Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
tnesef.no 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
raenetno 33 Din ncdei|ska Izdalo celote* no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S£OVEMEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I slolp. pclll-vrsla mali oglasi po I SO in 2D, veCJI oglasi nad 45 mm vIMne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po lO Din □ Pri vežiem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo In dneva po prazniku
Vrednlilvo /c v Kopttaricvt ulic 1 Al. Gillš KoKopIs) se ne vračalo, ncfranhlrana pisma se ne spre/cma/o * VreOnUlva telefon 61. 20S0, upravnIStva št. 2328
Političen lisi sza slovenski narod
Uprava /e vKopllarlevi ul.it. ti ^ Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10.050 lil 10.349
Inserale, Sara/evoil.7SG3. Zagreb i t. 3 9.011, l»rarja In »trna/ S/. 24.797
Delo in huiskarfja
Nad vse razveseljiva in poučna je bila včerajšnja seja ljubljanske oblastne skupščine. Razveseljiva, ker je dokazala, da je večina v ljubljanski oblastni skupščini krepko prijela za delo in da razvija na vsej črti nad vse uspešno delovanje, poučna pa, ker je jasno pokazala razliko med delom večine in postopanjem opozicije. Kar je prvi delo, to je drugi hujskanja, ki pa zasluži tem ostrejšo obsodbo, ker je bila združena z nezaslišano žalitvijo skupščine in njenih članov ki so zastopniki poštenega slovenskega naroda. Ta razlika med delom večine in liujskarijo opozicije jc tako vidna in tako prijemljiva, da ne bo tudi brez upliva za razvoj političnega življenja v Sloveniji. Kajti danes smo se že rešili so imeli vpijati glavno besedo, danes smo že v dobe ,v kateri je cvetelo hujskaštvo in v kateri dobi dela in ustvarjanja, ko ni več za vpijate mesta, temveč le za vestne in dobre delavce.
In da ima takšne delavce v svoji sredi večina v ljubljanski oblastni skupščini je sijajno dokazalo poročilo predsedniška dr. Natlačena. Ena sama aktivna bilanca na vseh poljih je bilo to poročilo. 800.000 Din za zgradbo novih šol, 400.000 jc še pripravljenih v ta namen, preko 10 milijonov za bolnice, nad 4 milijone za ceste, 300.000 za nove hleve, 300.000 za zadružništvo, 130.000 za mlekarstvo, skoraj 100.000 za gasilce in milijon za zgradbo stanovanjskih hiš itd., povsod je delavna roka oblastnega odbora skrbela za procvit, povsodi jc pravo umevanje dela za narod dvigalo slovensko gospodarstvo Slovenski davkoplačevalec vidi, da za oblast izdani denar ni izgubljen, temveč da donaša lepe obresti, da gre ves nazaj med narod, ustvarjajoč pri tem nove dobrine.
V zadoščenje in v ponos je zato Slovencem poročilo o delovanju oblastnega odbora, kar je nov dokaz, da Slovenci hočemo in tudi znamo delati. Kjer je bilo treba podpreti produktivno stvar, vedno je bila tu pomoč oblastnega odbora, kjer pa je nastala nevarnost, da zavede prevelika želja po zabavi narod v zapravljanje, je skrbel oblastni odbor s preventivnimi davki, da se ta nevarnost odstrani. Ti preventivni davki morda marsikomu niso bili po volji, toda baš to štejemo večini oblastne skupščine v dobro, da na ljubo popularnosti ni odstopila niti naj-tnanje od svoje pravilno začrtane poti.
Ko je še skupščina bila pod vtisom pozitivnega poročila o izvršenem delu oblasti, pa je nastopila opozicija s svojim predlogom. In nastopila je tako, da se je čisto diskvalificirala in da se je razgalila do golega. Ne delo oblasti za povzdigo kmetijstva, ne njena skrb za procvit šolstva in gospodarstva, ne velikanski uspehi za izboljšanje naših cest, ji niso bili mar, temveč na srcu ji je bila samo politična demonstracija. Besedilo njihovega predloga, še bolj pa nezaslišana žalitev skupščine, oboje je nedvomno razkrilo namen opozicijonalnpga predloga. Hujskati za vsako ceno in kovati iz žalostnega umora Račičevih žrtev strankarski kapital. Da bi pa bil ta namen tem lažje dosežen, je bil fa-mozni predlog opozicije stiliziran tako, da ga nobena resn'a stranka ni mogla sprejeti. Baš to pa so predlagatelji hoteli, da bi mogli tudi po deželi ponavljati svojo nezaslišano žalitev in hinavsko vzklikati: »Glejte jih, kakšni so! Punišo Ranča zagovarjajo, ker nočejo obsoditi skupščinskega umora!" Tako so računali, pa čeprav jim je znano, da je tudi SLS ta umor odločno obsodila in čeprav vedo, da je bil aretiran Pu-niša Račič na povelje šefa SLS in to v času, ko skupščina poslanca-morilca še ni izročila!
Takšna je bila njih zamisel in tako mojstrsko podel njihov namen, da je mogel iziti le od človeka od tako nizkega moralnega pojmovanja, ki ne zasluži več, da bi ga prištevali med Slovence.
Zato pa je skupščinska večina, ko jc na to nezaslišano žalitev odgovorila, kakor treba, varovala tudi ugled slovenskega imena. Enkrat za vselej je treba onemogočiti v slovenskem političnem življenju takšne špekulacije in tudi političen boj se mora voditi pri nas v dostojnih oblikah, kakršen je primeren slovesu slovenskega Imena.
Včerajšnja seja obl. skupščine je dokazala, da si hoče pridobiti večina zaupanje naroda z delom, opozicija pa s liujskarijo. To razliko treba podčrtati, ker pove vse. In to nam je v zadoščenje, ker vemo, da smo na pravi poti.
46 mrtvih, 34 ran enih
v Praga, 22. okt. (Tel. >Slov.<) Po skoro 13 dnevnem dolu so sedaj končana dela pri pospravljanju porušene hiše ua Poliču. Sedaj jo ugotovljeno, dn je bilo pri nesreči ubitih Ml delavcev, P,4 pa ranjenih. Od reševalnih moštev jih je bilo 100 ranjenih.
Pribičeoič postal republikanec
r Belgrad, 22. okt. (Tel. -.>Slov.«) Toliko napovedovana Alba Julia sc je končala v znaku velikega banketa in govorov Pribičevica in Mačka, katera govora šta šc mnogo poslabšala položaj v KDK. Ta shod v Sinku je predvsem pokazal sledeče: 1. Da je pri tej Albi Julii pomagal iiidnstrialec Tesli«-, ki je javno dokazal, da je podpornik SDS. 2. Govori niso iznenadili, razen da sta oba govornika udarjala na republikanske strune. Do-tični del govora ne moremo priobčiti, ker bi bili zaplenjeni.
To Pribičevičevo republikanstvo se tolmači na ta način, .la sc Pribičevič jezi, ker se ni izpolnila njegova prošnja, da bi ga potegnili iz blata, v katerega je zabredel po lastni krivdi. Pribičevič pozablja, da ie naša država parlamentarna in da more samo na parlamentarnih tleh priti do svojega cilja, če ga sploh ima. in če so njegovi cilji uresničljivi.
Glavni govorniki dr. Pernar. Pribičevič in dr. Maček so govorili tudi o žalostnem dogodku 20. junija. Zanimivo je, da sc ravno ti ljudje, ki so najbolj kričali in ki so gnali Stjepana Radiča v usodo, pričeli ponovno govoriti o tem dogodku, o katerem bi oni imeli največ vzroka, da o njem n e govorijo, ker je tu moralni krivec za ta dogodek.
