Letnik 1916 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XCIII. — Izdan in razposlan 1. dne julija 1916. Vsebina: St. 207. Cesarski ukaz o preklicu (red o preklicu). 207. Cesarski ukaz z dne 28. junija 1916. L o preklicu (red o preklicu). Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne Sl. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako: I. Oddelek. Obča določila. Preklic. § 1. (1) Osebe, stare čez sedem let, ki so zaradi umobolnosti ali slaboumnosti nesposobne, da bi same oskrbovale svoje stvari, se morejo popolnoma preklicati. (2) Polnoletniki, ki sicer niso nesposobni, da bi oskrbovali svoje stvari, pa zaradi umobol-nosli ali slaboumnosti potrebujejo pomočnika za pravilno oskrbovanje svojih stvari, se morejo omejeno preklicati. § 2. Polnoletniki sc morejo nadalje omejeno preklical i : 1. ako z zapravljivostjo spravljajo sebe in svojo rodbino v nevarnost bede; 2. ako zaradi zlorabljanja alkohola iz navade (pijančevanja) ali živčnih strupov spravljajo sebe ali svojo rodbino v nevarnost bede ah so zaradi lega nevarni varnosti drugih ali potrebujejo pomočnika za pravilno oskrbovanje svojih .stvari. § 3. Kdor je popolnoma preklican, je glede svoje zmožnosti za dejanja enak otroku pred dovršenim sedmim letom starosti. Postaviti je skrbnika, da skrbi za osebo in imovino preklicanca. § 4. (1) Kdor jc omejeno preklican, je enak doraslemu nedoletniku in dobi pomočnika. (2) Zaradi umobolnosti ali slaboumnosti omejeno preklicani morejo le s privoljenjem pomočnika in sodišča skloniti zakon in morejo oporočevati le ustno na sodišču (§ 569 o. d. z.). (3) Pomočnik ima pravice in dolžnosti varuha, toda varstveno in skrbstveno sodišče more pomočniku pridržati razpolaganje s tem, kar si prekli-canec pridobi s svojo pridnostjo. § 5. Imovino preklicanca je upravljati po predpisih občega državljanskega zakonika o varuhovi upravi imovine (§§ 222 do 248 o. d. z.), (Slo vonhali.) m § 6. (1) Določila §§ 176, 1210 in 1494 o. d. z. se uporabljajo na osebe, ki so popolnoma ali omejeno preklicane zaradi umobolnosti ali slaboumnosti. (2) Določila §§ 176, 568, 718 in 1210 o. d. z. veljajo za vse osebe, ki so po tem cesarskem "Ukazu omejeno preklicane zaradi zapravljivosti ali zaradi zlorabljanja alkohola (pijančevanja) ali živčnih strupov iz navade. § 7. (1) Varstvenega in skrbstvenega sodišča pri izbiranju skrbnika ali pomočnika preklicane osebe ne omejujejo sicer obstoječe prednostne pravice (§§ 196 do 198, 259, 281 o. d. z.). (2) Ako je preklicanec pod očetovsko oblastjo ali pod varstvom matere, je postaviti za skrbnika v prvem primeru očeta, v drugem pa mater, razen ako bi v preklicančevem interesu bilo potrebno postaviti dragega skrbnika. Začasna skrb. § 8. (1) Ako je v zaščito svojepravne osebe nujno potrebno, naj se ji postavi, ko je bila vzprejeta v blaznico ali v sličen negovalni zavod ali ko se je uvedlo preklicno postopanje, na predlog ali uradoma začasen pomočnik. (2) Da postavi začasnega pomočnika, je pristojno preklicno sodišče ali okrajno sodišče, ki odloči o tem, da sc kdo spravi v blaznico ali sličen zavod. (3) Preden se postavi začasen pomočnik, je zaslišati tistega, ki je potreben zaščite, ako se more zgoditi brez škode za namen. (1) Ako se zoper osebo, ki je vzprejeta v blaznico ali o kateri je uvedeno postopanje za preklic zaradi umobolnosti ali slaboumnosti, vloži tožba ali naj dovoli izvršba, more v primeru nujnosti pravdno sodišče ali za dovolitev izvršbe