Tartiuijjev v^ß 1 ___
66530 i ЈЉ A Jf^' ;/?0>
' v* • . ;.
Stev./№ 11
november novembre 1992
letnik / anno H
MEJA NI STRANKARSKO LOVIŠČE
Nihče ni in ne more biti samemu dovolj. Svoboda slehernega izmed nas je omejena s svobodo drugega.
Meja najbolj zahodnegra dela med Slovenijo in Hrvaško je Portorož potisnila med geopolitično nadpoprečno zanimiva območja. Ta meja (s številnimi nejastnostmi in zapleti okoli nje) je tako ali drugače posegla tudi v naše potrebe in interese. Vsak hip seže naš pogled tja, kjer je, ali kjer naj bi bila meja. V podrobnostih še nejasna, po mednarodno-pravnih in človeških načelih pa naj bi tekla tako, da na nobeni strani ne bi bilo občutka, da si je kdo prilastil kaj njenega.
Lahko je o tem razglabljati, špekulirati, teže se je o tem pogovarjati in še težje kaj dokončnega skleniti. Nas, ki živimo neposredno na zahodu dveh sosednih dežel, doslej še nihče ni povprašal, kaj mislimo o tem. Dogovarjanje, kam bi bilo smotrno in v obojestransko zadovoljstvo zasaditi mejne kamne, je zdaj pretežno v domeni politikov. To je tudi razumljivo, čeprav pri tem ni vedno dovolj sorazmerja med geografskim in vsebinskim dojemanjem pojma meje. Za ljudi, ki živijo ob katerikoli meji, ta še zdaleč ne pomeni samo na kartah določeno geografsko dejstvo. Črta, ki v otipljivi resničnosti določa, kjer se konča in kje začne svet ene in svet druge državne skupnosti. Meja še zdaleč ne samo razvršča, kam kaj spada. Njena vsebina je lahko tudi način, kar to razdeljenost spet povezuje.
Marsikje na tem območju so se dolga leta od slovenske proti hrvaški Istri nenadomestljivo razpletale dragocene medčloveške, kulturne, gospodarske in sorodstvene vezi. Pokolenja so hodila tod brez ovir sem in tja po takrat z državno mejo (še) nerazdeljenem območju. Spremenjena stvarnost ne bi smejkbiti povod, da bi pri določanju konkretne meje pozabili na njeno tezo v funkciji dobro-sosedskih odnosov. Razvrščanje mejnih kamnov tako ali drugače ne bi smelo biti v nobenem primeru lovišče političnih točk posameznih strank temveč le znamenja za državno razdeljenost.
KAKO REŠITI HOTEL PALACE?
Ta velikan sredi Portoroža že nekaj let samuje. Nekoč ponos in simbol Portoroža sedaj dela kraju in krajanom sramoto. Veliko načrtov za njegovo obnovo je bilo že predloženih in ovrženih. Pred dvema letoma je bila sklenjena celo pogodba o sofinanciranju sanacije objekta z neko italijansko firmo, vendar tudi od tega ni ostalo drugega kot papir.In vendar bo treba nekaj storiti, da rešimo tega lepotca pred propadom.
Portorož ni reven kraj in tudi večina Portorožanov ni revnih. Veliko Portorožanov se je v preteklosti tudi preživljalo z delom v tem velikanu. Vrnimo mu nekaj tega, kar nam je v preteklosti dajal! Menim, da bi v Portorožu lahko zbrali potreben denar za obnovo tega hotela Nekaj bi bilo potrebno napraviti nov, skromnejši načrt sanacije hotela, potem pa razpisati javno posojilo za zbiranje denarja za njegovo sanacijo. Denar bi bilo mogoče zbirati dva načina: 1 .v obliki posojila z določenim rokom vračila in določeno letno obrestno mero;
2.	s prodajo delnic, ki bi donašale vsako leto določene dividende, odvisno od uspeha podjetja;
3.	za vložena sredstva bi jamčilo podjetje hoteli Palace z vsem svojim premoženjem.
Posojilo bi lahko vplačevali v mesečnih prispevkih, tudi delnice bi lahko odplačevali v mesečnih obrokih do višine, ki bi si jo določil vsak sam, glede na svoje finančne možnosti. Opustimo megalomanske načrte iz preteklosti in se lotimo obnove hotela v sedanjih mejah in kolikor je najnujnejše, da bo hotel lahko funkcioniral še nadaljnih petdeset let. O tem, kaj je res najnujnejše, naj odločijo strokovnjaki. Urediti je potrebno tudi fasado na zadnji strani hotela, ki spominja bolj na kaznilnico kot pa na hotel. Pobuda je dana! Vsaka nova misel bo dobrodošla. Z dovolj dobre volje bomo lahko v naslednjih letih imeli obnovljen hotel in lahko bomo rekli, da je NAŠ!
Boris Bekeš
KONVENCIJA
stramke:
Шл

...IN ZAPOMNITE SI, VI NISTE "KOJNI"
MOREBITNA ANALOGIJA NA
PREDVOLILNI ČAS JE ZGOLJ
NAKLJUČNA: SLOVENSKI KONJ
Фтт
V	Sloveniji imamo razne vrste konj, ki jih ločujemo predvsem po namembnosti.
V	najplemenitejšo zvrst konjev štejemo tiste konje, ki jih koristimo predvsem za dresuro in prikazovanje na paradah« Običajno so to lepi, plemeniti konji, oplemeniteni s krvjo konjev iz bližnjega vzhoda. Seveda ti konji niso primerni za delo v Sloveniji, pa tudi parade so v današnjih časih zastarele. Zato jih gospodarni rejci odprodaj aj o iz svojih hlevov»
Nekoliko gospodarnejši so plemeniti konji za tekmovanja in rekreativno jezdenje. Ti konji so običajno lepi, poslušni in plemenito reagirajo na ukaze jezdeca. Niso pa samostojni, samoiniciativni in delovni. Gospodarni rejci jih držijo v svojih hlevih le dokler prinašajo dobiček ali za svoje lastno veselje - potem pa končajo na mizi v obliki golaža.
Posebna vrsta so kočijaški (fijakarski) konji. Pohlevni, sorazmerno skromni - njihova značilnost pa so očesna pokrivala - da vidijo le naprej - na levo ali desno pa ne - da se ne splašijo, Popolnoma se zanašajo le na kočij aža, ki jih ima na vajetih.
Sedaj pa se o značilnem slovenskem konju. Ta konj je močan, navezan na svojega gospodarja, ki ga uboga tudi samo na besedo. Je primeren za delo na polju, gozdu ali vinogradu. Zelo zanesljiv je tudi pri vožnji in je sposoben potegniti še tako težak voz iz globokega blatallma izreden nagon do domačije. Naj bo gospodar še tako utrujen (ali pijan), da spi na vozu, ga konj varno desetine kilometrov v dežju, snegu ali temni noči pripelje na domače dvorišče.
Še nisem videl nobenega gospodarja, da ne bi takega konja potem izpregel, mu snel težak komat, napojil s čisto studenčnico, natresel v jasli domače dišeče seno in za priboljšek nekaj prgišč ovsa, Seveda ga tudi običajno zdrgne z otepom slame ali vsaj pokrije s staro oddejo.
Slovesnki konj se najbolje počuti v svojem hlevu. Konja ne zanima, če je hlev zunaj neometan, iz rdeče opeke, obraščen z zelenjem ali od starosti že umazano siv, važno je le da je topel domač in varen.Seveda dober gospodar redno čisti gnoj iz svojega hleva. Torej gospodarji, dobro premislite, kakšnega konja si boste kupili! Vsaka podobnost z našo sedanjostjo je povsem izključena, ker konec koncev sem pisal le o - slovenskem konju.
Miran Plevnik
NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRAZ
MČe bom ostal živ, bom živel ob morju..."
Skoraj pred pol stoletja, februarja 1944, se je z višavja nad Sečovelj sko dolino ozirala na Portoroški zaliv skupina borcev Istrskega odreda. Mnogi med njimi so prvikrat videli od daleč Portorož. In sredi značilno veliko hotelsko poslopje.
Med njimi je tudi bataljonski komisar Dušan Puh. Po starših doma v Velikih Laščah je velikokrat sanjal o morju. In zdaj je bilo pred njim. Po tem so se s soborci še velikokrat razgledovali po morski gladini do Trsta, Gradeža in še dlje proti Italiji. Do morja so redko pnšii, ob obali je bilo sovražno ozemlje. Nič kolikokrat so prehodili istrske doline in slemena od Buj do Cičarije, Dekanov in Miljskih hribov. Ko so v neki akciji prodrli do Štanjolskega zaliva, so zajeli prgišče morske vode, da bi občutili slast njene slanosti.
Ob takih srečanjih je zorela v Dušanu Puhu misel, "če bom ostal živ,
bom živel ob morju". Dobro desetletje pozneje je slekel vojaško suknjo, zamenjal stanovanje v Ljubljani in se preselil v Portorož. In od takrat je skoraj štiri desetletja eden izmed tistih naših krajanov, ki se je zapisal življenju in tej istrski zemlji. Mnogokrat se je spraševal s pesnikom: "O domovina! Smo te ljubili dovolj? Kako bi te mogli ljubiti še bolj? Saj tisočkrat lačni, prezebli, braneč te, smo vsak tvoj razor prehodili, tipaje pred sabo ob temnih nočeh." Z okna njegovega stanovanja kot na dlani Portoroški zaliv. V sobi police polne knjig. In mape s spisi. V njih zadeve, s katerimi se je srečeval v sodniški in advokatski praksi. "Sodnik in odvetnik sta veliko intimno uho za najbolj zapletene in človeško občutljive odnose", pravi. Na steni nad policami Birsove krajine, ki pripovedujejo o istrski zemlji in o dolgoletnem druženju s tem umetnikom. Za filmski scenarij privlačna življenjska zgodba: Že v gimnaziji se je odločil študirati pravo. In jezike. Vojna mu je onemogočila, da bi se znašel med študenti v Padovi. Dvanajst mesecev Gonarsa. Potem partizanovanje. Nekaj časa v Istri, pozneje na Dolenjskem. Nikoli ni bil po duši vojak. Oficirsko suknjo je slekel kot 32-letni upokojenec. Po preselitvi v Portorož se je spopadel s pravom. Nato službovanje na sodišču in pozneje v advokaturi.
Štiri desetletja njegovega življenja v Portorožu je neizbrisno pretkano z vsem, kar je nastajalo pri nas, pa tudi na širšem območju. Vse javno življenje je tako ali drugače povezano z njegovim imenom. Bil je med soustanovitelji turističnega društva, med prvimi tvorci različnih političnih dejavnosti, vmes proste urice na morju, v čolnu in v lovu za vetrom na jadrnici.
Mnogo funkcionarskih nazivov je vpisal v osebno kroniko. Oblastniki so ga hoteli imeti za sebe, da bi jim prišel prav pri njegovih načrtih. Dosledno pa je mislil po svoje in se bil pripravljen spopadati za svoj prav. Zato je bil vedno komu v napoto. Pred tremi desetletji je njegov spopad s stalinističnimi oblastniki pomenil za tiste čase izredno pogumno dejanje v boju za demokratično družbo. Tudi s posledicami zanj. Izključili so ga iz Zveze komunistov. Predsednik sodišča ga je hotel spodnesti s sodniškega stolčka, češ, "ne moreš biti sodnik, ker nisi član zveze komunistov^ Odvzel mu je sojenje na odmevnem procesu.Morda je tudi to vplivalo, da so mu pred nosom zaloputnil vrata v diplomacijo. Nič čudnega, da so mu na nekem sestanku očitali, da je intelektualec, kakršne so med revolucijo streljali. Zaradi stališč v občinski skupščini, kjer je bil večkrat odbornik, pa tudi glede ureditve Portoroža, so mu mnogi pritrjevali, drugi pa mu spet oporekali. In o Portorožu pravi: "Ljubosumno moramo čuvati njegove lepote, zlasti morje. Pri tem se moramo zavedati, da turistične, kulturne in občečloveške vrednosti ustvarjajo samo sposobni ljudje. Naša perspektiva je odvisna od nas samih. Portoroški krajani so po izobrazbi precej nad poprečnimi skupnostmi, zato ne bi smel biti problem povezati ljudi, iniciativne, razgledane gospodarstvenike, direktorje hotelov, ki se bodo pulili, da bi postali predsedniki hor-tikulturnih in turističnih društev, kulturnih in umetniških organizacij, ki bi res živeli s krajem, ki bi jih bolelo umazano morje in zasmetene ulice.