Vsa Alba Jtrfia z napovedanimi stotisoči udeležencev je izostala. »Pravda« poroča, da jc bilo vsega skupaj 10.000 ljudi. Drugo časopisje pa poroča, da jc bilo največ 20.000. Časopisje KDK samo pa govori le o 50.000. Pa tudi sicer je bilo razpoloženje, kakor pripovedujejo udeleženci, zelo klavrno in nameravano ponovno podžiganje borbenosti v vrstah KDK se ni doseglo. Belgrad je lahko kvitiral to Albo Julio kakor tudi prebivalstvo, ki sc je po zborovanju mirno razšlo, nc da bi se udeležilo slavja Tesliča.
Siseh ni bil irapcoedani Sisek
č Zagreb, 22. okt. (Tel. :,Slov.;;) Včerajšnja skupščina KDK, ki bi imela biti po pisanju časopisja KDK nekaka Alba Julia, ni bila zda-leka tisto, kar so vodje te stranke pričakovali. Pred /.borovanjem je zagrebška ::Iliječ« pisala, da se bo te skupščine udeležilo najmanj 100 tisoč ljudi. V poročilih pa priznavajo, da jih je bilo »krog 50.000. čeprav je to število za polovico pretirano. Ce izvzamemo liste, ki so bili v Sisku poslovno ali pa iz radovednosti, lahko mirno rečemo, da to število ni znašalo nad 25.000. Čeprav so vse organizacije, posebno zagrebška, o kateri trdi, da je štela 6000 udeležencev, povečale število svojih udeležencev, je vendar vaš dopisnik zvedel, da se je na zagrebškem kolodvoru izdalo vsega za udeležence v Sišku 1459 kart, izvzemši seveda tiste, ki niso šli na shod. Tako je moralo v Sisku ostati nad 20 vagonov, ki so bili naročeni, pa niso imeli nikogar voziti.
Skupščina je potekla v redu brez incidentov, razen na enem mestu dr. Mačkovega govora, ki je izjavil, da se je štiri mesece čakalo na sklep odločujočih činiteljev, pa se ni ničesar sklenilo. Sedaj preostajata sklep in iniciativa ljudstvu.
V političnih k rog iti so opazili velike razlike med govoroma Pribičeviča in dr. Mačka. Dr. Maček, posebno pa dr. Pernar, zahtevata
Hrvatie naj povedo, kaj ho£eio
Dunaj, 22. okt. (Tel. »Slov.«) »Neue Frcic Prcsse« objavlja razgovor svojega belgrajskega dopisnika z gosp. ministrskim predsednikom dr. Korošcem. Dopisnik se je razgovarjal z g. predsednikom o dogodkih, ko je šla stara monarhija nasproti propadu in o problemih Jugoslavije. Dr. Korošec jc priznal, da situacija pri nas ni ravno rožnata in da so dogodki dne 20. junija poostrili nasprotstva med Srbi in Hrvati ter vlado in opozicijo. Vendar pa ni povoda, da bi bili pesimisti. V vsej državi vlada mir. Državljani se ukvarjajo s svojim gospodarstvom in davki se redno plačujejo. O KDK je mnenja, da je težko pričakovati, da bi se kmalu vrnila v narodno skupščino. Treba jc časa, da se položaj razčisti in ozračje pomiri. Bojkot, proglašen od strani KDK, ni prišel do zažcljenega uspeha. Tudi hrvatski go- | spodarski krogi so sc udeležili gospodarskih posvetovanj v Belgradu. Dr. Korošec je nadalje poudarjal, da je njegova vlada vlada spravljivosti in izravnave. Ponovno je naglasil, da jc vsa javnost obsodila zločin Punišc Ra-čiča, kakor tudi da vsak patriot želi, da pride do notranjega miru. Seveda je najprvo treba vedeti, kaj pravzaprav Hrvatje hočejo. Kakor j hitro bodo stavili konkretne zahteve in sc od- 1 rekli dosedanjemu odklonilnemu stališču, bo j pot do notranjega miru proslejša. Ta cilj do- ! seči, jc naloga sedanje vlade.
Zakaš ne gre naša delegacija v Prago
r Belgrad, 22. oktobra. (Tel. Slov. ) Z ozirom na vesti, zakaj ni naša parlamentarna dclegacija odpotovala v Češkoslovaško, jc dr. Šečerov izjavil sledeče:
-Naša delcgacija nc bo odpotovala v Prago, ker se niso pripravila dela v odboru, niti v kulturnem, niti v gospodarskem odseku.
Razen tega se v Pragi nahaja trgovinska delegacija, ki tam vodi pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Zato bi bilo sedalj nepotrebno pošiljati tja parlamentarno delegacijo, da razpravlja o vprašanju, dokler se ta pogajanja ne končajo. Razen tega so sedaj občinske volitve v Bosmi in Hercegovini. Prav-tako pa se vrše občinske volitve tudi v Češkoslovaški. Čc bi šla naša delegacija v Prago, bi sodelovala pri paradi, ne bi pa nič sikle-nila. Čehoslovaki so poslali poziv, mi smo ga pa odklonili, ker je odbor stal na stališču, da z ozirom na dane pogoje nc potuje. Vse druge vesti so neresnične.
Razočaranje KDK nad Prago
č Zagreb, 22. okt. (Tel. »Slov.«) V krogih KDK je izzvala presenetljiv vtis vest -Slovenca«, da jc predsednik HSS dr. Maček doživel v Pragi popolen neuskeh in da ga Mac-donald sploh ni sprejel. Kakor je vaš dopisnik iz zanesljivega vira zvedel, jc Macdonald, ko jc zvedel, da ga išče dr. Maček, dal njemu razumeti, da ne mara, da bi sc z njim sestal, niti da sc nc mara vmešavati v naše razmere. Razen tega jc Macdonald v intimnih krogih izjavil, da se zelo dobro, toda neprijetno spominja na Radičeva obiska v Londonu, ko si je Radie prizadeval, da bi ugledne angleške politike kompromitiral s svojo ncprcračunljivo akcijo. To dejstvo jc izzvalo osupnjenje, ker sc jc smatralo, da bo borba KDK našla razumevanja pri labourisličnih vodjih. Pri tej priliki sc naglaša, da jc KDK v zunanji politiki doživela neuspeh za neuspehom. Najp;eje Berlin, potem Svet Društva narodov, sedaj pa Praga z Macdonaldom.
Hrvatsko ?n ugo^vanstvo
č Zagreb, 22. okt. (Tel. Slov.«) Ker jc včeraj prišlo n;i shodu KDK v Sisku glede jugoslovanstva in hrvntstva do različnih izjav, je bila današnja seja KDK posvečena teorc-
svobodno Hrvatsko, ki bo le v osebni zvezi s Srbijo in ne bi imela z njo ničesar drugega ?kupnega razen vojaštva in zunanje politike. Pribičevič pa je naglašal posebno narodno edinstvo. Pozornost je vzbudilo, da je Pribičevič zagrozil, da ako ne bo šlo mirnim potom, da bo KDK se poslužila nezakonitih sredstev. Posebno pozornost je vzbudilo, da so radičev-ci naglašali, da se nikoli ne bodo vrnili v Belgrad. Pribičevič pa je poudarjal, da ni govora, da bi KDK šla v to narodno skupščino.
Narodni vak je priobčil članek, ki po svoji vsebini jasno govori, da radičevci ne ?amo ne mislijo na sodelovanje s srbijanskimi Brankami, ampak da si prizadevajo, da Hrvate odvrnejo sploh od Belgrada. Ta pisava : Narodnega vala« je ostro odjeknila med pristaši HSS, ki so mnenja, da se s takim pisanjem nikomur ne koristi, marveč da se zapirajo vrata in ustvarja za hrvatski narod nemogoč položaj.