pristojno sodišče postaviti posebnega skrbnika po 8 8 c. p. r. (b) Da se je postavil začasni pomočnik, je naznaniti varstvenemu in skrbstvenemu sodišču in zaznamovati v zemljiški knjigi. (6) Varstveno in skrbstveno sodišče more postaviti drugo osebo. § 9. (1) Začasni pomočnik ima pravice in dolžnosti pomočnika preklicanca (§ 4). Sodišče more, kadar postavi začasnega 'pomočnika, ali pozneje omejiti ali obmejiti njegov delokrog z ozirom na vzrok in namen, ' zakaj in čemu je postavljen, ter na interes varovanca ali oskrbovanca. (2) Izven delokroga začasnega pomočnika varovanec ali oskrbovanec ni omejen v svojih pravnih dejanjih. § 10. Začasnega pomočnika je na predlog ali uradoma nemudoma odstaviti od njegove službe, čim varovanec ali oskrbovanec ne potrebuje več njegove zaščite. Razen tega je izreči, da se odstavi, ako se predlog za preklic pravnomočno zavrne ali ako se postopanje za preklic pravnomočno ustavi ali ako se na podstavi preklica postavi skrbnik ali pomočnik. § H- (1) Ako se jp oseba, ki se je spravila v blaznico, proglasila za duševno zdravo, ako se je postopanje za preklic pravnomočno ustavilo ali preklic pravnomočno odklonil, se s tem ne izpre-minja veljavnost pravnih dejanj, ki jih je med tem časom izvršil začasni pomočnik. (2) Prav tako se pravna dejanja, ki jih je •’zvršil varovanec ali oskrbovanec med tein časotn, ne morejo izpodbijati zaradi lega, ker je bil zanj postavljen začasen pomočnik, razen ako so v protislovju s takimi pravnimi dejanji začasnega pomočnika. II. Oddelek. Predpisi o pristojnosti. § 12. (1) Preklic se izreče s sklepom okrajnega sodišča, v čigar okolišu ima oseba, ki se naj prekliče, ob času uvedbe postopanja svoje stalno bivališče. (2) Ako oseba, ki jo je preklicati, menja svoje stalno bivališče v času preklicnega postopanja, se more razprava in odločba izročiti okrajnemu sodišču novega bivališča, ako je to potrebno, da ne bo velikih stroškov ali da se ne oteži bistveno ali ne zakasni postopânje. (3) Ako sodišče odkloni prevzeti postopanje, odloči zborno sodišče prve stopnje, ki je nadrejeno odklanjajočemu sodišču. (4) Za preklic tuzemca, ki nima v tuzemstvu stalnega bivališča, je pristojno okrajno sodišče zadnjega tuzemskega bivališča in, ako ga tudi ni, okrajno sodišče na Dunaju, ki se oznameni z ukazom. Po tem pristojno sodišče more s pritrditvijo višjega deželnega sodišča opustiti uvedbo ali nadaljevanje preklicnega postopanja v tuzemstvu, ako ima tuzemec svoje stanovališče ali bivališče v inozemstvu in ako v inozemstvu razglašeno skrbstvo ali varstvo zadošča za zaščito pravic in interesov tuzemca. § 13. (1) Preklic inozemca je prepustiti državi, kateri pripada inozemec. (2) Za inozemca, ki ima svoje stalno bivališče v tuzemstvu, mora tuzemsko sodišče ukreniti vse naredbe, potrebne za zaščito njegove osebe in njegove imovine, dotlej, da odloči oblastvo domovinske države, in zlasti postaviti začasnega pomočnika, ako so dani pogoji § 8. (3) O uvedbi začasnih zaščitnih naredb za inozemca ter o predlogu za preklic, ki se je stavil na tuzemskih sodiščih, je brez odloga obvestiti oblastva domovinske države. (4) Ako ima inozeinec svoje stalno bivališče v tuzemstvu, naj določi tuzemsko sodišče primeren rok, v katerem je pričakovati odločbo o preklicu po oblastvu domovinske države. Po brezuspešnem preteku tega roka mora tuzemsko sodišče samo odločiti o preklicu. (5) Pristojno je tuzemsko okrajno sodišče, v čigar okolišu ima inozemec ob času uvedbe