V revijah in časnikih se je pod odmevnimi sestavki večkrat pojavljalo njegovo ime. Slejkoprej se bo malo umaknil v svoj svet in svoje bogate doživljaje prenesel na papir. To bo roman, ki ga je v vsej bujnosti napisalo življenje. In knjiga, ki obeta nadvse zanimivo branje.
Da bi to čimprej uresničil, sebi v zadovoljstvo in drugim v živo zanimanje, naj bo med drugim želja ob njegovem zaokroženem življenjskem jubileju.
Gustav Guzej
KDO JE KDO V PORTOROŽU - KDO JE KDO V
-	V "stoječem" bifeju pri marketu "Jestvina" (Obala 20), la so ga njegovi najzvestejši gostje krstili "PRI KAPELCI" (po "vremenski" hišici, ki je bolj podobna kapelici v bližnjem parku) je poslovodja Ana Terpin;
-	direktor delovne enote "Gostinstvo in turizem pri igralnici Casino" je Herman Terčon:
*	v restavraciji "Marina" je šef kuhinje Valter Lap a j ne,
*	šef kuhinje v restavraciji "Privee'"v Casinoju je Sergio Vuk,
*	šef internih šankov (npr. v "Vili Mariji") je Claudio Delgiusto;
-	na Bernardinu so Emona Hoteli Bernardin dali v najem:
*	disco club "Arcadio": vodi jo Angel Korelič in
*	restavracijo "Grill", ki jo vodi Branko Popovič;
-	na Fizinah (za bencinsko črpalko) je okrepčevalnica "Hampi", ki jo vodi Branko Stanojevič.
MI MED SEBOJ
čestitamo
m

Na Lepi cesti štev. 31 je mali Dino MÄNZONI praznoval svoj prvi
rojstni dan. Vse najboljše mu želijo njegovi domači. ***
Zlato poroko sta praznovala Oktavi j a in Pino SAB AD IN, Med vrtovi 7. Čestitkam prijateljev in znancev se pridružujemo tudi v
uredništvu. ***
Ivanu KNEZU z Vilfanove ceste vse najboljše ob lepi in okrogli
obletnici. ★**
Našemu poslancu v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Piran in predsedniku skupščine portoroške krajevne skupnosti Dušanu PUH-u,stM ki ga v tej številki "Portorožana" predstavljamo v robriki "Naši obrazi", iskrene čestitke ob praznovanju njegove ugledne in okrogle obletnice rojstva» ***
Na Senčni poti so v družini FRANČEŠKIN dobili novo članico malo LEO. Njenemu bratcu, očku, še posebej pa mamici Magdaleni iskrene čestitke.
OBALNA DELAVSKA UNIVERZA KOPER
vpisuje v tečaje:

UNIVERSUÄ DEI LAVORATORIDELUTORALE CAP0DISTR1A
*	angleška in italijanska konverzacija za dijake in odrasle,
*	angleščina, italijanščina in nemščina za gostince,
*	tečaj za poslovne tajnice in računovodje.
Računalništvo:
MS DOS, Wordstar 6.0 Lotus, Quattro pro, Framework, Windows, tečaj za serviserje računalniške opreme, 50-urni tečaj za začetnike.
Informacije in vpis
Koper, Cankarjeva 33, telefon 21-238, 22-158, Izola, Oktobrske revolucije 1, telefon 63-130, Piran, Rozmanova 7, telefon 73-878.
Ob nenadni smrti Renza TERČELJA z Vilfanove ceste njegovi
družini in sodelavcem najiskrenejše sožalje.
***
Zahvaljujem se vsem sosedom in znancem z Lepe ceste, ki ste mi ob smrti mojega moža Rudija RAZPOTNIKA pomagali in stali ob strani.
žena Frančiška Pikel
NARKOMANIJA V ŠOLSKIH KLOPEH
Zasvojenost z drogami (tobak, alkohol, heroin) je sestavni del zdravstvene vzgoje osnovnih in srednjih šol naše občine. Milica Maslo, referent za zdravstveno vzgojo, predsednica koordinacijskega odbora za boj proti zasvojenosti, na srečanjih z mladimi v šolah do obisti spoznava vzroke in posledice zasvojenosti. "Najbolj so v nevarnosti, da podležejo tej ali oni obliki zasvojenosti samim sebi prepuščeni otroci, ki nimajo v družim opore. So pa tudi izjeme. Ne da bi zadevo dramatizirali, je treba povedati, da je te nevarnosti za mlade čedalje več." In kako je na šolah?
"V stik z drogo pridejo otroci že v 5.razredu, saj neredko že vedo, kaj je mariuhana. Iz pogovorov z njimi lahko posnamemo, da so se nekateri že srečali s tem mamilom. V osnovni šoli pa je bolj v ospredju kajenje.Nikotin je za odraščajočega otroka zelo škodljiv. Okoli 20 odstotkov otrok v 8.razredu občasno ali pa ob posebnih priložnostih okuša tobak. Nekaj podobnega je z alkoholnimi pijačami, ki jih nekateri otroci lažje kupijo kot sadni sok." Kaj pravijo pri tem starši? Sodelujete z njimi? "Iščemo stike z njmi, organiziramo predavanja zanje. Razočaralo pa me je, da pred meseci na to ni bilo velikega zanimanja staršev otrok niti s piranskih niti s portoroških šol." In kako je s tem problemom na srednjih šolah? "Skupaj s srednješolci smo lani v občini izvedli anketo, s katero smo želeli izvedeti, kdaj in kje se mladostniki prvič srečajo z drogo, koliko jih z njo eksperimentira oziroma, koliko jih redno uživa mehke (mariuhana) ali trde droge (heroin, kokain). Podatkov še nismo statistično obdelali, ker so to prevzeli učenci srednje italijanske naravoslovne gimnazije, dela s tem pa je kar precej. Že iz grobih podatkov pa lahko razberemo, da je uživanje alkoholnih pijač na približno isti ravni kot pred leti, kajenje tobaka narašča, uživanje mariuhane in heroina pa se je več kot podvojilo. Zasvojenost z mamili torej narašča. Kljub temu pa nimamo prave kaznovalne politike za razpečevalce mamil. Koordinacijski odbor (deluje na ravni obale - op.uredništva) je s pomočjo naše poslanke Vojke Štular, ki sodeluje v naši skupini, zahteval pri skupščini Slovenije bolj ostro kaznovalno politiko za razpečevalce mamil." Vaša zaključna misel?
"Med osnovnošolci zasvojenost ni zasrbljujoče razširjena, otroke pa je treba pred naraščujočo ponudbo zaščititi, z ustrezno vzgojo pa jih pripraviti do spoznanja, da morajo znati drogi reči "ne". Moramo jim ponuditi priložnost, da se ulorarjajo s športom in kulturo, da tako koristno uporabijo svoj prosti čas in ustvarjalno oblikujejo svojo zavest in samopotrjevanje."
_Adriana Clobas
NOVI KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE: 11 Policij a ne more biti deklica za vse11
Nedavno je Ministrstvo za notranje zadeve imenovalo novega komandirja Policijske postaje v naši občini. To je Andrej FURLAN, domačin, saj je odraščal nedaleč stran - v Kopru. Kot mlad, še "zelen" policaj, je svojo kariero začel prav na Policijski postaji na Fizinah. V smehu pravi, da je kot "zločinec, ki se vrača na kraj zločina."
Niti mesec dni še ni, odkar je nastopil svojo novo službo, pa je že krepko "zavihal rokave". Portoroška Policijska postaja se bo nekoliko kadrovsko okrepila, saj je končno prodrlo spoznanje, da piranska občina, Portorož pa še posebej, na področju varnosti izstopa po svoji specifiki. Portorož ni katerikoli kraj v Sloveniji, ki bi ga lahko stlačili v kategorijo podobnih krajev z okoli 3.000 prebivalci! V Portorožu se število prebivalcev v času turistične sezone podvoji, potroji...
Razen tega pa je nova meja s Hrvaško - ob že obstoječi z bližnjo Italijo - marsikaj obrnila na glavo.Pritisk prebivalcev naše republike na to območje je zdaj izreden: ker letovanje ni več razpršeno po vsej jadranski obali , je naval domačih gostov v poletnih mesecih zelo' nansel, veliko je tudi zanimanje Slovencev, da bi si ob tem koščku morja postavili ali kupili vikend...Na tem majhnem območju se križa zares veliko interesov. Za turistični kraj, kar Portorož je, je varnost eden od elementov ponudbe. Na žalost pa se ne moremo več hvaliti, da lahko v Portorožu gost pusti svoj avto nezaklenjeni Kriminalna dejanja, prekrški zoper javni red in mir, prometni prekrški so v izraziti rasti. Komandir glede tega trenda ni optimist. Največ je vlomov in to v avtomobile, tudi preprodaje mamil je dosti, zaradi vojne pa teče še prekupčevanje z orožjem. Z narkomanijo se policija srečuje že pri osnovnošolcih od šestega razreda dalje. Doslej so se s tem problemom ubadali zgolj na policiji, šele v zadnjem času so se pojavila še razna neprofesionalna združenja. Po njegovem je zasvojenost z mamili zlo, ki se ga ni mogoče rešiti, problem lahko zgolj ublažimo saj ni države na svetu, ki bi učinkovito rešila tovrstno zlo. Portorož se sooča s spremembo strukture gostov. Vse več je mladih turistov, ki prespijo kar na prostem v spalnih vrečah. Komandir se sprašuje ali jih je sploh smiselno preganjati. Če vrečarja od nekod spodiš, se bo le premestil na drugo mesto. Nekateri od njih bodo nekoč postali ugledni in cenjeni državljani, ki jih bo Portorož rad sprejel kot gostel Razmišljati je potrebno o primerni cenovni in lokacijski ponudbi za tovrstne goste. Le sponimo se, kako smo v "mladih" letih letovali.
Turizem za sabo nujno potegne tudi povečanje cestnega prometa. Parkirišč pa seveda ni dovolj. Po mnenju komandirja Andreja Furlana prometnega gordijskega vozla ne bomo rešili s strogim režimom (npr. z uvedbo parkirnine) in represijo. S prebivalci je potrebno najti konsenz, da bodo sami parkirali izven centra - zaradi spoznanja, da se bomo v pločevini sicer "zadušili"! Strpnost, to je tisto, kar komandir želi dosečilZagotavlja pa, da bodo portoroški policaji - med katerimi so pretežno mladi ljudje - dosledno preganjali pojave vandalizma. Sicer pa - kaj naša družba pravzaprav ponuja mladim za zabavo? Kam naj gredo v soboto zvečer? V disko, kjer se za sprostitev - napijejo. Ker jim ponekod nočejo več točiti alkohola, prinesejo pijačo kar s sabo. Policaji poskušajo v Portorožu zagotavljati svojo stalno prisotnost. V centru naj bi bili vedno vsaj trije ali štirje policaji.
Ljudje so še iz časov prejšnjega sistema navajeni, da se zaradi vseh problemov obračajo na policijo. Po komandirjevem mnenju bodo morale nekatere službe, ki so doslej vedrile v senci, prevzeti odgovornost za kar so pristojne! Policija ne more biti "deklica za vse". Komandir pa še vedno računa na sodelovanje ljudi, na njihovo samozaščitno obnašanje. "Brez ljudi lahko na policiji zapremo vrata!" pravi novi komandir. "Želimo graditi korektne odnose in sodelovanje z občani, ob tem se bomo z veliko hvaležnostjo odzivali na vsako pobudo občanov Piranske občine, ki je prispevek k večji varnosti. Želim poudariti, da so vrata PP Piran odprta slehernemu občanu, da mu v okviru pristojnosti in pooblastil ONZ pomagamo.