Zakaj je odpotoval Trumbič. V Zagrebu je vzbudil veliko senzacijo nenadni odhod dr. Trumbiča v inozemstvo. V krogih HFSS se smatra, da je Trumbič zato odpotoval v inozemstvo, da se ne udeleži zborovanja v Sisku, ker se noče javno udeležiti shoda s Pribiče-vičem. Vodstvo KDK lansira vest, da je odpotoval v političnem poslanstvu KDK.
Eksponent SDS g. Savčič, ki se proti volji Pribičeviča pogaja z vlado.
tičnemu razpravljanju o jugoslovanskem in hrvatskem vprašanju. Pri tej priliki jc prišlo do očitne cepitvc med Grisogonom in Drlje-vičem. Razprave so se udeleževali Grisogono, Pavelič in Drljcvič. Grisogono se je ostro postavil po robu izvajanjem Pavcliča in Drljc-viča. Na seji sc razpravljali tudi o javnem apelu na Nj. Veličanstvo in so sklenili ta apel odposlali.
Gce, ši
la m sin
e Zagreb, 22. oktobra. (Tel. Slov.«) Krogi KDK neprestano govore	, v vladnih strankah. Vaš dopisnik ,... more [>oročati <■ zagrebškem oblastnem odboru. Milan, .sin predsednika zagrebškega oblastnega odbora ni oddelka za narodno gospodarstvo Predavca, je vložil pri križevaški gospodarski šoti prošnjo za štipendijo za inozemstvo. Ker gospodarske šolo ne razpolagajo s štipendijami, je šola poslala prošnjo zagrebškemu oblastnemu odboru, da naj jo on reši. Tako je Josip Pre-davec kot predstojnik oddelka za narodno gospodarstvo prišel v položaj, da nakaže štipendijo svojemu sinu. Prošnja Milana Predavca jc zabeležena v odseku za narodno gospodarstvo pod št. 1553-28.
r Belgrad, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Pod predsedstvom gradbenega ministra sc jc danes vršila šir'a konferenca, na kateri sc jc razpravljalo o zgradbi nove skupščine. Seji so prisostvovali člani administrativnega odbora in strokovnjaki. Izvolil se jc poseben odsek, ki bo v osmih do desetih dneh pregledal ponudbe, ki so prispele na podlagi razpisa ministrstva za graditev nove narodne skupščine. V komisijo so izvoljeni prcdsedniiv administrativnega odbora Trajkovič ter član administrativnega odbora Schuhmachcr in po en član belgrajskega, zagrebškega in ljubljanskega vseučilišča. Ljubljansko vseučilišče bo zastopal g. Vurnik. Ta odsek bo izdelal končno poročilo za plcnum.
Kukrečma prepeSiejo na Slovaško
č Zagreb, 22. okt. (Tel. Slov.«) Letos jc umrl v Lipiku in bil pokopan v Zagrebu Martin K u k r e č i n. Z dovoljenjem češkoslovaškega prosvetnega ministrstva je Slov. matica sklenila, da se Kukrečinovi posmrtni ostanki izkopljejo in prenesejo v češkoslovaški Turčan-ski Sveti Martin, kjer jc sedež Slovaške ma-ce. Slovesen pogreb se bo vršil na dan osvobo-jenja ČSR 28. oktobra. Radi tega jc prispel v Zagreb tajnik Slovaške matice prof. Rudolf Klatko.
Fašisti tudi v Bolgam?
v Sofija, 22. okt. (Tel. >Slov.c) Včeraj in danes sta bila tukaj kongresa narodno liberalne in socialno demokratske stranke. Na obeli zborovanjih so govorniki zahtevali, da vlada odstopi. Voditelj socialnih demokratov Pastu-hov je sporočil, da se pripravlja prevrat po neodgovornih elementih, ki hočejo izvesti fašističen prevrat.
Stavke končane
Generalna stavka v Lodzu jc ukinjena in ustavljena ludi stavka tekstilnih delavcev. Danes sc jc povsod začelo delo. Sprejet je bil posredovalni predlog vlade, ki predvideva 5 odstotno zvišanje mezd.
Zakon evolucije
Vsakemu Hrvatu, pa tudi najbolj zagrizenemu pristašu KDK je jasno, da ni mogoče rešiti hrvatskega vprašanja drugače ko z evolucijo. Ne samo valed tega, ker so Hrvatje brez c i ožja iu skoraj golili rok, temveč predvsem zato, ker hrvaški narod, kot vsak delaven kmet noče revolucije, ki je ovira rednemu delu. To je dobro razumel tudi pok. Stjepan Radič in zato tako mnogo govoril o mirotvorni republiki.
Kakor hitro pa je jasno, da je revolucionarna rešitev hrvatskega vprašanja nemogoča in tudi nezaželjena, pa preostaja samo rešitev po zakonu evolucije. Iz te nepobitne ugotovitve pa sledi za vsakega hrvatskega voditelja dolžnost da tudi svojo taktiko uravna evolucionarni rešitvi hrvatskega vprašanja. Brez vsega je vendar jasno, da zahteva revolucionarna rešitev drugačno taktiko in drugačno evolucio-narna. Kadar pripravlja kdo revolucijo, tedaj mora razpalit množice tako, da slepo polete tudi na žične ovire in pod strele vojakov. Kdor pa hoče zmagati z naravnim razvojem stvari in brez krvi, ta pa mora navajati svoje ljudi k treznemu prevdarjanju in k delu. S tihim in neprestanim delom si mož evolucije pripravlja zmago ki ko pride odločilna ura je strnjeno vse, da more sigurno prevzeti vlado in izvršiti to, kar zahtevajo njegovi volivci.
Te osnovne resnice evolucionarnega zakona pa se niti najmanje ne zavedajo voditelji KDK. So za evolucijo, a propagirajo revoluci-jonarno taktiko, niso za revolucijo in so obenem proti evolucionarni taktiki. V nasprotju so sami s seboj in zato je tudi vse njih delo napačno m ne prinaša hrvatskemu narodu nič drugega ko žrtve. In čim dalje bedo vztrajali na tem svojem zgrešenem političnem stališču, tem več bo nepotrebnih žrtev, temveč bo škode m tem poznejše se bo tudi pričela evolucijo-narna rešitev. Samo po tej pa more biti rešeno hrvatsko vprašanje. Dejansko so tako ravno voditelji KDK tisti, ki najbolj zavlačujejo hrvatsko vprašanje in ki 90 glavni vzrok, da bo prišel hrvatski narod tako pozno do svojih pravic.
Če bi začeli voditelji KDK šele zbirati narod, potem bi brla revolucijonarna taktika še nekako opravičljiva. Toda narod je že zbral Stjepan Radič m zato je vsako razburjanje hrvatskih množic odveč in brez smisla. Dolžnost voditeljev KDK je danes, da povedejo od Radiča prevzeto armado naprej, ne pa da ostanejo na točki, ki jo je že dosegel pokojni Radič. To se pravi samo spravljati vse hrvatsko vprašanje na mrtvo tečko in danes je na tej točki. Pri tem pa postaja vedno bolj očitno, da voditelji KDK tt* vedo, kako bi spravili hrvatsko vprašanje s te točke m se zato zatekajo po pomoč v tujino, ki iim pa te pomoči ne more dati niti pri najboljši volji, ker je vprašanje taktike le notranje hrvatsko vprašanje in ker tujci ne morejo mero-dajno vplivati na naš notranji razvoj. Tujina bi mogla pomagati Hrvatom le, če bi bili ti za revolucionarno rešitev spornih vprašanj, o taki rešitvi pa Hrvati nočejo nič slišati. Zato je tudi povsem naravno, da so končala vsa potovanja hrvatskih politikov v tujino s popolnim neuspehom, ki je bil povečan še s tem, da je moralo to neukusno obtoževanje skupne domovine roditi v Belgradu silen odpor. Sama škoda torej, kamor pogledamo.