postopanja svoje stalno bivališče. § 14. (1) Ako so tuzemska sodišča pristojna za odločbo o preklicu inozemca, morajo postopati in odločiti po tuzemskem pravu. V tuzemstvu izrečeni preklic se more razveljaviti, ako oblastva domovinske države inozemca razsodijo, da niso dani pogoji preklica ali ako se razveljavi preklic v domovinski državi. (2) Tuzemska sodišča morejo razveljaviti preklic, ki so ga izrekla zoper inozemca, iz razlogov, veljajočih v tuzemstvu. • § 15- Določila §§ 12 do 14 se ne uporabljajo, ako se v državnih pogodbah ali v vladnih izjavah o krajevnih mejah prava ukrenejo drugačni zaukazi. III. Oddelek. Sodno postopanje ob vzprejetju v zaprte zavode. § 16. (1) Vodja javne ali zasebne blaznice mora naznaniti okrajnemu sodišču, v čigar okolišu je zavod, praviloma v štiriindvajsetih, najdalje v oseminštiridesetih urah vzprejem vsakega umobolnega, ki se ni vzprejel na svoje lastno zahtevanje, ter naj pri tem, ako mogoče, navede bolezen in kako je izpričana. Prostovoljni vstop se mora potrditi s pismeno izjavo, podano pred vodjo zavoda in dvema pričama. Izjava se more vsakčas preklicati. (2) Čim se bolniku, ki je bil vzprejet na svoje zahtevanje, omejuje svoboda gibanja ali občevanja z zunanjim svetom, je tudi gledé takih bolnikov podati okrajnemu sodišču naznanilo praviloma v štiriindvajsetih, najdalje v oseminštiridesetih urah po pričetku teh omejitev. (s) Blaznicam so gledé naznanilne dolžnosti zenačeni drugi zdravilni ali negovalni zavodi, ki vzprejemajo umobolne osebe. V koliko je naznanjati vzprejem oseb v psihijatriške klinike in opazovalne oddelke bolnic in dr., se določi z ukazom. (4) Ako vodja zasebnega zavoda zamudi ali opusti podati naznanilo, naj naloži okrajno sodišče, kateremu naj se poda naznanilo, tistim, ki so dolžni naznaniti, kazen zaradi nereda (§ 220 c. p. r.) od 10 do 1000 K. Ako se je ponovno kršila dolžnost pravočasnega naznanila, more upravno oblastvo pri zasebnih zavodih odrediti, da se odstrani vodja zavoda ali da se odvzame koncesija. Da je vodja javnega zavoda zamudil ali opustil naznanilo, je naznaniti službenemu oblastvu, ki je nadrejeno zavodu. § 17. Ako ni sodišče ali pristojni poveljnik v vojaškem kazenskem postopanju (§ 221 vojaških kazenskih pravdnih redov) odredil vzprejema v enega imenovanih zavodov, mora okrajno sodišče, v čigar okolišu je zavod, takoj uvesti postopanje v zmislu tega oddelka in, ako mogoče, v treh tednih po naznanilu o vzprejemu bolnika v zavod odločiti o tem, ali je dopustno ga pridržati (§ 22). § 18. (1) Pred to odločbo morata eden ali dva izvedenca preiskati bolnika pod vodstvom posameznega sodnika okrajnega sodišča, ki je pristojen za odločbo. (2) O preiskavi bolnika je obvestiti politično deželno oblastvo. Zdravstveni organ, ki ga morda odpošlje, ima pravico udeležiti se preiskave bolnika s tem, da stavi vprašanja bolniku in izvedencem. (3) Izvedence postavi posamezni sodnik. Za izvedence je postavljati zdravnike, ki imajo psilii-jatriško izobrazbo in izkušnjo. Ako’ je potrebno, se lahko bolnik ponovno preišče ali dopolni mnenje po istih ali po drugih izvedencih. ' § 19. (1) Za izvedenca naj se postavi praviloma uradni ali sodni zdravnik; za drugega izvedenca se more pritegniti tudi zdravnik javne blaznice. Izvedenci pa ne smejo pripadati zasebnemu zavodu, v katerem je pridržanec, ali biti s tem zavodom v stalni opravilni zvezi. Izvedenci ne smejo biti niti s pridržancem niti z osebami, na kojih predlog je bil