Livija Sikur Zorman, sodeloval je Mitja Jančar
V okviru javnih del potekata v Centru za socialno delo Piran dva projekta:
-	pomoč družinam s težavnimi otroki in
-	pomoč družinam, pri katerih so našli zatočišče otroci begunci iz BiH.
Gospa Majda Golja, dipl.psiholog, je strokovni vodja obeh projektov.
Otroci iz socialno ogroženih družin imajo večkrat slabe uspehe v šoli in starši jih težko vzgajajo. Njim skušajo pomagati javni delavci, v Centru jih imenujejo sodelavci. Ti nudijo otrokom pomoč pri učenju in družabništvu. Slednje je lahko obisk kino predstave, bazena ali pa samo sprehod in igra. Tu je potrebno povedati, da ima Center velike težave zaradi denarnih sredstev. Z več hoteli v Portorožu so se skušali dogovoriti za popust pri obisku bazena skupini teh otrok. Za to na žalost nikjer ni bilo posluha. Družine otrok pa tega stroška ne zmorejo. Večino pomoči dobijo učenci na domu; na ta način se skuša doseči sodelovanje staršev. Otroci so tako bolj motivirani za delo, razumljivejše pa postanejo tudi razmere v njihovih družinah. -Sodelavci so povezani s šolskimi svetovalnimi službami, v stiku so z razredniki in posameznimi učitelji.
Center za socialno delo organizira za sodelavce predhodno usposabljanje, med delom pa imajo tedensko usklajevanje in izobraževanje. Oba projekta sta potekala tudi lani, šole in starši pa so zaradi dobrih izkušenj in vzpodbudnih rezultatov izrazili željo, da bi v to obliko pomoči zajeli še več učencev. Letos sodeluje s Centrom devet ljudi z višjo ali srednjo izobrazbo družboslovne smeri, pomembno pa je tudi, da imajo smisel in veselje za delo z otroki. Vsi sodelujejo s skupinami petih otrok iz vseh osnovnih šol v občini. V Portorožu se z učenci ukvarja Miran Persin iz Pirana. Dva otroka sta iz portoroške osnovne šole, dva sta iz šole za otroke s slušno govornimi težavami.
Snežna Rešek
' VSi
FOTO COLOR LABORATORIJ Obala 43 „ POROROZ
Bo v Portorožu zrasla tudi privatna klinika? Za zdaj le ambulanta
Na ambulanto za odpravljanje krčnih žil v Portorožu opozarjajo le majhni oglasi v slovenskih časnikih. Toda kljub temu v portoroško-ambulanto prihajajo pacienti s Prekmurja, z Gopienjskega, iz Ljubljane, pa tudi iz zamejstva in hrvaškega Primorja. Zdi se, da o njej premalo vemo le Portorožani.
Že od novega leta dalje v ambulanti v nekdanjem portoroškem župnišču krčne žile odpravlja dr.medicine Janez Zimmerman, specialist kirurg, ki do potankosti pozna področje flebologrije. Medicino je doštudiral v Berlinu, tam pa je odpravil tudi doktorat medicinskih znanosti. "V Sloveniji nisem imel možnosti za študij, tako sem se leta 1968 odpravil v Nemčijo," pripoveduje dr.Zimmer-man, ki ga je kruta povojna usoda pahnila v svojevrstno izgnanstvo. Dvanajst let je ordiniral v eni izmed berlinskih bolnišnic, nato pa je odprl zasebno ordinacijo.
Po nedavnih spremembah v slovenskem političnem življenju je sklenil, da se bo vrnil v domovino. Uvidel je, da pri nas še ni specializiranih zasebnih ordinacij. Zato se je odločil, da sam odpre prav takšno ambulanto. Pri tem je seveda naletel na vrsto formalnih ovir. Najprej je moral opraviti nostrifikacijo diplome in doktorat, včlanil se je v slovensko zdravniško zbornico in se na ministrstvu za zdravstvo registriral kot zasebni zdravstveni delavec.Zdaj v ambulanti opravlja manjše kirurške posege kot zasebni zdravnik za samoplačnike. Svojo ordinacijo je imel tudi v Postojni, zdaj pa ordinira le še v Portorožu. Kot zatrjuje, je to edina tovrstna ordinacija v Sloveniji, ki odpravlja krčne žile po tej metodi. V sosednji Avstriji naj bi težave pacientov na takšen način opravlja le še dva zdravnika, v Nemčiji pa je to že uveljavljena metoda. In v čem se razlikuje od tradicionalnih metod, ki jih uporabljajo v naših bolnišnicah? Gre za poseg ob lokalni anesteziji, pacient ne leži v bolnišnici, pač pa lahko takoj po posegu normalno živi in dela. Pacienti kirurga običajno obiščejo dvakrat ali trikrat. In po besedah dr.Zimmermana o uspešnosti metode najbolj zgovorno pričajo ozdravljeni pacienti.
V ambulanti sta poleg kirurga za zdaj zaposlena še dva medicinska tehnika. Ambulanta je odprta vsak dan, tudi ob sobotah (razen ob četrtkih) od 8. do 20.ure (tel.:73-954). Kljub temu, da je pri nas le malo zasebnih ambulant, pacienti z zaupanjem prihajajo v ordinacijo dr. Zimmermana. Prav na tem slonijo tudi njegovi prihodnji načrti. Ob podpori Cerkve namerava prav v Portorožu odpreti zasebno kliniko. "Ta bolnišnica bo konkurenca obstoječim splošnim bolnicam, toda ne v smislu odtegovanj a pacientov, pač pa z vidika dviga kakovosti storitev, krajšanja čakalnih dob... Nihče se ne bi smel bati konkurence, to je nekaj pozitivnega. Poleg kirurškega oddelka pa naj bi imela ta klinika tudi druge oddelke. V njej naj bi bilo približno 200 postelj in zaposlovala naj bi okoli 120 ljudi. Ob tem pričakujem tudi podporo in sodelovanje kolegov iz Nemčije, ki so doživeli podobno usodo kot jaz. Toda pri zaposlovanju bo štela le stroka," je svoje načrte pojasnjeval portoroški kirurg, sicer doma iz Kostanjevice na Krki. Na naše vprašanje, zakaj se je za uresničitev svojih načrtov odločil prav za Portorož, je dejal, da ga je navdušila predvsem ugodna klima. O možni lokaciji nove klinike pa nam ni želel še nič določenega povedati.
Sij an PRETNAR
SEMTERTJA PO PORTOROŽU - SEMTERTJA
KAJ MOREM JAZ 'BOCA ČES'M "FARBENBLIND" KONTEJNERJI
Tudi pri nas udomačen izraz za večje pa tudi velike in zelo velike posode namenjene temu ali onemu. Podjetje "Okolje" jih je razpostavilo zelo na gosto, na vidnih mestih in so tako lični, da spominjajo kar na pogleda vredne lutke. Po večini stojijo v paru in na vsakem je razločno napisano, čemu so namenjeni, da tega ne more prezreti tudi nekdo, ki ima manjše ali večje težave z vidom. Poleg tega pa je par v tako različnih kontrastnih barvah, da kar bode v oko.Napak bi bilo trditi, da pretežna večina krajanov ne ravna z njimi, kakor se spodobi, vsi pa vendarle ne. Še zlasti pri velikih zabojnikih, ki so namenjeni odlaganju vsakovrstnih odpadkov, se neredko vidi razmetanega okrog njih marsikaj, kar se komu ni zljubilo vanje spodobno odložiti ali pa ne za seboj po
človeško pospraviti, kar mu je padlo na tla.Nekoč s je gostilničar na Tolmin> skem, da bi nemarne I goste opozoril na potrebo I po spoštovanju reda in I čistoče, dal napisati na I stranišče takšenle napis: I "Za rit kot se šika, je luknja f kar dovolj velika, zato I preljub' kristjan, ne seri I tja na stran".Zaradi tistih | nekaj nemarnežev I nevestnežev takih ali I podobnih opozoril pri I kontejnerjih ne bo, če bi ! pa tudi bili, je vprašanje, f če bi pri takšnih kaj i zalegli.
POTROŠNIŠKA TRIBUNA: Kako se odločiti glede prostovoljnega
zdravstvenega zavarovanja?
Primerjali smo cene tako imenovanih "paketov" za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki jih na eni strani ponuja Zavarovalnica "Adriatic", na drugi pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Primerjanje letnih premij pokaže, da nudi "Adriatic" za 120 SIT nižjo letno premijo pri paketu "Zavarovanje vseh doplačil" oz. "Popolno zdravstveno zavarovanje". V tem paketu obe zavarovalnici zajameta zavarovanje za razliko do polne vrednosti storitev pri zdravljenju bolezni in poškodb izven dela:
1)	za vse zdravstvene storitve (tudi zobnoprotetično zdravljenje),
2)	za zdravila s pozitivne in vmesne liste,
3)	za ortopedske, slušne, očesne, zobnoprotetične in druge tehnične pripomočke.
4)	pri reševalnih prevozih pa "Adriatic" krije samo tiste, ki so nujni, ZZZS pa tudi tiste, ki to niso,
5)	za zdravljenje v tujini (obe zavarovalnici)
6)	za dializo - ZZZS krije vse dodatne stroške, "Adriatic" pa le-teh ne krije.
POPOLNI ZDRAVSTVENO ZAVAROVALNI PAKET sta obe zavaro-
valnici razdelili še na vrsto "podpaketov", ki so sicer cenejši, vendar nudijo zavarovanje manjšega števila (obsega) zdravstvenih storitev. Poglejmo primer "ZOBOPROTETIČNO ZDRAVLJENJE". Pri "Adriaticu" ga ponujajo za 10.692 SIT letne premije, pri 7.77R pa za 2.4000. V tem paketu, kljub različnim cenam, obe zavarovalnici nudita zavarovanje enakih zobozdravstvenih storitev. "Adriatic" celo natančno navaja, da ne bo plačnik stroškov doplačil, če bi bil zobnoprotetični izdelek (pripomoček) nadomeščen pred iztekom predpisanega roka trajanja. Razlika je tudi pri obročnem odplačevanju letne premije, kjer "Adriatic" nudi mesečno odplačevanje, ZZZS pa ne.
Razlika v letni premiji je tudi pri paketu "ZAVAROVANJE DOPLAČIL PRI POŠKODBAH IZVEN DELA". Splošni pogoji zavarovanja so v tem paketu pri obeh zavarovalnicah podobni. "Adriatic" ponuja ta paket za 10.692 SIT letne premije, ZZZS pa za 3.000 SIT. ZZZS nudi še nekatere zavarovalne pakete (ODDIH; NEGA; ZAVOSEB, KI NISO VKLJUČENE V OBVEZNO ZAVAROVANJE...), ki
PO PORTOROŽU - SEMTERTJA PO PORTOROŽU - SEMTERTJA PO PORTOROŽU - SEMTER
KATERI POSEGI SE NAM OBETAJO NA BERNARDINU?
Ob razpravljanju o predlaganih spremembah zazidalnega načrta za turistični kompleks junija letos se je izvršni svet skupščine občine Piran želel seznaniti o širših razvojnih potrebah in željah podjetja Emona Hoteli Bernardin. Na ta način bi izvršni svet lažje presodil upravičenost in obseg predlaganega posega v bernardinski prostor - izgradnjo pokritih teniških igrišč. Emona Hoteli Bernardin so želji izvršnega sveta ugodili in v oktobru so ga seznanili z novimi posegi, ki jih predvidevajo v naslednjem obdobju. Razen teniških igrišč v športnem delu bernardinskega hotelskega kompleksa predvideva vodstvo podjetja še posege v obalnem pasu in podaljšanje tako imenovane trgovske ulice. Od zahodnega dela Bernardina proti vzhodu nameravajo zgraditi še naslednje:
-	bazen pred hotelom Emona "Pečina", ki je bil z zazidalnim načrtom (ZN) že predviden, vendar ga nameravajo prestaviti za okoli 85 m proti zahodu,
-	nov bazen okrogle oblike potisnjen v morje pred hotelom "Pristan",- med že urejenim kopališčem hotela "Pečina" in novim bazenom pred hotelom "Pristan" je predvidena nova ureditev plaže z nasut jem v morje,
-	na območju sedanjega neurejenega parkirišča je ZN predvidel dve odbojkarski igrišči in bazenski kompleks s kopališkimi objekti. V novem predlogu načrtujejo samo bazene, brez igrišč, z manjšim mandračem za privez čolnov.- eno stran trgovske ulice
nameravajo podaljšati v niz trgovsko apart majskih objektov.
