Kaj bo z Avstrijo? V Avstriji raste politična napetost od dneva do dneva. Nasprotstva med gtrankami se množijo, prepad med njimi se poglablja. Nevarnost, velika ne.varnost je, da se ta prepad sploh ne bo dal več premostiti. Dve fronti sta zbrani ter si stojita nasproti: na eni strani socialna demokracija, na drugi pa vse meščanske stranke, katerim se je pridružila heimwehr. Oba dva tabora razpolagata z borbenimi in oboroženimi jsilami: socialistični ali marksistični |(tako imenovan po Karlu Marksu, učitelju takozvanega znanstvenega socializma) z republikanskim Schutzbundom (republikansko obrambno zvezo), protimarksistični tabor pa s heimwehrom. Da je prišlo do tako poostrenega položaja, zadeva krivda po veliki večini socialne demokrate. Socialisti so povfiod teroristi (strahovalci), ki hočejo v*ako drugo stranko oplašiti ne samo z grožnjami, marveč tudi z nasiljem. Kdor ni socialističnega mišljenja, njega preganjajo s sovraštvom ter mu skuSajo škodovati kjerkoli morejo in kakorkoli morejo. Laž, obrekovanje, natolcevanje, vsakovrstna nasilja, to so navadna, pri socialnih demokratih uobičajena sredstva. Poleg tega uganjajo ostudno demagogijo, da bi nepodučene ljudi prevarili ter jih nahujskali zoper stranke, ki hočejo red, mir in resničen gospodarski napredek Ijudstva. Da ljudem namečejo pesek v oči ter jih odvrnejo od opazovanja in stvarnega presojanja socialno-demokratske nesposobnosti na političnem In gospodarskem polju, uganjajo brezvestno in nesramno hujskarijo zoper vero in cerkev, zlasti zoper katoliško duhovščino. Takšne so metode (način postopanja) socialne domkracije povsod, prav posebno pa v sedanji Avstriji. Ko se je po koncu svetovne vojne mala Avstri<ja ustanovila ter organizirala v lastno državo, so socialisti pri tej organizaciji imeli važno, skoro edino odločilno besedo. Dosegli so, da se je mesto Dunaj izločilo iz Nižie Avstrije ter se je ustanovilo kot lastna dežela. Pri tcm jih je vodil namon, da dobijo Dunaj, ko ga ločijo od nižjc-avstrijskih kmetov, popolnoma v svoje roke ter ga pretvorijo v bogati vir, iz katerega l;odo tekli dohodki in prispevki za socialisti- čno strankarsko kaso. To se jim je tudi v polni meri posrečilo. Svojo politično in narodno-gospodarsko sposobnost so socialisti dokazali v prvih letih Avstrije, ko so z odločilnim vplivom sodelovali v vladi. Njihova finančna in gospodarska modrost se je kazala in izživljala v geslu: Veliko izdati, nobel živeti, pa ne brigaj se za to, kdo bo plačal. Tato je Avstrija prišla na rob prepada ter je bila že podoba, da so njeni dnevi šteti. Prišel pa je voditelj krščanskih socialcev, duhovnik dr. Seipel ter je vzel krmilo vlade in države v svoje roke. Avstrijo, ki je že lezla v prepad, je krepko potegnil nazaj ter je s pomočjo zunanjega posojila, ki ga je dobil po posredovanju Društva narodov v Ženevi, uredil njene finance. Prejšnja bolnica se je popravila, njeno zdravje se je jačalo od dneva do dneva, in po preteku enega ali dveh let je bila Avstrija ozdravljena in čvrsta država. To vse se je zgodilo brez socialistov in proti njihovi volji, da, v najtežji borbi z njimi. Socialistom ni po volji država, v kateri vlada red in zadovoljnost, po njihovem okusu je država z neurejenimi razmerami, ki dajejo možnost hujskanja in ribarenja v kalnem. Zato so Seiplu nasprotovali na vso moč. Ko se je Seipel po kratkem presledku vrnil na vlado, se je to nasprotovanje stopnjevalo do besnega sovraštva, ki se je razvilo v splošno agitacijo za izstop iz