vzprejet, ali z lastnikom ali vodilnim zdravnikom zasebnega zavoda v navzgornji ali navzdolnji vrsti v sorodu ali svaštvu ali v stranski vrsti do četrtega kolena v sorodu ali v drugem kolenu v svaštvu. (2) Ako je po zdravniškem izpričevalu, ki je podlaga vzprejema, ali po sumarnem poročilu vodstva zavoda o zdravniški preiskavi v zavodu ali po sicer predloženih zanesljivih poročilih dana očitna umobolnost ali slaboumnost, zadošča, da se pritegne eden izvedenec. (3) Na zahtevanje pridržanca ali ' njegovega zastopnika ali, ako se ob preiskavi pokaže, da je primer dvomljiv, je pritegniti še enega izvedenca. § 20. (1) Sodnik, kateremu je poverjeno vodstvo preiskave, mora z zasliševanjem prič in pojasnil-nikov, s priskrbo spisov, listin in, oglednih stvari, s tem, da dobi izjavo oblastev, in z drugimi pripravnimi poizvedovanji poizvedeti, kar je potrebno ali služi za presojanje duševnega stanja pridržanca. (2) Na zahtevanje je dati sodniku popise bolezni in druge slične ugotovitve, ki so se naredile o pridržancu ali o osebah, ki so z njim v sorodu, v javnih ali zasebnih blaznicah in opazovalnicah, na vpogled v zavodu in, ako zahteva, njih predpise na razpolaganje. § 21. Sodnik mora pridržanca osebno zasliševati; nasprotujoče pomisleke mu je treba naznanili. Pridržanca ter zdravnike in nameščence zavoda je praviloma zasliševati v zavodu; v ta namen sme sodnik vsakčas vstopili v zavod; toda pri javnih zavodih naj se poprej obvesti vodstvo. § 22. Na podstavi poslcdkov poizvedovanja je odločiti s sklepom, ali je dopustno dotičnika dalje pridrževati v zavodu ali je pridržanca odpustiti, ker se je spoznalo, da je duševno zdrav. 8 2:?. (1) Sklep o dopustnosti pridržanja ne nasprotuje drugemu zaukazu varstvenega in skrbstvenega sodišča. Njegova veljavnost ugasne najkasneje s potekom enega leta. (2) V sodnem sklepu se more določili tudi krajši rok. (3) Preden se pridržanje raztegne čez določeni rok, se mora, ako ni med tem časom varstveno in skrbstveno sodišče ukrenilo, da je dotič-nika nadalje nastaniti v zavodu, pridržanec vnovič zaslišati po sodniku in preiskati po enem ali dveh izvedencih. (4) Pridržancu, ki še ni preklican, njegovim roditeljem, otrokom, zakoncem, bratom in sestram in zastopnikom je prepuščeno, da zahtevajo tudi pred določenim časom vnovično sodno preiskavo in odločbo, ako so dani razlogi za domnevo, da nadaljnje pridržanje ni več potrebno. (5) Ako se predlog za odpustitev zavrne, more sodišče skleniti, da ne poizveduje vnovič o vzrokih pridržanja pred potekom časa, za katerega se je izjavilo, da je pridržanje dopustno. § 24. (1) Zoper sklep o pridržanju v blaznici (§ 22) imajo pridržanec in njegovi zastopniki ter zdravstveni organ, ki je na političnem deželnem oblastvu postavljen za blaznišlvo, in zoper sklep, s katerim se je odredilo, da se pridržanec odpusti iz blaznice, ima vodja zavoda pravico rekurza. Pravnega pomočka opozoritve ni. (2) Rekurz zdravstvenega organa, ki je na političnem deželnem oblastvu postavljen za blaz-ništvo, in odgovornega vodje blaznice ima odloživa moč. (3) Rekurz je vložiti v zasilnem roku štirinajstih dni na okrajnem sodišču, ki je razsodilo na prvi stopnji. Zoper sklep, ki ga je potrdilo rekurzno sodišče, ni nadaljnjega rekurza. IV. Oddelek. Preklicno postopanje. > 1. Naslov. Postopanje do preklica. Uvedba postopanja. § 25. Preklic zaradi umobolnosli ali slaboumnosti se izreče na predlog ali uradoma, preklic zaradi zapravljivosti, pijančevanja