***
"Strokovne" razlage Se "strokovne j šega" organa
Na podlagi številnih pritožb zaradi hrupne glasbe si je sanitarni inšpektor 1.septembra ogledal gostinski lokal "Pivnica", last pod-
jetja Hoteli Palace, v portoroškem centru, ki za izvajanje glasbe -tudi pozno v noč in zgodnje jutro - ni imelo dovoljenja upravnega organa za notranje zadeve občine Piran. Inšpektorju upravljalci "Pivnice" niso mogli pokazati niti ocene meritev hrupa v sami "Pivnici" in v njeni bivalni okolici, ne dovoljenja za njeno ureditev in opremo.
Hoteli Palace so za dovoljenje za uporabo zvočnih naprav 8. julija letos sicer zaprosili, vendar je občinski upravni organ presodil, da je "Pivnica" zaprt prostor in zato dovoljenja sploh ne potrebuje (vsaj tako so razlagali strokovni delavci občine krajevni skupnosti Portorož, ko jih je opozorila na pritožbe krajanov zaradi hrupne glasbe v "Pivnici").
Pri argumentiranju svojih trditev upravni organ ni motilo dejstvo, ki ga je lahko vsak preveril z "golimi ušesi", da se zvoki glasbe iz "Pivnice" razlegajo vsaj 200 metrov izven lokala! Po intervenciji sanitarnega inšpektorja je pristojni upravni organ sicer na vrat na nos izdal dovoljenje za občasno uporabo zvočnih naprav v zaprtem prostoru "Pivnice" - vendar le za čas od 10. do 30.septembra - medtem ko so prireditve v tem objektu tekle celo poletje! Inšpektor je na licu mesta ugotovil, da je lokal grajen tako, da omogoča nedovoljeno širjenje hrupa skozi strešino, ki ima - le s platneno streho pokrite - večje odprtine, katere pa ne morejo služiti kot izolacijski material! To v praksi pomeni, da je prebivalcem portoroškega centra tudi ob 3h zjutraj pod blazino bobnela "full" močna glasba.
Sanitarni inšpektor je z odločbo, ki jo je Hotelom Palace izdal 15.oktobra, zanikal "strokovne" razlage "strokovnih" delavcev občine, da je "Pivnica" zaprt objekti V "Pivnici" je namreč prepovedal glasbo, dokler s strokovnimi meritvami ne dokažejo, da hrupne presega zakonsko dovoljene ravni. Do aprila meseca pa morajo Hoteli Palace v "Pivnici" izdelati še protihrupno zaščito!
NIC HUDEGA, G. INSPEKTOR, SAJ JE LOKAL ZAPRT!
jih "Adriatic" nima. Verjetno je ZZZS svojo ponudbo razširil tudi na te dodatne pakete (za katere se bo verjetno odločilo manj zavarovancev), ker je po zakonu še vedno v njegovi pristojnosti urejanje OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA. Ce je "Adriatic" v cenah nekaterih paketov dražji, pa ponuja razne ugodnejše popuste:
-	za takojšnje vplačilo premije za celo leto 6% popust, pri ZZZS je za eno letno vplačilo 1% popust;
-	pri bonusih ima "Adriatic" verjetno prednost pred ZZZS zaradi svojih dosedanjih izkušenj z drugimi oblikami zavarovanj.
Naj končam z ugotovitvijo, da bomo morali tudi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem v lekarnah še naprej plačevali polno ceno vseh zdravil z negativne liste.
Sprašujemo se tudi, koliko bodo v obdobju enega leta poskočile zdravniške storitve ter cene zdravil in koliko bo to vplivalo na dvig cene paketov zdravstvenega zavarovanja zato mislimo, da je za naš žep najugodnejše, če se prostovoljno zavarujemo za daljša zavarovalna obdobja (npr. za 5 let) in to še letos - po sedanjih cenah paketov, saj bosta zavarovalnici zagotovo že v naslednjem letu dvignili cene, glede na to da lahko vsak mesec spreminjata vrednost točke paketa.
Za vas primerjal: David Božič
AVTOMOTO DRUŠTVO "PINKO TOMAŽIČ" PIRAN
Autocamp Strunjan
Zagotavlja v svojih stroitvenih dejavnostih:
-	kvaliteto poučevanja kandidatov za voznike motornih vozil B-kategorije
-	servisne usluge na vozilih "Zastava" in "Volkswagen"
-	članstvo AMZ Slovenije
-	kolesarske tečaje za učence osnovnih šol
-	počitnikovanje v Avtocampu v Strunjanu s turističnimi uslugami.
VSE TO PO ZMERNIH IN UGODNIH CENAH
Za vse podrobnejše informacije kličite na telefon: 78-638 - recepcija.
KAKODO POSLOVNEGA PROSTORA V OBČINI PIRAN?
Na delegatsko pobudo mojega kolege dr.Alojza Zorna v marcu 1991 je piranska skupščina načela vprašanje o posebnem problemu: Kako naj si pridobi krajan poslovni prostor, ki je v občinski lasti? Kako naj ga kupi ali najame? V času, ko smo z vseh strani poslušali nove pogumne besede o tržnem gospodarstvu in o korajžnih krajanih, ki si bodo znali priskrbeti delo in kruh s svojo iznajdljivostjo, smo naleteli že tudi na prve trdne ugovore: Krajani so zatrjevali, da so možnosti revnejšim zaprte, brez poznanstev pa do najemnega poslovnega prostora menda sploh ni mogoče priti. Zato je bila v skupščini junija 1991 ustanovljena komisija za proučitev oddaje poslovnih prostorov v občini Piran. Komisija je bila sestavljena tako, da so bile v njej zastopane razne politične stranke. V šestih sejah komisije smo poskušali biti za občane koristni. dr.Saša Zužek-Rešek kot predsednicaj g. Maks Mauer, Aldo Gregori, Boris Vuk, Zare Lipovšek. Dvakrat smo z oglasom v Primorskih novicah občane pozvali, naj se pritožijo komisiji, če menijo, da jim je bila po 1.5.1989 storjena krivica pri prodaji ali pri konkuriranju za poslovni prostor. Presenečeni smo bili, saj smo prejeli le pet pritožb občanov: Le kako je za vogali vedno toliko rečenega, za odprt pogovor pa ni nikogar?
Komisija je uporabila pri delu še metodo vzorca in pregledala deset naključno izbranih poslovnih prostorov in njihovo dokumentacijo. Ugotovili pa smo, da:
-	občinski predpisi niso bili nikjer očitno kršeni (!), daje
-	odlok o namembnosti poslovnih prostorov iz leta 1977 na območju občine Piran zastarel in omogoča nered in
-	da je bila večina poslovnih prostorov oddanih brez javnega natečaja,
neposredno na podlagi pogodbe, vendar se je tudi zato našlo zakonsko opravičilo. Skupščina je zgornje ugotovitve sprejela že 28.4.1992.
Do danes pa občinski predpisi niso popravljeni.
Kasneje so se pojavili še nesporazumi o določanju cene najemnine začasnim poslovnim objekto, in grožnja za poslovno preživetje občanov, ki si v teh hišicah/ kioskih služijo kruh - vsakoletne licitacije za dodeljeni prostor!
Naša komisija je predlog o vsakoletnih licitacijah najostreje zavrnila.Predlagali pa smo, da bi stavbna zemljišča za začasno postavitev montažnih poslovnih objektov oddajali predvsem nezaposlenim občanom s stalnim bivališčem v občini Piran. Za te objekte naj se tudi zbirajo pisane ponudbe. Občina naj določi najvišjo možno pravično najemnino za 1 m2 uporabljenega prostora. Komisija je še priporočila, naj se letna najemnina viša na podlagi indeksa podražitev za stanovanjsko gradnjo. Zgodba z začasnimi poslovnimi objekti v piranski občini še ni dorečena Pričakujemo mnenje skupščinskih poslancev. Glede na zadnje dogodke jih čaka tudi razsojanje med piranskimi jeznimi lastniki poslovnih prostorov in piranskim izvršnim svetom, ki nekatere prostore po veljavni zakonodaji preko licitacije prodaja.
Zaključim z geslom: Vsaka mati najprej nahrani svoje lastne otroke!
dr.Saša Žužek-Rešek
PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE
Ljubljansko zasebno podjetje MAYGUT, novi lastnik bivšega počitniškega doma "Agro-stroj", je na črno postavilo visoko, železno -in grdo - mrežasto ograjo tik ob ozkem cestišču Letoviške poti. (O tem so pisale "Porto-rožarije" v prejšnji številki). Krajani so protestirali, saj se nimajo kam umakniti, ko privozi mimo avtomobil, pa še utesnjeni se počutijo. Ampak občinski upravni organ je vse postavil "na svoje mesto" in zabe-toniranemu mrežastemu plotu dal - pravno osnovo. Nič ne de, če je podjetje iz Ljubljane omenjeno ograjo postavilo že v avgustu mesecu - to dejstvo občinski upravni organ ni prav nič zmotilo pri izdajanju dovoljenja, s katerim je v novembru mesecu ograja postala legalna. Sprehajalci naj se kar repenčijo, plot ima zdaj namreč vse potrebne "papirje" (KAKO OBČINA VSE ZGLADI ALI KAKO IZ
ČRNEGA NAREDITI BELO!)
***
Po postavitvi "Letoviške" ograje je nekatere Portorožane zajela "plotomanija". Tako rekoč sredi Portoroža je svoj plot, seveda brez dovoljenja, okoli stavbe krajevne skupnosti Portorož postavila najemnica gostinskega lokala "Feniks" v pritličju te hiše. Kmalu so se "plotomanije" nalezli še lastniki stare vile ob robu parka hotela Palace, ob objektu gostišča - biljardnice "Gianni". Zdaj ugibamo, kdo bo naslednji, ki se ga bo "plotomanija" lotila! (PORTOROŽANI -ZAPLOTNIKI)
HITRO KONČAJ, DA LAHKO ZAČNEMO MI KOPATI!
Komunalna inšpekcija je Marjana Popiča z Obale 61 opozorila, da krši občinski odlok o javnem redu in miru ter varstvu pred hrupom. To pravzaprav dela njegov pes, ki s svojim laježem moti okolico. Ce lastnik psu ne bo uspel preprečiti lajanja (beri: mu ne bo znal razložiti, da je lajanje strogo prepovedano), bodo pristojni psa gospodu Popiču - odvzeli! (PREDLAGAMO, DA PSU ZAVEŽETE GOBEC - ALI PA SI ENOSTAVNO NABAVITE NEMEGA PSA!)
Lani je po Šentjanskem hribu ril (gradil) Rižanski vodovod, letos pa je za dovoljenje za rekonstrukcijo kablovoda in dveh novih trafo-postaj ("črpališče" in "Valeta") ob že obstoječih zaprosilo javno podjetje Elektro Koper. Pričakujemo, da se bo naslednje leto še PTT podjetje spomnilo, da bi zamenjalo kakšen svoj dotrajani kabel, nato se bo mogoče zbudila še občina in našla denar za napeljavo javne kanalizacije... Najbrž j kje še kdo, ki bi rad vrtal po Šentjanah, mogoče z željo da najde nafto ali vsaj gejzir! (ISKALCI NAFTE, ZLATA, VSE VRSTE PUSTOLOVCEV - LOV ZA IZGUBLJENIM ŠENTJANSKIM ZAKLADOM JE ODPRT ALI KAKO REKLO, V SLOGI JE MOČ, VEČ NE DRŽI!)