Dobra je samo jasna politika in dobra je samo dosledna taktika. Hrvatje ne smejo na eni strani koketirati z revolucionarnimi gestami, na drugi strani pa z evolucionarninti. Temveč docela se morajo postaviti le na eno stališče in to je evolucionarno. Samo v tem primeru bo njih politika jasna.
Če pa se odločijo za evolucionarno stališče, potem je njihova prva naloga, da dokažejo svojo vrednost in svoj pomen za državo. Pravice se vedno pridobivajo le z delom m ne z zabavljanjem. Zabavljače postavijo povsodi na hladno, ker delajo samo zdražbo in nered. Vsega tega pa voditelji KDK nočejo razumeti in nastopajo tako, ko da bi uživali, kadar poderejo zopet en most med Zagrebom in Belgradom. Pri tem pa prihajajo vedno bolj v zagato, iz katere ni izhoda. Na eni strani se trudijo, da je odpor Belgrada vedno večji, na drugi strani pa hočejo, da bi jim Belgrad izkazoval čim več i iu bežni, kakor da bi se dala ljubezen izsiliti, je pač stara resnica, da ni v nesložnem zakonu nikdar kriv samo en zakonski, temveč je mogoče govoriti le o večji ali manjši krivdi enega ali drugega zakonca in prav tako je s spOri narodov.
Neresno je nastopanje, kakor da bi bil vsega kriv le Belgrad, ker so šovinisti in nestrp-neži v obeh taborih. Ni v naši državi samo Ve-likosrbov, tudi Velikohrvatov ne manjka. Eni kc drugi pa so prava ovira sporazuma in brez tega ni nobene rešitve hrvatskega vprašanja. Bcj proti velesrfcstvu in velehrvatstvu je zato v največjem hrvatskem interesu, taktika KDK pa vefesrbstvo in veichrvatstvo naravnost povzroča in goji.
Do emelja je pogrešna politika in taktika KDK. ker boleha na tako silnem notranjem na-spretstvu da sploh ne more privesti nikamor, i cčiem v nesrečo. Ni ugodno priznati lastne rr- !••(• toda kdor jc mež, jih prizna in popravi. ] (o morajo storiti voditelji KDK, če hočejo - iii n-prej in lepo kreniti na pot, ki jo hodijo
/eni že celih sedem let.
T 'ka jc ta pot in polno samozatajevanja in p 'vovalnosti zahteva, a je sigurna in vodi I: redamnemu uspehu. Danes se to že vidi in • io 1 i lrvatje storili sebi največjo dobroto,
Dijaki d Budimpešti so odnehali
v Budimpešta, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Na visokih šolah v Budimpešti danes ni bilo novih pretepov, ker se židovski študenti niso izkazali. Tudi na cesti je bil mir. Nacijonalni študenti so se danes zadovoljili z nekrvavim raz. grajanjem v učnih dvoranah in pred visoko šolo, pri čemer so se večkrat uprli las>lnim profesorjem. Zato je bila za tvor jena narodnogospodarska fakulteta in visoka šola za umetno obrt. Vodstvo zveze društev visokošolcev je izjavilo, da so se društva sama izogibala škan-dalov in da so visokošolce hujskaii neznani agitatorji. Upravni odbor zbora mestnih odbor, nikov je danes klical na odgovor policijskega šefa Bezegh-Huszarja, ker se policija pri zadnjih nemilih ni izkazala, šef policije je priznal, da se je morda kaj opustilo, policija morda ni bila vedno o pravem času na licu mesta,
Svečanosti v Pragi
v Praga, 22. okt. (Tel. »Slov.«) V Pragi se je začel jubilejni teden s slavnostnimi zborovanji in z odkritji spomenikov. Slavnostna razsvetljava v Pragi bo trajala ves teden. Na pokopališču je bil položen temeljni kamen za grobni spomenik neznanemu ruskemu vojaku in posvečen zvon za pravoslavno kapelico na pokopališču. Tudi kralj Aleksander je daroval za zvon. Slovesnosti se je v zastopstvu kralja Aleksandra udeležil jugoslovanski poslanik Lazarevič in vojaški ataše polkovnik Nedeljkovič.
Boj med vladnimi strankami in opozicijo radi jubilejnih svečanosti traja dalje. Opozicija naglaša sovražnost sedanjega režima proti delavcem. Omejitev oficijelnih svečanosti dokazuje nevzdržnost in slabost sedanje vlade. Iz strahu pred komunisti ne bo nobene slavnostne seje obeh zbornic. Zakon o jubilejni amnestiji jc predsednik Masaryk že podpisal. Amnestija obsega vse kazni do 4 mesecev ječe.
Deviška govor
Husenbersa
v Berlin. 22. okt. (Tel. »Slov.«) Hugen-berg, ki je bil v soboto namesto grofa Westar-pa izvoljen za predsednika nemško nacionalne ljudske stranke, je imel sedaj pred zastopstvom stranke govor, v katerem je ostro nastopil proti Stresemannovi politiki. Nemčija sloji pred rezultatom napačnega političnega delovanja. Anglija in Francija sta se zopet znašli brez Nemčije. Za Nemčijo je nevarnost, da postane bojišče vsega sveta. Vsled ogromne prezadolžitve bo Nemčija v malo letih razprodana, kar bo pomenilo konec nemškega gospodarstva. Za široke sloje naroda se mora organizirati vsaka mogoča preskrba, vendar se morajo spremeniti marsikatere oblike današnje socialne zakonodaje, ki daje posameznim strankam v roke možnosti vladajoče moči. Ohranitev nemškega duha zahteva, da se napravi konec napakam pacifizma, ki se mora začeti s tem, da se izvede preosnova nemške države na temelju zgodovine in posebnih lastnosti nemškega naroda.
Vendarle objava dogovora
v Pariš, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja »Temps«, se bo francoska rumena knjiga o mornariškem dogovoru z Anglijo objavila istočasno z angleško belo knjigo šele danes zvečer, in sicer tako pozno, da jo bodo mogli objaviti šele jutrišnji listi. Obenem poroča »Temps« iz Londona, da angleška bela knjiga ne vsebuje nič manj kot 32 raznih dokumentov, izvlečke govorov raznih državnikov v Ženevi v plenumu in v ra-zorožitveni komisiji izmenjavo not med Londonom in Parizom in končno odgovore Italije, Japonske in Amerike. Objava se konča z resumejem angleške vlade, v katerem se ves problem še enkrat obravnava.
Politika v Franciji ie ustaljena
v Pariš 22. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj so bile končane ožje volitve v generalni svet. Pokazalo se je, da se je razmerje med levico in desnico le malo izpremenilo. Stranke desnice (skupina Marin) je dobila 26 mandatov, Painlevejeva skupina 5, socijalisti 16 mandatov. Srednje stranke (Tardieu) so izgubile 18, neodvisna levica (Loucheur) 1, radikali (Herriot) pa 26 mandatov. Zelo dobro so izšli iz volitev komunisti. V Alzaciji je bilo izvoljenih 5 avtonomistov.