ali zaradi zlorabljanja živčnih strupov pa le na predlog. § 2«. v (1) Predlagati preklic imajo pravico zakonski drug, dokler zakon ni ločen, nadalje osebe, ki so s tistim, ki ga je preklicati, v navzgornji ali navzdolnji vrsti v sorodu ali svaštvu ali v stranski vrsti do četrtega kolena v sorodu ali v drugem kolenu v svaštvu, nadalje nezakonski roditelji in otroci, ki živč s tistim, ki ga je preklicati, v skupnem gospodarstvu, ter zakoniti zastopnik tistega, ki ga je preklicati. (2) Preklic zaradi uinobolnosti ali slaboumnosti, zaradi pijančevanja ali zlorabljanja živčnih strupov more vrhutega, ako terja to javni interes in zlasti ako je očitna nevarnost, da bi mogel bolnik biti nevaren drugim, predlagati državni pravdnik na zbornem sodišču prve stopnje, v čigar okolišu je pristojno sodišče. (3) Preklic zaradi zapravljivosti, pijančevanja ali zaradi zlorabljanja živčnih strupov more predlagali tudi predstojnik občine bivališča in domovinske občine ter predstojnik zveze, poklicane za preskrbo ubožnili, ali sicer za oskrbo ubožnih poklicane javne organizacije. (4) Zoper osebo, ki je pod očetovsko oblastjo ali pod vurstvom, ne more staviti predloga sorodnik ali kdor je z njo v svaštvu. § 27. Uvedba postopanja se more predlagati pismeno ali na zapisnik. Hkratu naj se navedejo dejanstva, ki utemeljujejo predlog, in oznamenijo dokazila ali potrdila. § 28. Preden se uvede postopanje o predlogu za preklic zaradi umobolnosti ali slaboumnosti, more sodišče zaukazati, da se predloži zdravniško izpričevalo o bolnikovem duševnem stanju, ako ni dan še veljaven sklep o pripustnosti pridržanja v zavodu. Preiskava, ki je podlaga izpričevalu, se ni smela vršiti prej nego štirinajst dni, preden je bilo izpričevalo predloženo. Roditelji, otroci, zakonci 1er bratje in sestre bolnika ne smejo izdajati lakili izpričeval. Postopanje. § 29. Predlagatelja, tistega, ki ga je preklicati, njegovega zastopnika in začasnega pomočnika je vabiti na vse preiskave, zasliševanja in druge razprave in jih zasliševati o dejanstvih, ki so bistvena za odločbo. § 30. Tistega, ki ga je preklicati, ni treba vabiti, ako ni mogoče, da bi prišel osebno, ali jako bi bilo to zanj škodljivo. V tem primeru se mora povabilo vročiti njegovemu zastopniku ali, ako ga ni, zanj postavljenemu skrbniku. Zoper to, da se postavi tak skrbnik, ni pravnega pomočka. § 31. Predlagatelj, tisti, ki ga je preklicati, njegov zastopnik in začasni pomočnik imajo pravico staviti vprašanja izvedencem, pričam in pojasnilnikom, jim oznamenjali za preiskavo točke, ki se jim zdé važne, staviti predloge, nadalje vpogledovati v spise in jih prepisovati. § 32. (i) Sodišče mora, uporabljaje predložena dejanstva in dokaze, poizvedovati, kar je potrebno, da se doženejo pogoji preklica. (a) Tistega, ki ga je preklicati, je zaslišati osebno. V ta namen se more s potrebnim pri-zanašanjem privesti na sodišče ali ga more zaslišati zaprošen sodnik. Ako je tisti, ki ga je preklicati, v blaznici ali v sličnem zavodu, ga je praviloma zaslišati v zavodu. Zasliševanje so sme le opustiti, ako se sploh ne da izvršiti ali ne brez škode za zdravstveno stanje tistega, ki ga je preklicati. § 33. (i) O preklicu zaradi umobolnosti ali slaboumnosti ali zaradi zlorabljanja živčnih strupov iz navade se ne sme odločiti, ne da bi eden ali dva izvedenca poprej preiskala tistega, ki ga je preklicati. Na to preiskavo je primerno uporabljati §§ 18, odstavek 1 ^in 3, in 19. (a) Ako