Ste morda član(-ica) kakšne politične stranke s ali društva in bi radi svoj sestanek organiz-j irali v prijetnem ambientu Kulturnega in kon-« grešnega centra "Avditorij"? Nič lažjega! Če J imajo v "Avditoriju" dvorano prosto, vam jo: ljubeznivo rezervirajo, za enourno uporabo • pa boste morali odšteti - 1100 DEM (nikar se^ ne ustrašite, saj boste lahko plačali v tolarski i protivrednosti!) (PRAVLJICA O TEM, KAKOSO NEKOČ V PORTOROŽU ZRUŠILI LJUDSKI? DOM NAMESTO NJEGA AVDITORIJI ZGRADILI...)
I
Gostišče "Istra" je nedavno postavilo živo-^ pisan svetleči napis "Restaurant(!) Istra", s katerim poizkuša privabiti goste. Vendar se je najemnikom "Istre" očitno zdelo, da je kričav napis z glavne ceste premalo viden. Zato so vzeli "stvari sami v roke" in požagali veje bližnjih dreves, ki so - nebodijihtreba -zastirale pogled na reklamni napis. (LE ZAKAJ DREVESA RASTEJO NA NEPRAVIH MESTIH?)
V prejšnji številki "Portorožana" smo opozo- j rili na neurejenost Belega križa. Našo pri-S pombo so krajani očitno vzeli "zares". Konec i tedna po izzidu številke so v tamkajšnjem! marketu namreč pokupili vse "sirkove" i metle. Upamo, da je bil kraj vsaj čist, če ne 1 že komunalno urejen. Da le ne gre zal enkraten podvig, ampak za redno opravilo! (Kako je "Portorožan" "razjezil" Belokrižane, da so metlo vzeli v roke...)
Da pa vsi, vsaj tisti pristojni za red in čistočo v Portorožu, niso prebrali zadnje številke, dokazuje nered in raztresene smeti ob portoroški avtobusni postaji. Namesto cvetic in grmičevja cvetlične lončke "krasijo" papirji in razni drugi odpadki, ki so se pridružili odpadlemu jesenskemu listju. (CVETLIČNI LONCI KOT SMETNJAKI)
O tem, kako urediti promet v središču Portoroža, so naši poslanci in pristojne službe že večkrat razpravljali. Preglasni motorji, nepazljivi vozniki, ki ne upoštevajo predpisov o omejitvi hitrosti so že dodobra načeli potrpežljivost Portorožanov. Med možnimi rešitvami tega vprašanja so se znašli tudi tako imenovani "ležeči policaji", ob tem pa so se pojavili tudi pomisleki o morebitni nevarnosti takšnih ovir. Če bi želeli občutiti, kako učinkoviti so (in kako zelo pre tresejo vaš avtomobil, ali kako lahko presenetijo kakšnega motorista), se podajte na Lepo cesto, kjer jih lahko preizkusite na svoji koži (oz. na svojem avtu). (KDOR SE PREDPISOV NE DRŽI ZLEPA SE BO MORAL ZGRDA!)
★★★
ODMEVI * ODMEVI * ODMEVI * ODMEVI * ODMEVI * ODMEVI * ODMEVI * ODMEVI
Pisma "Portorožanu"
Še o Belem križu - odmev na članek: "Drevesa padajo, mar ne" (v fite v. 8/9)
Tudi mene ni nihče vprašal za mnenje o cipresi, pa tudi o drugih še pomembnejših belokriških zadevah ne. Če pa bi že hoteli izvedeti za mnenje Belokrižanov o cipresi in spomeniku, bi morali razpisati referendum, sicer je to le moje in tvoje mnenje. Osebno menim, da so mimo časi, v katerih smo vsi o vsem razpravljali in odločali, v imenu nas pa so odločili drugi.
Za ostarelo in že obnemoglo cipreso, ki jo bodo hitro nadomestile tri mlade hitro rastoče ciprrese, ne žalujem. Obnovljeni spomenik, po katerem nosi kraj ime, se mi zdi prav lep. Če koga moti ta simbol, je treba tudi to razumeti in respektirati. Kaj pa je bolj normalnega kot to, da smo si ljudje pač različni!
Predvsem pa je bil zame ta članek velika dezinformacija o dejanskih problemih Belega križa. To pa so predvsem izgubljena in ogrožena življenja in zdravje ljudi zaradi ogrožene prometne varnosti in elektromagnetnega valovanja belokriških anten. Glavna belokriška ulica nima pločnikov za pešce in javne razsvetljave. Je center okoliških naselij in je prometno zelo obremenjena in so se na njej „zgodile že številne prometne nesreče tudi z najtežjim izidom. Številni pozivi odgovornim v občini za ureditev te ulice še niso rodili sadu.
Elektromagnetno valovanje, ki ga nad in v Belokrižane noč in dan pošiljajo visokonapetostne antene, je zdravju škodljivo. Beli križ je gosto poseljen z zdravniki, pa ti ne povzdignejo glasu, četudi je svetovna znanost že davno povedala, daje vsakršno žarčenje, elektromagnetno ali katero koli drugo valovanje, ki spreminja naravno stanje v človekovem bivalnem okolju, zdravju škodljivo. Na nenaseljenem Slavniku so okoličani preprečili postavitev radarja. Belokrižani pa imamo te pošasti z nevidnimi valovi nad svojimi glavami.
To in ne cipresa so po mojem videnju dejanski belokriški problemi.
Jakob Čemažar
Beli križ - pomembno a neurejeno stičišče
V zadnjem Portorožanu sem zasledil članek o Belem križu (Beli križ - naš "divji zahod", op.uredništva).
S člankom se povsem strinjam! Se več! Pomen Belega križa je še veliko premalo poudarjen! Območje Belega križa ni samo pomembno za bližnjo okolico - je veliko več!
Je stičišče cest iz naselij Strunjana, Pacuga, Šentjan, Fiese, Obzidja s pokopališčem, Pirana in predvsem Portoroža, preko tega še Sečovelj, Lucije, Seče itd.Premislite, kje bi potekal promet, če bi nepredvideno morali zapreti štiripasovnico v Portorožu? Doživel sem že, da je bila cesta med Strunjanom in Valeto zaradi poledice neprevozna. Stara cesta Strunjan-Beli križ pa suha in prevozna! Nujna je prometna ureditev (pločniki, odvodnjavanje, osvetlitev, označbe na cesti in ob cesti itd.) najvažnejših dovoznih cest - pred-
vsem na relaciji od križišča 'TOMI" do križišča pod Valeto. Takega naravnega stičišča cest ne zasledimo rnkjer v Sloveniji! Pa to ni samo stičišče cesti Tu je stičišče simbolov in dejavnosti! Cerkveni spomenik B.križ, trgovine, gostišč in predvsem oddajnik slušnih in vizualnih medijev (antena!) s slušnim krogom cca 500 km in vidnim razgledom do 50 ali še več kilometrov. To naravno planoto je potrebno urediti, oblikovati - predvsem pa močno simbolično osvetliti, da bi se videlo iz Trsta (Italije), Buj (Hrvaške) in Svete gore nad Gorico, Nanosa in z glavne dovozne ceste v Slovensko Pnmorje nad Črnim kalom.
Svetlobna povezava: Beli križ, piranska cerkev in edini slovenski svetilnik v Piranu bi bil edinstveni simbolični in tudi turistični spomenik slovenske obale. To naj bi bil izziv za kreatorje turizma, arhitekte in prebivalce občine Piran!
Miran Plevnik
O parku Ratelli fie z drugega zornega kota
G.Ivica Eller je v prejšnji številki Portorožana napisala nekaj kritičnih besed na račun neurejenosti parka Rastelli, strokovno pa ji je pomagal strokovnjak za urejanje parkov g. Roman Leskovšek. Ker je KSP Okolje zadolženo za urejanje javnih površin v občini Piran, velja seznaniti bralce o nekaterih aktivnostih komunalnega podjetja pri urejanju parka Rastelli zadnji dve leti. Vzdrževanje javnih zelenic v občini Piran v celoti financira občinski proračun.
Ker je sredstev vsako leto manj, je Okolje že pred dvema letoma predlagalo urejanje Rastellija s koncesijskim načinom financiranja, kar bi pomenilo v palcu postaviti manjši objekt začasne narave, z umirjeno gostinsko ponudbo, ki bi obratoval od pomladi do jeseni. V zameno za koncesijo bi bil najemnik dolžan celo leto skrbeti za park in tudi aktivirati bazenček.
Okolje je pred dvema letoma Rastelli, predvsem pa bazenček v parku, povsem očistilo, pridobilo soglasje sveta- KS Portorož za postavitev začasnega objekta, dovoljenje IS SO Piran, upoštevalo sanitarne pogoje inšpekcijskih služb, izdelalo projekte sanacije in ureditve, opravilo javni razpis in izbralo izvajalca, ki naj bi park hortikulturno uredil ter poslovno vodil za dobo desetih let. Celoten prostorski poseg je bil vključen v zazidalni načrt Bernardin - skladišče soli, ki ga je v tistem času sprejemala občinska skupščina. Zaradi vsega naštetega je bil za leto 1992 park Rastelli izvzet iz občinskega programa urejanja zelenic. Ker pa je občinska skupščina že omenjeni zazidalni načrt zavrnila, ima upravni organ občine zvezane roke pri izdaji dovoljenja.
Od takrat dalje zadeva stoji, Okolje pa kljub temu, da park Rastelli ni v občinskem programu, opravlja najnujnejša vzdrževalna dela, ki pa seveda še zdaleč ne zadovoljujejo strokovnim kriterijem urejenega parka.
Zakaj zazidalni načrt za območje Bernardin - skladišče soli ni bil sprejet, bosta mogoče lahko pojasnila g.Eller in g.Leskovšek, saj sta oba poslanca v občinski skupščini.
Marko Zorman, KSP OKOLJE PIRAN
SODELUJTE - SODELUJTE - SODELUJTE - SODELUJTE - SODELUJTE -SODELUJTE -SODE
IŠČEMO NAJBOLJ ZNANO PORTOROŽANKO ALI NAJBOLJ ZNANEGA PORTOROŽANA V LETU 1992
IZREŽI IN POŠLJI
Prednovoletni čas se naglo približuje in za to obdobje so značilna razna glasovanja za npr. najboljši film, za politika, ki se je v tem letu najbolj ali najmanj izkazal s svojimi dejanji, za najboljšo igralko ali igralca, za naj... pevca ali pevko... in še in še. Tudi "Portorožan" se ne more upreti skušnjavi, da bi izpeljal svojo novoletno akcijo! Radi bi namreč izmerili utrip naših bralcev oz. ugoto=vili bi radi, za katero znamo Portorožanko oz. za znanim Por-torožanom bralcem najbolj utripa srce.
Prosimo vas, da na glasovnico napišete, kdo (ime in priimek) po vašem mnenju, je bil v letošnjem letu najbolj popularen ali popularna Portorožan ali Portorožanka. Skratka - koga od Portorožanov ljudje najbolj poznajo v javnosti (zaradi njegovih (njenih) pozitivnih dejanj na razno raznih področjih!)
Za kogar bo glasovalo največ naših bralcev, bomo razglasili za Portorožana ali Portorožanko leta 1992! (Pogoj je le, da je tisti(-ta), za katerega boste glasovali, doma iz Portoroža!) Izpolnjeno glasovnico pošljite ali dostavite na uredništvo "Portorožana" (lahko po pošti na naslov KS Portorož, Obala 16 ali v poštni nabiralnik na stavbi krajevne skupnosti pod oglasno desko - desni nabiralnik do najkasneje lO.decembra (letos!) Brez skrbi, tudi na trud vas glasovalcev, nismo pozabili! Med glasovalci bomo izžrebali tistega, ki mu bomo podelili novoletno nagrado. Kakšno - pa naj bo presenečenje!