15 milijonov dolarjev rabi Eckener
v Newjork, 22. okt. (Tel. »Slov.«) Dr. Eckener, ki bo v četrtek napravil dvodnevni polet po Ameriki in ki se bo v soboto ali v ponedeljek povrnil v Nemčijo, je imel v Akro-nu (Ohio) triurno konferenco z voditelji Goo-dyear Zeppelin Company, katerim je predlaga, da naj Goodyear in Friedrichshafen zgra-
če bi sledili pozitivnemu slovenskemu vzgledu. Pozitivizem je več ko negativizem in aktivnost je močnejša od pasivnosti.
Takšen je zakon evolucije, ki je za hrvatski narod edina rešitev m tudi za Jugoslavijo.
ter je obljubil, da bo odslej pazil na lo, da s« bodo izvrševale preventivne mere. Policija ni mogla vedeti, da bodo visokošolci napadli časnikarska poslopja. Listi objavljajo danes nekatere policijske kazni, s katerimi so bili kaznovani delavci. Neki delavec je bil obsojen na 15 dni zapora, ker je zmerjal visokošolce, drugi pa na I(XI pengejev denarne globo, ker je škandalozno kričal. Neki delavec je bil kaznovan s 100 pengejev globe, ker se je na cesti ustavil in ker je protestiral na poziv policijskega uradnika ,ki je prišel mimo v civilni obleki. Od razgrajajočih visokošolcev pa dosedaj nihče ni bil kaznovan. Vsi obsojenci so se odrekli vzklicu. Jutri bo več demokratskih poslancev interpeliralo vlado radi dogodkov zadnjih dni.
dita po dva nadzeppelina in da naj se z izrabo teh štirih nadzeppelinov plačuje transatlantski promet potom nemško-ameriške družbe pod vodstvom ameriške in nemške Zeppelinove gradbene družbe. Potrebo kapitala teh družb je dr. Eckener označil z 15,000.000 dolarjev.
Tudi v Centrumu se je pojavilo vprašanje novega voditelja stranke. Dosedanji predsednik dr. M a r x , dolgoletni nemški kancler, je resigniral na to mesto iz —. kot pravi uradno poročilo — zdravstvenih razlogov. S tem korakom izstopa iz nemške politike ena najmar-kaniLnejših povojnih političnih osebnosti. Leta 1921. je postal predsednik kluba, 1. 1922. pa tudi stranke. L 1923. je prevzel predsedstvo nemške vlade, ki (jo je vodil z redkimi presledki prav do zadnjih volitev, na p>odlagi katerih ga je izpodrinil socialist Hermana Miiller. Dr. Marx je bil tudi pruski ministrski predsednik ter proti Hindenburgu kandidat za predsednika republike. Izmed centruma-ških ustanov je omeniti šolsko organizacijo ter »Volksverein«, katerima še danes nače-lju/je. Dr. Marx, ki je izšel iz sodniških vrst in ima za seboj dolgoletno parlamentarno prakso, je vodil Nemčijo v usodnih dneh, ko je bilo treba določiti reparacije, ko so Francozi zasedli Porurje, ko je bilo treba v notranjosti kulturne pripravljenosti in priboriti državi vstop v krog merodajjnih narodov v Ženevi. Zenij dr. Marx ni; za Nemčijo ostane v dobrem spominu kot srečen posredovalec med strujami v lastni stranki in v vladi. Zgodovinska zasluga dr. Marxa je v tem, da je državo notranje pomiril, jo gospodarsko okrepil ter speljal na pot rednega življenja. Obenem pa, da je z visokega mesta kanclerstva kazal z lastnim zgledom na rešitev, ki je v načelih m v delu. Po delavnosti ga ni prekosil noben politik, po katolicizmu in nijega izvajanju, kar se tiče njegove osebe, se je meril lahko z vsakim — ne da bi zahteval kaj protiuslug.
Delo za državo in narod ter stranko mu je spremenilo obraz, da mu ni pristojala več niti prislovična porenjsika šegavost, ki bi ga naj kot kolnskega rojaka spremljala vsepovsod — to je bil dr. Marx.
Kdo bo njegov naslednik, še ni sklenjeno. Govori se o dolgoletnem delavskem ministru dr. B r a u n s u , ki ima približno enake lastnosti kot Marx, o delavskih voditeljih J o o -su, Esserju in Stegervvaldu. Prerl tem koraikom se je mnogo govorilo o sedanjem zastopniku Cenitruma v vladi ministru G u e -r a r d u , ki ije brez dvoma najboljši taktik v stranki in preskusen parlamentarec. Zdi se, da dr. Wirth za enkrat sploh ne prihaja v fjoštev, čeravno ga politika smatra za idejno najglobjega centrumaša. Centrum se boji očividno njegovega temperamenta, ki zanje v razburkanih dneh, ki pa ne vabi v rednih razmerah.
Dr. Marx se bo najbrže intenzivnejše posvetil »Volksvereinu« in njegovi ustanovi »šolski organizaciji« ter se vrnil iz politike nazaj v kulturo in prosveto, odkoder je itak izšel.
Dunajska vremenska napoved: Milo vreme bo trajalo dalje. V južnih Alpah morda oblačno z lahnimi padavinami, v severnih Alpah oblačno, negotovo.
Novoeadska vremenska napoved. Močni južni vetrovi v vsej državi. Oblačnost se bo povečala. Pričakovati je dežlja, ki se bo širil od zapada proti vzhodu. Temperatura se bo znatno tpremenila.
Slavenci v Italiji
• KAKO JE NA LJPAR8KIH OTOKIH.
»Faftlstovska revolucija se m^ra braniti,« vzklikajo lašisli, ln v resnici se fašistovska revolucija »brani« s povsem revolucionarnimi metodami ; in ustanovami, izmed katerih je prva konfinacija. | če se hoče režim i znebili ljudi, o katerih misli, ! da so mu nevarni, jim pa ne more dokazati nika-j kega formalnega prestopka niti ruš i s lovskih zakonov, tedaj seže |k> konfinaciji.
Procedura je prav luko revolucionarna. Ob 7. uri zjutraj te aretirajo, drugi dan prejmeš v ječi od kvesture (policijskega ravnateljstva) odlok, da si predlagan za konfituicijo radi protidržavne propagande-; ječar ti obenem izroči polo papirja, na katero lahko napišeš svojo obrambo kakor se ti zdi, da b oš bolj učinkovito miniral t') čisto splošno obtožbo. Kaj si storil proti fiišizmu, kdaj in kako, (i obtožnica ne pove. Glavno je, da si pri policiji »na glasu neuklonljivega ipozicionalca fašizma*. Nato se sestane konfinacljska komisija, ki ji predseduje prefekt in sestoji iz policijskih in mitičnih častnikov. V teku nekaj minut si izločen za pet let iz človeškega življenja. Drugo jutro ti izroči ječar konfinacijski dekret ter pripomni, da lahko potr/n odvetnika rekuriraš na komisijo v Umiu. Rekurs slane okoli 5000 lir. Ne plačaš samo odvetnikovoga dela, ampak tudi njegovo korajžo, dr, se je upal napraviti rekurs proti fašist ovskemu ukrepu; vsaj odvetnik tako zatrjuje.
Prekočimo rajše poglavje o ravnanju s konfiniranci v ječi. Na pol v konfinacijo lah,ko vzam«, pregnanec s seboj poln nahrbtnik prtljago, več ne more, ker ga peljejo vklenjenega v močne verige. Pravijo, da jo pot v konfinacijo nekaj neznosnega. Neki konfiniranec se je vozil iz Vorone takole; 5 dni v ječi v Veroni, 3 dni v Milanu, 2 dni v Mo-deni, 3 dni v Rimu, 2 dni v Palermu, 12 dni v Trapani, nato z ladjo na olok Pantelleria, ki leži med Sicilijo in Afriko. V ječi je bil z navadnimi razbojniki. Med potjo so ga imeli vedno tesno vklenjenega. če ima konfiniranec denar, se lahko izogne tem u križevemu potu s tem, da plača sam vožnjo na otok. Plačati pa mora tudi pot in dnevnice karabinerjem, ki ga spremljajo. Stroški znašajo okoli 1500 lir za osebo.
