Na rob III. seji občinske konference ZKS
ODLOČNO PROTI OPORTUNIZMU
Izvoljeni člani meslne konference - Tudi v Mostah predlog, naj se tovariSu Titu drugič podeli red narodnega heroja - Sprejele naloge bo treba začeti uresničevatl
Občinska konferenca ZKS Ljubljana Moste-Polje je imela 22. februarja svojo tretjo sejo, ki je bila predvsem namenjena izvolitvi članov za mestno konferenco ZKS Ljubljana. Ne glede na to, da to ni bila delovna konferenca, pa so njeni člani osvežili spomin na nedavno sprejete ukrepe v zvezi z nadaljnjim delovanjem članstva in vse to dopolnili s potrebnimi stališči za v prihodnje.
Po izvolilvi delovnega predsedstva je sekretar občinskega komitcja Franc Rejc v nekoliko podrobncj-šcm rcfcratu nanizal minulc dogod-ke, ki so povzročilj idejno krizo, prcdvgem na Hrvaškem, inopozoril, da je dolžnost organizacij ZK in nji-hovih članov doslcdno stati na sta-liščih, ki so usmerjena v prid delav-skemu razrcdu in krcpiti njcgovc na-logc. Le-ia je ponovno na dobri poti, da prcvzame vodilni položaj v gospodarskem kot tudi v družbeno-političnem življcnju. Iz toga pa slc-di. ci;i niorajo pruizvajalci poslali tesnični družbcni gospodar)! v okvi-ru samoupravncga sistcma. Sevcda lcga ni mogoče urcsničiti kur čez noč, ampak bo šc vcdno polreben odločcn boj komunistov za uvclja-vitev tch načeL Z utrditvjjo samo-upravih odnosov pa se bodo vsc-kakoi večali in kiepili tudi demo-kratični odnosi. Ne sme se dogajati, da bi nekateri pod krinko demo-kracijc izkoriščali dclavski razrcd in samoupravljanjc za svojc namene in koristi. Prav tako ne smejo člani ZK. ki se pošteno borijo za pravilnc odnose med Ijudmi in za njihove pravite, ostati osamljeni, ne da bi jih prj njiliovih prizadovanjih podprle njihove osnovne organizacije ali višja vodstva ZK. Prav tako naj bi članJ ZK podpiiali svojc osnovnc organi-zacije ali vodstva, kadar se zavze-majo za uveljavilev upravičenih za-htev, nc pa da se umikajo. Oboje-stianska medsebojna podpoia mora vsekakor obstajati! Trdna, ncomajna stališča je seveda trcba zavzcmati vselej tudi tam, kjer se sprejemajo pomcmbne odločitve.
Z največjo zavzetostjo se bo trcba lotiti nalog iz sprcjetega akcijskega programa. S prizadevnostjo pri rešc-vanju teh nalog bo mogočc posto-poma rešiti kopico problemov, ki so
pred nami. Pri tem gre med drugim za slabilizacijske ukrepe, za odpravo socialnih razlik, za idcološko izobra-ževanjc, za krcpitcv vloge in vpliva članov ZK iz delavskih vrst, iz vrst neposrodnih proizvajalccv. Urediti bo treba odrtose v osnovnih organi-zacijah, odslraniti oportunizem in druge slabosti, nalo pa uresničevali in uvcljavljati zdrava in napredna stališča.
Sledile so volitve kandidatov za člane mostne konfercnce ZKS Ljub-Ijana. Izmetl 14 prcdlaganili kandi-dalov jc 40 navzočih članuv občin-skc konlercncc s tajnim glasovanjcm izvolilo 12 članov MK, ki so prcjeli naslcdnJL- štcvilo giasov:
Bogo Bralina 38, Obrad Djurica 33. Sahib Galič 33. Janez Kavčič 27. Pokk- Mačck 37, Janez Meško 35. Iranc Plelcrski 32, I ranc Rl'jc 39. Vili Škrlj 32. BogdanSturm 33, Lado Zaji- 30 in Ciril Zupančič 33.
Po voiitvah je slcdila razprava o nalogah organizacij ZKS na območ-ju občiiK Mosto-Polje v zvczi z ak-cijskim programom, sprejetim na drugi konferenci ZKJ. V zvczi •> tem so osnovnc organizacije ZK dolžnc sprcjeti svojc aktijskc programe. Omogočiti jc treba uvcljavljanjc pra-vic dclovnih Ijudi v gospodaiskih organizacijah in v krajevmh skup-nostili. V vrstc ZK je treba sprejeti čimvočjc število delavccv iz ncpo-srcdnc proizvodnjc. Pri sprejemanju pa je troba paziti na to, da dclavcc sptejema program in statut ZKJ, da jc opredejen za razvoj samouprav-nega socializma, da v redu opravlja svoje delo.
V skladu s statutarnimi določili je treba najti takšne rešitvc, da bodo člani SK tam, kjer delajo in živijo, lahko oiganizirano delovali in vpli-vali na oblikovanjc stališč ter usmcr-janje   akcij   svoje  organizacije.   Še
pred zascdanjcm naslednje občinske konfctcncc naj bi ustanovili aktiv članov ZK, ki so na vodilnih dclov-nih mcslih, aktiv članov ZK v vzgoj-nih in izobraževalnili zavodih tcr aktiv mladih komunistov. V okviru krajcvnih skupnosli pa naj bi usta-novili koordinacijski organ, ki bi po-vczova! vsc OO ZK delovnih organi-zacij in članc ZK, ki živc na območ-juKS.
V osnovnih organizacijah jc treba prcgludati članstvo glede na(ne)-disciplino pri udclcžbi na sestankih in gloili.- plačovanja čiananno; sta-rejšc ali bolchne čianc naj bi opro-stili obvoznosti sodclovanja na sc-stankih ali dcla v raznih drugih druž-bcno-političnih organizacijah.
Ob razpravi so bili izražcnj nc-kaleri zclo umcstni in smotrni prcd-logi:
-   osnovnc organizacijo, ki so po šlcvilu članstva prcvclikc, naj bi sc zaradi uspešnejšcga dela razdclilc v. manjše;
-   razne strokovnc službc v pod-jeljih skušajo osnovnim organizaci-jam ZK vsiliti odločanjc o posamcz-nili aktih, da bi se izognilc odgovor-nosti  in jih naprtile ZK. Osnovne organizacijc naj bi sicer razpravljalco vscj problematiki, vcndar da nc bi dajalc končnih sklopov. Komunisti pa naj bi se na svojih sestankili bolje pripravljali   na   sejc   samoupravnih organov in tam dajali smotrnc pred-loge;
-   izboljšati bo Ueba informira-njc članov delovnih kolektivov, da ne bi morebiti prihajalo do ncpravil-nih postopkov ali ceko do prekinitev dcla;
-   še vedno jc v ospredju boj z organizacijskimi problemi, prcmaJo pa je reševanja konkietnih proble-mov in nalog.      TONE BANČIČ