Glasujem za "Portorožan-a/-ko leta '92, ki je po mojem:
IME in PRIIMEK
Moje ime in naslov (da vam bomo lahko podelili nagrado, če boste izžrebani) je :
IME in PRIIMEK,
naslov
KKC AVDITORIJ - ККС AVDITORIJ - ККС AVDITORIJ - ККС AVDITORIJ - ККС AVDITOR
PROGRAM ZA:
december - zadnji mesec leta '92 - december - zadnji mesec leta '92
-	sobota, 5. december ob 16.00 - otroški program za Miklavža:gle-dališka predstava za otroke - letošnja uspešnica Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice v režiji Pirančanke KATJE PEGAN -"ČUDEŽNI KAMEN"
-	nedelja, 6. december ob 20.30 - filmsko gledališče: "GOLO KOSILO"
-	petek, 11. december ob 20.30 - filmske uspešnice: "FREDDYEVA SMRT"
-	sobota, 12. december ob 16.00 - otroški programiglasbena pravljica JANEZA BITENCA - "ZLATI KAMENČKI"
-	nedelja, 13. december ob 20.30 - filmsko gledališče
-	petek, 18. december ob 20.30 - filmske uspešnice
-	sobota, 19. december ob 20.30 - koncert:"BIG BAND ORCHESTRA"
program: skladbe zgodnjega obdobja swinga, jazz ever greeni, priredbe
-	nedelja, 20 december ob 20.30 - filmsko gledališče: "MOJ MALI IDAHO"
-	petek, 25. december ob 20.30 - filmske uspešnice
-	sobota, 26. december ob 20.30 - božični koncert: NEW SWING i QUARTET ob spremljavi tria /klavir, kitara, bobni/	>
-	sreda, 30. december ob 20.00 -TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT - WIENER OPERETEN ORKESTER /Dunajski operetni j( orkester/
dirigent: Siegfried Andraschek	J
program: Lehar, Strauss, Ziehrer	j
RAZSTAVA O DROGAH
Kdor bežno spremlja problematiko mladih v Portorožu in na splošno na obali, ne more mimo problema droge. Razlogi za njeno razširjenost so zelo kompleksni. Zadnje čase se stvari premikajo na bolje zaradi aktivnosti raznih organov, društev in posameznikov. Vsem skupaj pa je jasno, da jih čaka še ogromno dela.
Eden od pristopov k "zadevi" droga je tudi poskus KLUBA ŠTUDENTOV OBČINE PIRAN -CLUB DEGU ŠTUDENTI DEL COMUNE DI PIRANO in COMUNITA' DEGU ITRLIANI-SKUPNOSTI ITALIJANOV PIRAN GIUSEPPE TARTTNI, ki nameravata o tem organizirati razstavo.
Razstavo pripravljajo Davorin Petaros, Vanja Žugelj ter Jana Kuželj (iz kluba študentov) iz skupnosti pa Stefano Lusa in drugi. Razstavljeni bodo eksponati iz podobne razstave, ki je bila v klubu K4 v Ljubljani. Posodila jih bo ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA LJUBLJANSKE UNIVERZE, razstavljena bodo še dela obalnih umetnikov. Na razstavi bo na voljo propagandno gradivo na temo, vzporedno pa bodo tudi predavanja o drogah. K sodelovanju so povabili KOORDINACIJO ZA BOJ PROTI VSEM OBLIKAM ODVISNOSTI, sekcijo za občino Piran. Pomoč so obljubili predsednica sekcije Milica Maslo, dr.Milan Krek in g.župnik Franc Prelc ter še drugi člani sekcije.
Razstavo naj bi si organizirano ogledali osnovnošolci višjih razredov in dijaki srednjih šol iz območja občine Piran.
Razstavi želimo, da bi čimveč doprinesla k obveščanju o nevarnosti uživanja mamil in da bi ji sledile še druge... Razstavo o drogi bodo otvorili 11.decembra v prostorih Skupnosti Italiajnov v Piranu.
Marko Hasek
BO V PORTOROŽU LETOS ČUTITI PREDPRAZNIČNO VZDUŠJE?
Kaže, da mesec december v Portorožu mogoče le ne bo tako pust, kot je bil lanski in da bomo lahko svoje malčke v prednovolet-nem času imeli kam peljati na rajanje. Občinskemu izvršnemu svetu je namreč podjetje "OKOLJE" predlagalo popestritev portoroškega decembrskega utripa z namestitvijo zabaviščnega parka na bivšo tržnico "Kaštel". Zabavišče bi delalo vse mesec - vsak dan od 10 zjutraj do 10 zvečer (če mraz ne bi ljudi že prej pregnal domov). Poleg klasičnih zabaviščnih rekvizitov (od avtodroma, otroškega helikopterja in vlaka...) in stojnice s pijačo, pop- cornom, sladkorno peno... za otroke predvidevajo še nekaj prazničnih predstav.miklavževanje, ob koncu tedna (soboto in nedeljo) pa lutkovno igrico in razne otroške igrice, otroški ansambel in plesno skupino... Od božiča dalje pa bi otroški program potekal (s čarovnikom, obiskom Božička...) vsako popoldne od 17. do 19. ure.
BOMO V PORTOROŽU PREKRSTILI IMENA NEKATERIH ULIC?
Skupščina občine Piran je februarja lani imenovala Komisijo za spremembo imen krajev in ulic v piranski občini, da bi - na podlagi zgodovinskih podatkov o starih krajevnih imenih in imen osebnosti s področja umetnosti in kulture - pripravila gradivo, ki bi lahko bilo osnova za morebitne spremembe imen krajev in ulic. Postopek preimenovanja je z zakonom določen, po veljavnem pravilniku pa mora biti predlog sprememb imen v enomesečni javni obravnavi v krajevni skupnosti.
Največ preimenovanj predlaga Komisija za piranske ulice, precej sprememb predvideva tudi za ulice v Luciji.
V Portorožu pa ne predlaga veliko sprememb:
-	v bistvu predlaga le preimenovanje nove ceste od križišča na Belkriški cesti-Antena do križišča bernardin in sicer iz Ceste rab-skih žrtev (Strada vittime di Arbe) v Rab-sko cesto (Strada di Arbe);
-	Trg prekomorskig brigad (Piazza brigate d'Oltremar^ pa naj bi posted Trg mornarjev (Piazza dei mariani) ali Trg Lido (Piazza Lido);
-	Za ulico Zatišje je predlog, naj se poišče primernejši italijanski prevod (Zdaj Solitu-dine, vendar Komisija meni, da bi bilo ustreznejše ime La quiete)
Portorožanom polagamo na srce, da premislite o predlaganih spremembah in nam na krajevno skupnost sporočite svoja mnenja ali nove predloge imen. Lahko torej predlagate še dodatne spremembe in druga imena ulic kot jih je občinska komisija.
postovoljni prispevki * prostovoljni prispevki * prostovoljni prispevki * prostovoljni pris
ZA TO ŠTEVILKO "PORTOROŽANA" SO PRISPEVALI: Katica TKALEC iz Piran 300 SIT, družina GREGOROVIČ s Senčne poti 600 SIT, Dinko MANZONI z Lepe ceste 200 SIT, družina BUTALA s Šentjan 300 tolarjev, Jožefa ZAJC s Šentjan 1000 SIT, Ana Baruca prav tako s Sentjan 500 tolarjev, dr.Božena ŽEN-BOH z Vilfanove ulice 500 SIT, Aleš DOBRAVC s Prečne poti 1000 tolarjev, Elektronika KATV Piran 800 tolarjev, gospa s Stopniške poti 500 SIT, Milan SURINA s Sončne poti 500 SIT, Slavko MOŽINA s Cvetne poti 1000 SIT, prodajalke Mercator-Degroja - poslovalnice štev. 42,49 in 67 v Portorožu 1500 SIT, BELCO,d.o.o. 2.000 SIT in družina UREVC z Lepe ceste 1000 SIT.
"Portorožan" se vsem zahvaljuje in se še priporoča! Za "Portorožana" lahko prispevate osebno v tajništvu KS Portorož (I.nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS PORTOROŽ štev. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
___ Да	UREDNIŠTVO časopisa krajanov Por-	J7EDITORE:Krajevna skupnost Portorož/
IfffrtfprOZflfl	toroža-REDAZIONE del giornale dei citta-	CL di Portorose; naslov uredništva:
• -I—f	dini di Portorose: Gustav GUZEJ(glavni in	Obala 16, Portorož, Tel: 73-046/Lungo-
^ ,	odgovorni urednik/capo redattore e	mare 18, Portorose,Telef.:73-046. Cena
S*oo*i??5??ro responsabile), Mitja JANČAR,	enega izvoda/prezzo di un esemplare:
bre 92*letnik/anno IIPORTOROŽAN je	Mirko KOS, Jovan NIKOLIČ, Sijan PRET-	brezplačen/gratuito. V tej številki so
vpisan v register časopisov pri Minis- NAR, Snežna REŠEK, Irina STEGEL, Livija	sodelovali/in questo numero hanno
trstvu za informiranje pod registrsko	SIKUR- ZORMAN; obHkovanje naslovnice/	collaborator David BOŽIČ, Miran PLEV-
številko 990. ^časopisnem ,8ve*u	copertiiia di: Teo TAVŽELJ.dipl.arh.; teh-	NIK, Jakob ČEMAŽAK., Marko ZORMAN,
if* S?3??'Si Branko Simo-	nična ureditev na računalniku: SKELETON	Adriana CLOBAS, Marko KLASEK; VIN-
novič, Majda Vlačič, Alojz Umek,	CREW, tisk/stampa: Birografika "BORI"	JETE: Sandro SAMBI.
Gustav Guzej.	Izola; naklada/tiratura: 1500, IZDAJATEL-
Kako se boste po 1. januarju 1993 najlažje ognili doplačilu zdravstvenih storitev ?
Adriaticovo prostovoljno zdravstveno zavarovanje: izberite tisto, ki Vam najbolj ustreza.
Cene Zdravja ne poznamo. Njegove neprecenljive vrednosti se običajno zavemo šele takrat, ko se ponesrečimo ali zbolimo. Za Zdravje lahko skrbimo, ga varujemo in krepimo. To da zavarovati ga ne moremo. Zavarujemo pa se lahko pred stroški zdravljenja.
Doslej nas ti stroški večinoma niso zanimali\ kajti naše pravice do zdravstveneg varstva so bile skorajda neomejene. Nova zdravstvena zakonodaja pa bo v naše življenje prinesla usodne spremembe. Od 1. januarja 1993 ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Za številne zdravstvene storitve in pripomočke bomo morali odtlej doplačevati sami. Tudi do 50%!
♦♦♦ Odrasli prebivalci zdravnike obiščejo 6,725.157- krat.
V Zavarovalnici Adriatic smo Vam zavoljo teh usodnih sprememb pripravili štiri različne vrste prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Z njimi se boste (tudi zelo visokim) stroškom zdravljenja izognili v celoti ali delno.
Zobozdravniki zaplotnbirajo 717.496 zob brez zdravljenja in še 202.374 zob z ustreznim ztbnvljetijeiiL
l.Zavarovanje vseh doplačil
vključuje zavarovanje za vsa doplačila zdravstvenih storitev v primeru poškodb ali bolezni, ne glede na razlog. Velja za vse z zakonom določene obveznosti doplačil v osnovni, specialistično ambulantni, bolnišnični in zdraviliški zdravstveni dejavnosti.
3.Zavarovanje doplačil za primere poškodb izven dela,
--;-za katere so zakonsko
v Bolnišnice predpisana doplačila na zdravljenje višja kot sicer. Gre sprejmejo za poškodbe zaradi 322.028	nesreč izven delov-
bolnikovt ki nega mesta, v ka-preležijo v kršnemkoli primeru njib 3.675376 in ne glede na oskrbnih dni razlog.