Konfiniranci živijo na otokih in sicer so Li-pari največje taborišče. Za njimi pridejo Ponza, Lstica, Pantelleria, Favignana (pri Trapani) in Lampe dosa. Najudobnejše si lahko uredijo življenje konfiniranci na Liparih, na katerih leži mestece Lipari z 10.000 prebivalci. Konfiniranci si lahko najmejo zasebno sobo v hotelu. Od države prejmejo 10 lir dnevno in s tem se morajo sami vzdrževati. Veliko slabše jc na drugih otokih. Taborišča sestoji jo povečini iz improviziranih povsem primitivnih barak, ki ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom. Povsod primanjkuje vode. Včasih je tudi po 10 konfinirancev natrpanih v eni >sobk. Kakor rečeno morajo sami skrbeti za hrano. Pri-puščeni so samim sebi. Zgodi se, da naletiš na odvetnike, časnikarje in učitelje, ki so si sami uredili gospodinjstvo. Eden kuha, drugi gre na trg, tretji cepi drva itd. Življenje je silno drago, trgovci in gostilničarji izkoriščajo konfiniranee, kar se le da. Pripovedujejo, da so se spomladi precej zbolj-sale življenske razmere na otokih, a v zadnjem času se zopet slabšajo, še posebno, ker se število konfinirancev čedalje m n oži r Večkrat se tudi pripeli, da sledijo žene prostovoljno moškim v konfinacijo in delijo z njimi trdo usodo.
Konfiniranci so navadno prosti od 7 zjutraj do 8 zvečer. Bolj nevarni konfiniranci pa se morajo zglasiti večkrat na dan pri karabinerjih. Izobraženci si kratijo čas z učenjem posebno jezike radi študirajo; učijo drug drugega. Sicer pa se med seboj vedno ločijo po strankah in še v pregnanstvu se ne morijo sprijazniti.
Konfinacija traja od 6 mesecev do 5 let. Pogosto pa se zgodi, da Mussolini pomilosti konfini-rance, ako podpiše vdanostno izjavo. Koliko je konfiniranih, ve samo policija. Slovenskih pregnancev bo okoli 10; štirje so bili konfinirani kot
Slovenci, drugi kot komunisti.
*
Exodus. Italijansko časopisje nadaljuje gonjo proti Slovencem v Italiji. Časnikarji kar tekmujejo, kateri bo nagrmadil več blata na slovensko duhovščino in drugo razumništvo. Signor Vergani je napisal v »Corriere« zopet dva članka. Topot se je povzpel do trditve, da je mogla slovenska duhovščina ohraniti svoj vpliv na ljudstvo edino potom odiranja! »Resto del Carlino« gre še dalje. Slovenci so izmed vseh Jugoslovanov prvi svobodno zadihali pod materinskim okriljem Rima. ln ko vidijo onkraj meje le spor in sovraštvo, se čutijo srečne pod Italijo. V dušo njihovih otrok bo kmalu vtisnjena kot blagoslov zgodovinska resnica: Italijanska država, ki je zopet stopila na posest zemlje, katero ji je ugrabil tujec, se nespravljivo razlikuje od habsburškega roparja. Medtem, ko si je ropar avtohtono ljudstvo podvrgel, mu trgal korenine, postopal z njim kot kolonijo in ga podil z njegove zemlje ter nasilno naseljeval na to zemljo tujce, ne sme italijanska država smatrati Slovencev, ki jih je našla na njenem ozemlju za narodno manjšino, ki naj bi bila vezana na drugo zgodovino in usodo, torej na kako^ drugo državo, ki bi radi te manšine lahko ogrožala Italijo. Slovenska masa mora biti voljna v italijanskem občestvu izpolnjevati državljenske (fašistovske) dolžnosti ali pa naj gre drugam, kjer misli, da si bo našla lastno korito, lastno ognjišče. Tako so prav pred kratkim storili Grki iz Male Azije: Exodus. Tam bo lahko govorila o svoji lastni hiši in ne bomo nikdar ponovili stoletnega habsburškega ropanja na njeno škodo. — Toda nehajmo že enkrat govoriti o tujih manjšinah z obrazom proti Ljubljani, Belgradu ali Moskvi ali proti hudičevemu domu, če govorimo o drugorcdcih v nedotakljivih mejah Italije. To so Italijani, ki govorijo še drug jezik. Ne dovolimo, da bi to bila kolonija in dobro bi bilo za vse drugorodce, da se v najkrajšem času naučijo najlepši jezik na svetu.«
Slovenski učitelji v notranjo Italijo. G. Mihael : Lenardič, ki je služboval v Gor. Tribuši, je premeščen v Bagni di Poretta (Toskana). Anton Hvala, | dozdaj v Puštalah, je premeščen v St. Constantino Albanese (Bazilikala),
SMk?! D©ft?te!!a nafdena
Florentinski policiji se je posrečilo, da je našla dragoceni bronasti reliei Donatellosa, ki
je bil ukraden meseca avgusta lanskega leta s prižnice v baziliki sv. Lovrencu v Florenci. Aretiran je bil neki posredovalec, ki je umetnino ponudil v nakup ravnatelju nekega inozemskega muzeja.
Volitve v Pokojninski zavod
Včeraj je bil sklenjen dogovor med organizacijami in strankami, po katerem se vlože enotne liste v skupini delodajalcev in delojemalcev. Za vsakega somišljenika SLS je ta dogovor obvezen.
Uspešno delo ljubljanske oblasti
Zasedanje Jsublianske oblastne skupščine • Razveseljivo delo na vseh poljih - Opozicija nezaslišano razžalila skupščino
Energičen odgovor večine - Posl. Zupančič izključen ?.i osem dni
Včeraj ob 10 dopoldne se je ljubljanska oblastna skupščina sestala k 9. seji v II. zasedanju. Predsednik dr. Natlačen je otvoril sejo in ugotovil sklepčnost. Kot tajnika sta poslovala poslanca Majeršie in Peterlin. Velikega župana je zastopal vladni svelnik dr. Rudoil An drejka. Na dnevnem redu je bilo poročilo predsedstva.
Najprej je predsednik poročal, da se je upravna občina Kastav izločila iz ljubljanske oblasti in priklopila primorsko-krajiški. Poslanec Sirola-Brnas spada odslej v primorsko-krajiško oblastno skupščino.
Nato je predsednik dr. Starko Natlačen nadaljeval:
Gospodje poslanci! Na Sesti seji tega zasedanja dne 14. marca sem vam podal izčrpno sliko o dotedanjem delu oblastnega odbora in o njegovih smernicah za bližnjo bodočnost. Med tem je minilo sedem mesecev, ki pomenja za še mlado našo oblastno samoupravo dosti dolgo razdobje. Marsikaj se je v tem času izvršilo in dogodilo, kar bo vas, gospodje poslanci, ki vam je napredek naše oblasti pri srcu, zanimalo. Skušal bom radi tega v kratkih potezah podati vam sliko dela in uspehov oblastne samouprave v teh mesecih, obenem vam pa tudi začrtati program, ki si ga stavi oblastni odbor za bližnjo bodočnost.