katoliške Cerkve. To je dr. Seipla nagnilo, da je o Veliki noči letošnjega leta s svojo vlado odstopil. Sledila mu je najprej Streruwitzeva vlada, ki pa ni bila kos težkim prilikam v Avstriji. Po njegovem odstopu je vzel vlado v roke dr. Schober, policijski načelnik na Dunaju. Njegovo vlado podpirajo ne samo krščanski socialisti in vse meščanske stranke, temveč tudi heinnvehr. Ozdravljenje Avstrije je nemogoče brcz preosnove avstrijske ustavc, ki bo rešila parlament in upravo Iz spon socialnodemokratskega terorja (strahovanja). Schoberjeva vlada je že predložila parlamentu na Dunaju načrt ustavne preosnove, ki vsebuje važne spremembe. S to prcosnovo se pojacuje in povečuje oblast zveznega predsednika kot glave cele države. Predsednik naj bi dobil oblast, ki je doslei ni imel. da namreč imenuje in od- slavlja ministre, da skUCe in razpustf parlament, da zapoveduje avstrijskt oboroženi sili, ki ji je doslej ukazoval parlament. Tudl zvezni svet naj bi s« preosnovil v zbornico dežel in stanovskega zastopstva. Preosnoval naj bi se tudi položaj mesta Dunaja od posebne,' samostojne dežele v državno glavnqi mesto, kojega organi bi bili občinskf svet, mestni župan, mestni senat in po sebni državnl uradi za prenešen delokrog. Kaj bodo socialni demokratje rekll k tem predloženim ustavnim spremem« bam, zlasti onim, ki se tičejo Dunaja' in ki pretijo to mesto osvoboditi iz rolf brezobzirnega socialističnega gospostva? Za ustavno preosnovo je potrebna dvetretjinska večina v parlamentu* All bodo socialni demokratje dali toi večino ali pa vsaj omogočili s tem, da se gotovo število njihovih poslancev, pri glasovanju v parlamentu odstrani?! Kaj pa bo, če socialni demokratje tega' ne bodo storili, marveč bodo parlamentarno rešitev ustavnega vprašanja preprečili? Poslanec Kunschak, vodja dunajskih krščanskih socialcev, mož, ki neustrašeno zagovarja parlamentarno postopanje, je nedavno na nekem političnem shodu na Dunaju o tem sledeče izjavil: »Če bodo socialni demokratje res tako zagrizeni in zaslepljeni, da ne bodo dopustili parlamentarne rešitve ustavnega vprašanja, bodo morali nositi odgovornost za vse, kar bo sledilo. Morda bo potem prišlo do večkrat' napovedane uporabe sile. Kdorkoli bo takrat zmagal, kar bo ostalo, bo velika mrtvašnica in zmagovalec se ne bo mogel radovati svoje zmage, marveč bo moral skrbeti za to, da bo pokop Avstrije in njenega gospodarstva kolikor toliko prenesljiv. Če ima kdo možnost in tudi dolžnost odstraniti nevarnost, da nastopijo posledice, ki se jih je treba bati, nevarnost nasilnega spopada, imajo to možnost in dolžnost socialnl demokratje. Odločitev je v njihovih rokah.« Socialnodemokratski voditelji so bill ter so gluhi za take patriotične opomine. Nič jim ni mar država, njena ureditev ter okrepitev, mai^več samo korist stranke in prospeh strankinih voditeljev. Ako ne gre vse po njihovi volji, pa naj gre vse narazen in v drobce! Naj pride polom in državljanska vojna. Vodilno glasilo avstrijske socialne demokracije je nedavno napisalo to napoved, odnosno grožnjo: »Zadnja banka se bo zrušila pod navalom vla- galcev, zadnji funt in zadnji dolar bo-sta-bežala iz države, šiling bo padel,povrnile se bodo strahote inflacije, produkcija in promet bota ohromela. Po vsej državi se bodo državljani dvignili zoper državljane in kri bo tekla v potokih.« Bližnja bodočnost bo pokazala, kdo bo v Avstriji zmagal: razum in vest, ki hočeta državo urediti in pomiriti, ali pa strast in strankarska zagrizenost.