2. Zavarovanje doplačil zobnoprotetičnega zdravljenja v vseh primerih in ne glede na razlog, ko gre za obvezna doplačila za zobnoprotetično zdravljenje ob uporabi standardnih postopkov in materialov (z zakonom je določeno obvezno šestmesečno Dredhodno zavarovanje).
4.Zavarovanje doplačil za zdraviliško zdravljenje, ki
obsega vse primere zdraviliškega zdravljenja, ne glede na
❖ Zdravniki napišejo več kol 12.000 receptov za zdravila.
♦♦♦ Zdravniki odkrijejo 1.714.086 bolezenskih stanj.
Varujte Svoje Zdravje. Zavarujte se pred stroški zdravljenja
PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
to ali gre za zdravljenje poškodb ali kroničnih in arugih bolezni. Pri tem je vseeno, ali gre za nadaljevanje bol-niščničnega zdravljenja ali ne.
♦J* vse to se zgodi v Sloveniji v enem samem letu
O Adriatioovem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju želim izvedeti več, zato mi pošljite podrobne informacije.
Ime in priimek Naslov in kraj Poštna ä.
Adriatic
Izrcžite in v pismu ali na dopisnici pošljite na naslov:
Adriatic, ljubljanska За, 66000 Koper
Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
ZVEZA ZA PRIMORSKO
Zveza za Primorsko je edina vseprimorska stranka in prva slovenska stranka, ki si je kot cilj zastavila enakomeren gospodarski, kulturni in vsesplošni razvoj Primorske in Slovenije. To pomeni veliko skrb za ponovno oživitev prenekatere tolminske in istrske vasi, ter za mladega človeka, da bi v domačem okolju lahko ostal, živel in delal; vzpostavitev takih komunikacij, da bo naša Primorska res vsestransko in hitro povezana z ostalo Slovenijo in Evropo.
Mi hočemo nekaj, po čemer so hrepeneli že naši dedje: "Postati enakovreden del slovenskega naroda". Ali je to preveč? Ne, kajti z lastnimi rokami in pametjo to sigurno zmoremo. Centralizacija Slovenije, ki jo izvaja vlada, njena administracija in druge državne ter paradržavne strukture napovedujejo temno prihodnost Slovenije. Mi smo proti centralizmu!
Projekten način dela ZZP zagotavlja konkretnost. Vsak predel Primorske ima izvirno pravico, da predloži svoje interese, ki naj bi jih ZZP uvrstila med svoje cilje. ZZP zagotavlja takšno zakonodajo, ki bo zagotavljala vlaganje sredstev pridobljenih od posameznih gospodarskih dejavnosti na območja, kjer se ustvarjajo npr. turizem, igre na srečo, pomorski promet.
Posebno skrb bo ZZP posvečala zaščiti narodnostnih skupnosti na obeh straneh meje. Prav zato naj bodo meje s Hrvaško in Italijo resnično odprte meje.
Smo za socialno pravičnost, za ureditev posebnih primorskih vprašanj, denacionalizacije in državljanstva (nastala leta 1947), za ureditev vprašanj v zvezi z odškodninami pregnancev in požgancev ter vprašanj premoženja, ki so specifična za Primorsko in jih je zakonodaja obšla oz. jih ni zadovoljivo rešila.
ZZP se bo zavzemala za uveljavljanje ustreznega visokošolskega izobraževanja ter razvila projekte za mlade s področja kulture in športa.
Prepričani smo, da bomo vse te cilje lahko dosegali le neposredno preko svojih izvoljenih predstavnikov v lokalnih in državnih organih oblasti.
Predstavljamo vam naša kandidata:
za državni svet - zastopnik lokalnih interesov Obale ter
za državni zbor - parlament.
KAREL BOLE
ZVONIMIR UHELJ
Kandidat za državni svet.
Rodil se je 20.7.1932 v Postojni. Po končanem šolanju v Postojni in Ljubljani, kjer je leta '63 diplomiral na Strojni fakulteti. Služboval je v gospodarstvu v Novi Gorici in na Tolminskem, na vodilnih mestih. V Portorožu in Piranu deluje že 20 let kot profesor na Srednji pomorski šoli. Vzporedno s svojimi pedagoškimi obveznostmi je ves čas konstruktivno sodeloval v organih skupščinske in krajevne samouprave v Portorožu in Piranu. V slovenski vojni je vodil delovanje civilne zaščite v krajevni skupnosti Portorož. V gibanje za Primorsko, kot sam pravi, ni vstopil sedaj, v njem je že vse življenje bil, delal in vzgajal.
Kandidat za državni zbor.
Rodil se je 7.10.1949 v Ljubljani. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Piranu in maturiral leta 1968. Na ekonomski fakulteti v Ljubljani je diplomiral na prvi stopnji leta 1972. Istega leta se je zaposlil v hotelu Metropol, kjer je deloval kot vodja hotelske prodaje ter v. d. direktorja vse do leta 1981 ,ko je prevzel mesto direktorja prodaje v TOP Portorož. Kot predstavnik Kompasa je deloval v Tokiu in Barceloni, 1990 leta pa deluje kot solastnik in podpredsednik TOP-line Portorož.
SLOVENSKI KRSCANSKI DEMOKRATI

«■ЧИ
V.	g;
, Ш Ш ■■ Ik *,!|1 ..„жаш
DR. SASA ŽUŽEK - RESEK
Rojena 22.8.1938 - Ljubljana Zdravnik specialist internist Vodja nefrološke dejavnosti SB Izola
Članica Sveta SKD Poslanka v občinski skupščini Piran Poročena, mati dveh otrok
VES SVET JE LEP VRT
Pogovor s kandidatko za državni zbor v občini Piran, dr. Sašo Žužek-Rešek.
1.	Gospa doktor, kdaj in kje vam je zasvetila zvezda življenja?
Všeč mi je način in besede s katerimi me sprašujete po rojstnem datumu. Življenje je res zvezda, njena svetloba utripa v bleščavi, včasih bolj, včasih manj. Otroštvo je bilo zaznamovano z vojno. Od takrat se bojim zvoka vojaških letal. Spominjam se papirnatih zastavic trobojnice in znaka OF, ki so jih pisali moj brat in sestri. Ko so nacionalizirali očetovo majhno tovarno za proizvodnjo kisa, je moja mati rekla: "Hlapci ne bodo nikoli gospodarji." Takrat ji nisem verjela, sedaj vem, da je imela prav.
2.	Vaša življenjska pot do fakultetne izobrazbe?
Najpomembnejša so bila leta gimnazije. Takrat sem zvedela skoraj vse o sebi in svetu. Na klasični gimnaziji v Ljubljani so me učili profesorji, katerih se ni utegfnila prijeti revolucionarna misel. Spominjam se učitelja, ki je razložil, kako je pred 2000 leti bila rojena prva demokracija z vlado ljudstva Grkov, vendar na hrbtih brezpravnih sužnjev.V tistih letih so mi tudi prepovedali v šoli ob odhodu pozdraviti "Z BOGOM". Od takrat dalje pozdravljam z "Nasvidenje".
3.	Kako ste se znašli kot mlada zdravnica, ko ste videli
rojevanje in umiranje?
Takrat sem ugotovila, da je najnevarnejši del človeškega življenja od spočetja do rojstva. Če se preživi vse ovire, ki jih prinese narava in volja staršev, potem je naravna smrt tam nekje daleč, na koncu poti.
4.	Življenjska pot vas je pripeljala v Slovensko Istro, Portorož. Kje so vaše korenine, kje vaše srce?
Ves svet je lep vrt. Moje srce je pri ljudeh, ki to srce potrebujejo in ki ga polnijo z veseljem. Korenine? Dolge so iz Portoroža do Triglava segajo. Tudi preko Ljubljane gredo.
5.	Vaše geslo je: BRANILA BOM! NAPADALA BOM! V čem vidite vrednost obrambe? Je napadanje vaš življenjski stil?
Poklic me je oblikoval. Ženska sem- varovanje in obramba vsega, kar je nebogljeno in trpeče, je moja naloga. Napad na zlo je samo del in načrt obrambe.
PRIJATELJI, DOKLER IMAMO ČAS, DELAJMO DOBRO.
Vaša kandidatka v Piranu dr.Saša Žužek-Rešek
DEMOKRATI


demokratska stranka
KANDIDAT DEMOKRATSKE STRANKE ZA DRŽAVNI ZBOR
DAVID BOZIC
Starost: 24 let Naslov: Lepa cesta 1, Portorož (Beli križ) Izobrazba: Naravosl.mat. tehnik, študent ob delu na VPPŠ Piran Stan: neporočen Zaposlitev: Turistično podjetje Casino Portorož Interesno področje: Novinarstvo (krajevni časopis Portorožan, v rubriki Potrošniška tribuna)
SPOROČILO VOLILKI, VOLILCU:
Primorci smo preživeli že kar nekaj držav - z njimi, ob njih in proti njim. Skrajni čas je že,, da ta, ki je po 1000 letih končno resnično naša.ne ovira razvoja naše primorske regije, temveč ji služi. In zato se bom kot kandidat Demokratske stranke za državni zbor zavzemal za skromno in sposobno državo Slovenijo, ki nas ne bo dušila s centralizmom, temveč nam bo pomagala pri našem regionalnem razvoju.
Na žalost opažam, da so bili primorski poslanci v republiškem parlamentu v preteklih dveh letih premalo glasni in neenotni, zato se bom zavzemal za odločen in usklajen nastop vseh primorskih poslancev v novem državnem zboru, ne glede na strankarsko pripadnost. Kot predstavnik mlajših generacij se večkrat počutim izločenega iz družbenega in političnega dogajanja - tako na občinski kot na republiški ravni. Zato od vas, volilcev, pričakujem, da boste s svojim glasom na volitvah dali priložnost za nadaljnje politično delo in razvoj tudi meni kot mlademu in s preteklostjo neobremenjenemu soobčanu. Naj zaključim svoje kratko volilno sporočilo v treh točkah:
1. Zavedati se moramo, da so v naši občini najvišjo ceno slovenske osamosvojitve plačali in še plačujejo piranski ribiči s svojimi družinami, zato je naša mlada država dolžna tem ljudem pomagati, v kolikor se s Hrvaško ne bo uspela sporazumeti glede ribolova.
2.	Ne dovolite, da bodo vaši otroci postali turisti v lastnem kraju. Portoroške gostinske ter piranske trgovsko-obrtniške lokale domačinom!
3.	Za mlado Slovenijo z mladimi odločnimi ljudmi naprej!
SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO!
ZDRUŽENA LISTA
VOJKA prof. ŠTULAR
Naj se predstavim: Rojena sem bila 4.IX.1946. Z možem živim v Luciji v lastnem dvosobnem stanovanju. Hčerka študira arhitekturo v Ljubljani.
Osnovno šolo in gimnazijo sem obiskovala v Piranu, študij pa nadaljevala na Filozofski fakulteti za pedagogiko in psihologijo Ljubljanske univerze.
Od leta 1979 dalje sem ravnateljica Vzgojnovarstvenega zavoda Lucija.
V občini Piran sem predsednica Odbora za socialno politiko in predšolsko vzgojo in sodelavka Koordinacijskega odbora za boj proti zasvojenostim. Že peto leto sem članica Strokovnega sveta Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije. Kot republiška poslanka v zboru občin sem članica več delovnih teles republiške skupščine, kise ukvarjajo s problematiko šolstva in športa, družine, mladine in ženske politike.
Rada imam leposlovje, priložnostno se ukvarjam s pisanjem. Zbiram stare predmete. V zabavo se ukvarjam s pletenjem in šivanjem. Rada hodim v naravo in potujem, že vrsto let se ukvarjam z zimskimi športi.
Sem prva gimnazijka občine Piran, ki je diplomirala na Filozofski fakulteti. Svojo poklicno pot sem začela na Osnovnih šolah Lucija in Sečovlje, kjer sem orala ledino na področju uvajanja svetovalnega dela otrokom, staršem in učiteljem. Več kot desetletje sem pouče-lvala psihologijo na Gimnaziji Piran, ki sem jo pred tem obiskovala kot dijakinja.