Delo oblastnega odbora
Oblastni odbor je imel v tekočem letu 52 sej, na katerih so se obravnavale vse važnejše zadeve, tičoče samoupravo, izvrševanje proračuna kaikor tudi organizacijo uradov in dela. Ako se pomudim kratko pri posameznih referatih oblastnega odbora, bi vam navedel tole:
Občinski oddelek
Občinski oddelek je rešil v dobi od 1. marca do 20. oktobra 2640 spisov. Tekočih zadev ima samo 91.
Glede na posamezne predmete, ki spadajo v občinski oddelek, naj omenjam tole:
Nadzorstvo nad občino in občinskim gospodarstvom.
Občinski oddelek rešuje občinske letne proračune in obračune, pazi uradoma na gospodarstvo z občinskim osnovnim premoženjem, na pravilno gospodarstvo v okviru letnega proračuna, vrši revizije, rešuje prošnje za pobiranje občinskih taks in posebnih davščin, vodi združitve, razdružitve in razmejitve občin in rešuje pritožbe proti sklepom občinskih odborov v vseh stvareh, ki ne spadajo v strokovne oddelke ali v pristojnost obče upravnih oblastev.
Največje delo v tem času je bilo reševanje laoslalih občinskih proračunov, katerih je rešil v pospešenem tempu v šestih tednih blizu 300, tako da so bili koncem maja rešeni ma-lodane vsi. Letos bo pobiranje občinskih davščin ob novem letu urejeno, seveda, kolikor jih bodo občine pravočasno predložile. Radi hitrega in točnega poslovanja tako pri občini kakor pri oblastnem odboru so se uvedle nove tiskovine po vzorcu štajerskih, ki so se izka-tale kot zelo porabne.
Občinski oddelek je izvršil v tem času 8 občinskih revizij. Pri dveh revizijah se je žal pokazala potreba izročiti župana državni upravi.
Kakor nad občinami, tako vrši občinski oddelek tudi nadzorstvo glede premoženja podobčin (sel, vasi).
Ubožna oskrba.
Občinski oddelek nadzira gospodarstvo z ubožnimi zakladi in njihovimi napravami, rešuje letno proračune in obračune, rešuje pritožbe glede gospodarstva z ubožnimi napravami in porazdelitve bremen ubožne oskrbe na občane ter pritožbe ubožcev proti ukrepu občine, zadevajoče njih oskrbo.
S temi pritožbami ima občinski oddelek največ posla, ker mnogo občin ne more, dosti pa tudi noče svojih revežev oskrbovati v zadostni meri. Revnim občinam bo v tem pogledu mnogo pomagano z uredbo o okrajnih bla-gajnah, ki predvideva prevalitev dela bremen ubožne oskrbe na celi olkraj.
Šolstvo
Oblastni odbor vzdržuje pisarno iti nameščence oblastnega šolskega odbora.
Ubožnim občinam je vračal znatnejše komisijske stroške, nastale jim pri gradbi novih šol. V enem primeru je prevzel izdelavo načrtov za šolsko stavbo. Sploh namerava vpeljati izdelavo načrtov za šolske stavbe po svojih organih, tako da se bo projektiranje šolskih zgradb pocenilo in po možnosti poenotilo.
Oblastni odbor je razdelil končno okroglo 800.000 Din kot podpore za zgradbo odnosno prezidavo osnovnih šol. Še v tem proračunskem letu bo predvidoma razdelil v enake namene najsiromašnejšim občinam še nadaljnjih 400.000 Din. Pri razdeljevanju teh podpor postopa oblastni odbor po načelu, da imajo biti teh podpor deležne predvsem najsiromašnej-še občine. Za zgled naj navedem, da imamo v naši oblasti selsko občino, ki ima radi kritja stroškov za zgradbo šole nič manj kakor 2250 odstotno občinsko doklado na neposredne državne davke.
Poučni strokovni tečaji.
Podeželske občine največkrat ne morejo občinskih tajnikov zadostno plačati. Navezane so zato nn osebe iz drugih poklicev, največkrat nn organ iste, ki so /.bog svojih nizkih prejem-
kov prisiljeni iskati si stranskega zaslužka. Da se organisti za občinske tajniške posle usposobijo, je uvedel oblastni odbor letos na or-glarski šoli Cecilijanskega društva v Ljubljani celoleten in obvezen tečaj o občinskem tajništvu. Učni načrt obsega vse, kar pride za občinskega tajnika kakorkoli v poštev. Predava se po dve uri na teden. Predavajo konceptnl uradniki oblastnega odbora. Ob koncu leta se bo vršil izpit, na podlagi katerega prejmejo absolventi usposobljeuostno izpričevalo.
Poleg tega tečaja je organiziral oblastni odbor uradne županske tečaje, ki jih je prej vodila Županska zveza. Letos sta se vršila dva taka tečaja (v Velikih Laščah in Moravčah), ki sta imela polen uspeh. Radi neugodnega letnega časa (poljskih del itd.) se je s tečaji prekinilo. Nadaljevali se bodo v zimskem času.
Gasilstvo
Oblastni odbor je prejel letos od 125. prostovoljnih gasilnih društev prošnje za podpore. Podelil je 101 društvu skupaj 95.750 Din iz svojega proračuna. Podpore iz Gasilskega sklada je podeljeval doslej še veliki župan. Gasilski siklad je s 1. oktobrom t. 1. prenesen na oblastni odbor; prenos se izvrši v teh dneh.
Izgotovljen je osnutek uredbe o požarnem redu, ki ga danes predložim skupščini. Uredba temelji na modernih načelih in bo brez dvoma zasigurala gasilstvu za bližnjo bodočnost krepak razvoj.
Za kmetijstvo
Kmetijstvu je oblastni odbor posvečal veliko skrb. S prav posebno pozornostjo se je pospeševala ureditev gnojišč i n gnojničuih jam ter ureditev hlevov. V ta namen je razdelil oblastni odbor nad 100 vagonov cementa za okoli 700 gnojničnih jam in gnojišč; poleg tega bo iz letošnjega proračuna nakazal še okoli 300.000 Din denarne podpore kot nagrade onim posestnikom, ki so tekom tega leta uredili svoja gnojišča iu hleve.
Oblastni odbor je sodeloval pri 18 živinorejskih in konierejskih premovaniih ter kmetijskih razstavah z denarnimi podporami in strokovnim sodelovanjem. Podpiral je gmotno živinorejske organizacije, subvencijoniral je podpore vredno mlekarništvo iu razdelil v ta namen 130.000 Din. Prispeval je in sodeloval ;;rj zatiranju nalezljivih živinskih bolezni (cepljenje prašičev itd.). V svrho pospeševanja reje drobnice namerava še letos izvršiti nakup okoli 100 plemenskih ovac.
Poljedelstvo se je pospeševalo z ustanovitvijo trijerskih postaj za sortiranje žita. V teku je akcija za izvedbo večjega števila poizkusov z domačimi in drugimi žitnimi vrstami ter umetnimi gnojili in sicer 3 večje oglede v Škofji Loki, na Grmu in Mali Loki ter več manjših ogledov pri posameznih posestvih.
Vinogradništvu je prišel oblastni odboi na pomoč s prispevki za cenejši nakup galice; izdal je v ta namen okoli 600.000 Din. Snuje se trtni nasad z matičnjakom in sortimentnim vinogradom v Drašičih, povečuje se matičnjak v Črnomlju in trtnica v Kostanjevici.
Sadjarstvo se je pospeševalo z nabavo in širjenjem strokovne literature, s podporam) sadjarskim organizacijam, prispevki za šolske vrtove. Podpiral je oblastni odbor tudi gradnjo sušilnic za sadje.