se je pa duševno stanje tistega, ki ga je preklicati, sudno preiskalo v zadnjih Šestih mescih o priliki, ko se je vzprejel v enega v § 16 oznamenjenih zavodov, in ako se po izpričevalu vodje zavoda in po posledku sodnih poizvedovanj ni izza tega časa nič izpremenilo v duševnem stanju preiskovanca, kar bi bilo bistveno za odločbo, se more opustiti vnovično zasliševanje in preiskava po izvedencih in se more posledek prejšnjih poizvedb dati odločbi o preklicu v podstavo. § 34. Sodišče more zaukazati, da se oseba, ki jo je preiskati, spravi za tri mesce največ v zdravil-nico, ako je to po zdravniškem mnenju neobhodno potrebno, da se dožene duševno stanje, in ako se dâ to izvršiti brez škode za zdravstveno stanje in druge razmere tistega, ki ga je preiskati. Preden se izda odredba, je zaslišati, ako je mogoče, predlagatelja, tistega, ki ga je preklicati, njegovega zastopnika in začasnega pomočnika. Tem osebam je vročiti sklep, s katerim se zauka-zuje, da se dotičnik spravi v zavod, in zoper to imajo pravico rekurza. Sklep. § 35. (1) Ko so končana poizvedovanja, odloči sodišče s sklepom. V sklepu je izreči, ali in iz katerega vzroka (§§ 1 in 2) se razsoja na popolen ali omejen preklic. (2) V sklepu je razsoditi o povračilui stroškov postopanja. Sklep je utemeljiti ter razložiti po-sledke postopanja. § 30. (1) Ako so dani pogoji za preklic zaradi pijančevanja ali zaradi zlorabljanja živčnih strupov, ako je pa po posledku cele razprave pričakovati, da se bode tisti, ki ga je preklicati, poboljšal, more sodišče počakati s končnoveljavnim sklepom ter določiti primeren rok, da se to pokaže. Sodišče more ta odlog narediti odvisen od tega, da se tisti, ki ga je preklicati, za najmanj šest in največ dvanajst mescev, ki jih določi sodišče, zdravi v zavodu za odvado, ki ga je določilo sddišče. (s) Po preteku roka je odločiti o predlogu za preklic, ako se ni umaknil med tem časom. (3) Cim se pokaže, da se brez preklica ne more računati na pobuljšunje, ali ako tisti, ki ga je preklicati, zapusti oznamenjeni mu zavod predčasno brez tehtnega razloga, ako prepreči zdravljenje ali se odpusti zaradi njegovega vedenja, ki moti obrat zavoda, naj se odloči, še preden poteče rok, da se pokaže poboljšanje. 2. Naslov. Pravni pom očki v preklicnem postopanju. Vgovor. § 37. a preklic glaseči se sklep okrajnega sodišča ali zbornega sodišča prve stopnje, ki je vsled rekurza dovolilo preklic, ki ga je odreklo okrajno sodišče, se more izpodbijati z vgovorom. (2) Za odločbo o vgovoru je pristojno deželno ali okrožno sodišče, v čigar okolišu je okrajno sodišče, razsojajoče na prvi stopnji. § 38. Vgovarjati imajo pravico preklicanec, njegov zastopnik ter začasni pomočnik in, ako gre za preklic zaradi umobolnosti ali slaboumnosti, tudi tisti, ki imajo po § 26, odstavek 1, pravico predlagati preklic, ako niso sami predlagali preklica. Razen tega ima pravico vgovarjati skrbnik, ki je pojavljen, da sprejme preklicni sklep za prekli-canča (§ 65, odstavek 3). § 39. '(t) Vgovor je vložili pismeno ali na zapisnik v zasilnem roku , štirinajstih dni na okrajnem sodišču. (2) Rok za vgovor se prične za osebe, katerim se je vročil sklep, z dnem vročitve, za «stale, ki imajo pravico vgovarjati, z dnem, katerega se je vročil preklicancn ali, ako se preklicancu ni vročil sklep, skrbniku. S 40. (1) Ako se pravočasno vloži vgovor, je en izvod spisa ali prepis zapisnika vročiti osebam, ki so predlagale preklic, s poduči lom, da jim je