SKLADNO Z ŽIVLJENJSKIM OPTIMIZMOM
Volilni čas je čas obljub, prepričevanj in prizadevanj za volilke in volilce. Verjamem v razgledanost, razsodnost in kritičnost slehernega človeka, da se bo odločal na osnovi dosedanjega uspešnega dela, poštenega zastopanja in jasnih pogledov tistih, ki naj bi jih predstavljali v bodočem parlamentu. Prazne obljube, naj bodo še tako mikavne, se bodo pred strokovnimi, celovitimi in politično realnimi usmeritvami kaj hitro razblinile.
Kandidiram na Združeni listi, ki se je opredelila za socialdemokratsko politično strategijo razvoja družbe in se za to na teh temeljih zavzemam za:
1.	Blaginjo ljudi, višjo kvaliteto življenja, plačano delo, pravične pokojnine, najvišjo možno stopnjo zdravstvenega zavarovanja, zaščito slojev, ki ne morejo samostojno skrbeti zase, kar je cilj socialno pravične Slovenije.
2.	To bomo lahko dosegli, če bomo zmogli pomemben gospodarski preo-
brat, na novih lastninskih osnovah, s programi usmerjenimi v svet, ki naj omogočajo in odpirajo nova delovna mesta.
3.	Vsem otrokom zagotoviti čim bolj izenačene možnosti za vstop v življenje. Zato se še posebaj zavzemam za sprejem nacionalnega programa skrbi in pomoči družini, za univerzalni otroški dodatek, za dobro šolo, za več štipendij študentom...
4.	Zaščita vseh manjšin, od verskih, kulturnih do narodnostnih je posebna demokratična pridobitev 20.stoletja. Različnost je naše bogastvo, to še posebaj velja za naše dvojezično področje.
5.	Dobri sosedski odnosi po vzoru demokratične Evrope morajo biti osnova in vzor reševanja vseh perečih življenskih problemov ljudi, ki so nastali s postavitvijo meje z Republiko Hrvatsko. Strokovnost, postopnost in politična modrost naj bodo vodilo pri tem zahtevnem opravilu.
6.	Varovanje okolja je celovit proces in
način življenja ljudi. Zato se bom zavzemala, da bodo sprejeti taki zakoni, ki bodo omogočili ohranjanje uravnoteženega razvoja, kar je še posebnega pomena za kvaliteten razvoj turizma, kot osnovne gospodarske dejavnosti naše občine.
7.	Zavzemala se bom za večja vlaganja v šolstvo in šport, saj bomo gospodarski preobrat in hitrejši razvoj zmogli le z več in boljšim znanjem.
8.	Zavzemam se za večjo in enakopravnejšo zastopanost žensk v odločanju. Moja kandidatura je dokaz zato.
Skladno s svojim življenjskim optimizmom sem prepričana, da bomo zastavljene cilje lažje in hitreje dosegli, če bomo vedro in smelo gledali v prihodnost.
Vojka Štular
kandidatka Združene liste v volilnem okraju Piran
SOCIALDSMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Spoštovani, dovolite, da vam predstavimo kandidata na volitvah v državni zbor iz 2.V.E., volilni okraj občina Piran, to je
ROBERT ČASAR dipl. iur.
Težko je v poplavi predvolilnih programov in izjav pritegniti pozornost povprečnega bralca, ki si po naporni službi želi le relaksacijo ali kvečjemu bolj vedro branje. Kljub temu pa menimo, da morda ne bo odveč, na kratko predstaviti človeka, ki doslej sploh ni bil politik, in ga zato ne bremeni negativni predznak tega nepopularnega poklica, ki pa je žal potreben, ker soustvarja pogoje za boljše ali slabše življenje, torej tudi za naše življenje na obalnem področju. Se več, ker ima samo 31 let, ni obremenjen z zgodovinskimi dogodki iz bližnje slovenske preteklosti in bo zato gotovo dovzeten za vsak demokratičen dialog.
Ker je strokovnjak in predvsem domačin, mu je Socialdemokratska stranka Slovenije zaupala kandidaturo za republiškega poslanca v državni zbor za volilni okraj Piran. Gre za Roberta Časarja, dipl.pravnika iz Lucije, ki je zaposlen kot direktor sektorja TKD v podjetju Okolje v Piranu. Že po tem svojem položaju pozna problematiko komunalnih storitev, ki praviloma razjezijo uporabnike, ko prejmejo položnice z visokimi ciframi.
SDSS bo predlagala preoblikovanje okorelih komunalnih podjetij v manjše družbe, ki bi na podlagi občinskih koncesij nudile boljše komunalne storitve za manj denarja. Potem je tu turizem kot temeljna dejavnost v naši občini. Tudi tu ni pespektive v obstoju velikih podjetij, ampak v manjših družinskih hotelih, ki bi s privatno iniciativo,
kreativnostjo in fantazijo v nekaj letih povrnili portoroškem turizmu nekdanji sijaj. Seveda bo treba te privatne turistične podjetnike v začetnem obdobju stimulirati z nizkimi davki.
Kar se pa velike politike tiče, se bo naš kandidat zavzemal za regionalizem, ker vidimo socialdemokrati perspektivo obalnega prebivalstva le v močni in od centra relativno neodvisni regiji, da bi tako kar najbolj sami odločali o naših življenjskih problemih, vključno z morjem in morskim pasom. S posebno skrbjo bo treba zreti na ekološko varovanje morja in obale, vendar v ravnotežju in s potrebami realnega turističnega razvoja obale, ki nosi odgovornost za preživetje mnogih naših prebivalcev.
In končno, kot stranka, ki združuje miroljubne in strpne ljudi, da bomo z našim kandidatom insistirali na takšni miroljubni sosedski politiki z Italijo in Hrvaško, da nikoli več ne bi nastali niti povodi za kakršnokoli nasilno politiko, zato bomo nerešene zadeve reševali po določilih mednarodnega prava, dokumentov in norm.
Predsednik Območnega odbora SDSS: mag. Josip Rugelj
Rojen 1951, diplomirani profesor francoščine in italijanščine, oče dveh otrok, trenutno poslanec LDS v republiški skupščini in kandidat liberalnih demokratov za poslanca v državnem zboru v piranski občini. Sicer že več kot dvajset let pesnik, esejist, prevajalec, publicist. Izdal šest samostojnih knjig in več kot petdeset knjižnih prevodov. Za prevajanje iz italijanščine prejel italijansko odlikovanje Vitez italijanske republike. V koprski Lipi je dolga leta urejal literarno zbirko Rob.
Vojaščine ni služil, zaradi sodelovanja v študentskem gibanju ostal pet let brez potnega lista in se moral kot prevajalec preživljati v svobodnem poklicu. V osemdesetih letih skupaj s petimi prijatelji sprožil uspešno akcijo za odpravo smrtne kazni, šest let vsak teden v Mladini objavljal ironične politične prispevke v
samostojni rubriki pod psevdonimom Džuli Šviga. V prvem večstrankarskem povojnem parlamentu si od samega začetka prizadeva za uveljavitev pravne države, za spoštovanje zakonov, proti vsakršnim zlorabam, revanšizmom, proti medsebojnemu političnemu sovraštvu. Hkrati pa za pravice manjšin, za solidarnost v družbi in med ljudmi, za regiona-lizacijo Slovenije, za dostojen položaj kulture, šolstva, zdravstva.
Ker odkrito pove, kaj misli, si je v parlamentu in v javnosti nakopal veliko nasprotnikov, pa še več takih, ki so skupaj z njim prepričani, da lahko samo javno in odkrito politično delo popelje Slovenijo kot Primorsko naprej.
Jaša L.Zlobec je gotovo človek, ki bo - tako kot vsa leta doslej - odločno in brez pomislekov na vseh ravneh branil svoje prepričanje in vaše pravice.
LIBERALNODEMOKRATSKA STRANKA
Zelenf'
BORIS KRIŽAN
Spoštovane Portorožanke, cenjeni Portorožani,
sprejel sem pobudo Zelenih Pirana naj kandidiram za poslanca v državni zbor. Zato je moja dolžnost, da se Vam z nekaj besedami predstavim in Vas seznanim z mojimi pogledi na probleme, ki nas skupaj tarejo in je njihova razrešitev tudi razlog, da sem kandidaturo sprejel.
Dopolnil sem 44 let in potemtakem pripadam generaciji, katere vrednostni sistem in svetovni nazor so zaznamovali procesi liberalizacije slovenske družbe, val Študentskih nemirov v Evropi in Združenih državah, mirovništvo ter glasba kot medij povezovanja mladih, vse v začetku sedemdesetih let. Deset let sem bil zaposlen na Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu in se vseskozi profesionalno ukvarjam z varstvom narave. Preprečitev pozidave Strunjana, izgradnje akumulacij in regulacij na Dragonji, ohranjanje Sečoveljslrih solin ter Debelega rtiča, so le odmevnejde akcije pri katerih sem zavzeto in uspešno sodeloval. In kar je najbolj pomembno: skozi svoje delo sem se temeljito seznanil z aktualnimi in razvojnimi problemi naše regije.
Naši regiji moramo zagotoviti naravi naklonjen razvoj, ki bo temu človeku, nam in zanamcem, omogočal človeka vredno življenje. Razbremenjevanje okolja mora biti naša prva naloga, da vsaj nekoliko "pospravimo" za seboj. Zato si bom prizadeval za:
-	previdno načrtovanje in preverjanje novih posegov v prostor, zlasti v obrežje in morje ter razvoj naravi prijaznih dejavnosti;
-	ohranjanje naravne in kulturne dediščine slovenske Istre in razumno gospodarjenje z morjem;
-	gospodarski in kulturni razcvet regije in dvig njene izobrazbene strukture;
-	in nenazadnje, spremembo naših navad in odnosa do okolja, saj ima vsako živo bitje, vsaka rastlina in vsaka žival, pravico do spoštovanja in življenja.
Dovolite mi, da v Vašem krajevnem glasilu povem, kaj mislim o konkretnih problemih Portoroža:
-	nadaljnja gradnja hotelov - NE;
-	sanacija turističnega gospodarstva - DA (razvoj družinskih hotelov, penzionov, restavracij);
-	razvoj mehkih, naravi in domačinom prijaznih oblik turizma (dobro počutje domačina je porok za dobro počutje gosta!);
-	turistična taksa naj ostane pretežno v kraju, kjer je bila pobrana;
-	turistično ponudbo naj spremlja bogata in raznovrstna trgovska ponudba za domačina in za turista;
-	za kvalitetno bivalno okolje je potrebno zagotoviti kvalitetno infrastrukturo (ureditev sprehajalnih poti, kolesarskih stez, aktiviranje javnih parkov s kulturnim programom ponudbe, javne razsvetljave,);
-	zagotoviti je potrebno javni red (izločiti je potrebno vse oblike prekomernega hrupa) in poceniti ter izboljšati komunalne storitve;
-	iz današnje Višje pomorske šole razvijati visoko šolo specializiranih smeri in še bi lahko našteval.
Še nekaj. Nisem član nobene stranke, tudi z zelenimi me veže le večletno strokovno sodelovanje. Stroka mora imeti v politiki nadstrankarsko vlogo. Sem za strpen, stvaren in konstruktiven politični dialog. Drage volilke, spoštovani volilci, korak bližje k zastavljenim ciljem lahko storimo skupaj, seveda potrebujem Vašo pomoč. Ta pa je v medsebojnem zaupanju. Vašem zaupanju v moje sposobnosti in željo, da spremenimo ta naš svet. Seveda na bolje, ftri glasovanju Vam želim srečno roko. S spoštovanjem!
Vaš kandidat Boris Križan
VOLILNA PRILOGA PORTOROŽANA/ INSERTO E LETTORALE DEL GIORNALINO 'PORTOROŽAN' ŠTEV./№11 glavni in odgovorni urednik/capo redattore e redattore responsable: Gustav GUZEJ.
Uredništvo svoje bralce obvešča, da je vrstni red, po katerem so v volilni prilogi objavljeni oglasi političnih strank, izžreban - in je torej naključen.