Za izboljšanje naše čebele se pripravlja prašilna postaja pod »Zelenico«. Čebelarskim organizacijam so se podeljevale podpore za nabavo orodja. Delalo se je tudi na povečanju in izboljšanju izvoza naše čebele.
Pogozdovanje je oblastni odbo'r pospeševal s preskrbo gozdnih sadik, revnejšim posestnikom potom gozdarskega referenta pri velikem županu.
Osnova vsega kmetijskega napredka je izobrazba; zato je oblastni odbor z vso vnemo negoval kmetijsko šolstvo.
Za uspešnejšo popularizacijo kmetijske in gospodinjske strokovne izobrazbe med narodom je oblastni odbor priredil dva šestteden-ska tečaja za ljudsko-šolsko učiteljstvo in s tem ustvaril možnost, da se bo že letos vršilo vsaj 30 kmetijskih nadaljevalnih tečajev po ljudskih šolah.
Oblastni odbor je priredil v tej dobi osem desettedenskih gospodinjskih tečajev; za prihodnje letos so predvideni v novem proračunu krediti tudi vzdrževanje gospodinjskih nadaljevalnih šol.
Kmetijski oddelek je organiziral in priredil tudi večje število kmetijsko strokovnih predavanj po deželi.
Da se omili od elementarnih nezgod povzročena beda, je razdelil odbor med prizadete izdatne količine živil in sicer od zadnjega zasedanja 65 desettonskih vagonov koruze.
Mnogim živinorejcem, ki jih je zadela nesreča pri živini, je podelil oblastni odbor, da jim olajša njihovo nesrečo, izdatne podpore v denarju.
V teku je nova podporna akcija radi letos-nje suše in drugih ujm.
Zavedajoč se velike važnosti kmetijskega zadružništva za ohranitev in povzdigo kmet-skega gospodarstva, je razdelil oblastni odbor v ta namen podpor v znesku 300.000 Din.
Med tem je pristopil oblastni odbor tudi k sistematičnemu delu za čimprejšnjo ustanovitev oblastne zavarovalnico za živino in pro-r *oči.
Javne zgradbe
Z« izboljšanje naših cest.
Tako j po 1. aprilu 1928 izvršeni notranji ureditvi je gradbeni oddelek posvetil posebno
! pažnjo obnovitvenemu delu nu polju javnih zgradb. Deželne in okrajne ceste so postale v zadnjih letih vsled zelo živahnega prometa ter nezadosCnih denarnih sredstev težko uporabljive in mestoma celo nevarne za promet. V svrho rednega vzdrževanja je oblastni odbor že dosedaj nakazal cestnim okrajnim od-iz svojega letošnjega proračuna znesek '1,000.000 Din. pomnožil število cestarskega osobja od 185, kolikor jih je prevzel od gradbene direkcije, na 400 ter uredil s posebno začasno uredbo službeno razmerje oblastnih cestarjev, pri čemer so se cestarjem nanovo regulirali in izdatno zvišali službeni prejemki. Uprava deželnih cest je s tem pričela normalno poslovati.
Novi mostovi.
V	gradnji se nahajajo, oziroma so se že dovršili: novi železobeSonski most čez .Tereko v Bohinju, železobetonski most čez Pšato v Mostah ter v Gerajtah pri Škofji Loki; nadalje leseni mostovi čez Krko pri šmihelu, čez Med-vedjek pri Polhovem gradcu, čez Unec pri Planini, čez Som na Trati v Poljanski dolini, čez Curnovec na ljubljanskem barju itd. Odstranile so se večinoma že povodenjsike poškodbe v Kokrški, Poljanski in Selški.dolin'
Nove ceste.
V	najkrajšem času bodo končana dela za preložitev ceste Mlaka—Tenetiše, preložitev klanca v Ločni pri Novem mestu, ponižanje klanca na cesti Nemška vas—Poljane ler del proge Radohova vas—Seia.
Izvršujejo se gradbena dela ua cesti Mar-kovec—Viševk. Pričela se bo graditi oblastna cesta Kostanjevica—Oštrc in Višnja gora—Polica. Preložila se bo oblastna cesta Semič— Kot in oblastna cesta Grosuplje—Ponova vas. Na novo se trasira oblastna' cesta Hinie— Smuka.
V	letu 1928. se bo poleg drugih manjših del izvršilo še trasiranje ceste Leskovec—Sv. Duh in Impolca—Studenec v krškem okraju.
Gradbeni oddelek je razven navedenih gradbenih del na oblastnih cestah nudil v zelo izdatni meri tudi tehnično in zlasti finančno pomoč posameznim občinam pri obnovitvi in preložitvi številnih občinskih cest in potov.
Izvršujejo se, deloma pa so se že izvršile
adaptacije in popravila oblastnih poslopij,
kakor: popravilo deželnega dvorca, vojašnice kralja Petra, realke, palače Kranjsko hranilnice, Auerspergove palače. V opernem gledališču so se izvedla velika adaptacijska dela, napeljala sc je nova električna razsvetljava. Na novo se gradi stanovanjsko sestrsko poslopje na Studencu In stanovanjska hiša pri bolnici v Brežicah, kjer se vpeljuje tudi nova centralna kurjava. V zdravilišču na Golniku so adaptirajo deloma na novo grade gospodarska poslopja.
Izvršen je generalni načrt za belokranjski metliški vodovod. Skupno z državnim higijen-skim zavodom so se izvršili nekateri načrti za napravo kapnic in manjših vodovodov.
Okrajni cestni odbori
V	zvezi i gradbenim oddelkom je omeniti, da vrše velik del samoupravne gradbene službe cestni okrajni odbori, odnosno okrajni zastop. V ljubljanski oblasti imamo 27 okrajnih cestnih odborov in — na ozemlju bivše Štajerske, ki je priključena sedaj ljubljanski oblasti — 3 okrajne zastope. Važnost cestnih okrajnih odborov, odnosno okrajnih zastopov glede opravljanja gradbenih javnih del, se razvidi, ako omenim, da znaša vsota dohodkov 27 okrajnih cestnih odborov v ljubljanski oblasti 15,376.048 Din, na cestne zadeve odpadajoči del dohodkov treh okrajnih zastopov v ljubljanski oblasti pa 2,452.097 Din, tako da znašajo vsi dohodki teli edinic v ljubljanski oblasti, v kolikor so namenjeni cestnim zadevam ,17,828.145 Din. Ti cestni odbori odnosno okrajni zastopi upravljajo v ljubljanski oblasti pod nadzorstvom oblastnega odbora 2,730.448 km oblastnih, odnosno okrajnih cest.
Upravni stroški teli samoupravnih edinic so minimalni in znašajo povprečno na 1 km 135 Din. Absolutno najnižjo upravo ima brd-ski okraj, kjer odpade na 1 km ceste samo 34 Din upravnih stroškov, najdražja je uprava v litijskem okraju, kjer odpade na 1 km ceste 107 Din na upravne stroške. To velja glede cestnih okrajnih odborov, dočim se slika glede okrajnih zastopov izdatno spremeni. Tako pride v Brežicah na 1 km ceste 316 Din, v Laškem 340 Din in v Sevnici celo 380 Din na 1 km.
Zdravstvo in dobrodelnost
S prevzemom zdravstvenih in dobrodelnih zavodov v oblastno upravo se stopnjema in hitro izboljšuje uprava prevzetih zavodov.
Oblastnemu odboru se je posrečilo doseči ravnotežje v oblastnem proračunu in s tem nuditi zavodom zadostna sredstva za redno in nemoteno obratovanje. Zavodi, ki so bili pod državno upravo obteženi z visokimi dolgovi, bodo zaključili prvo poslovno leto, odkar so v oblastni upravi, brez vseli dolgov. Oblastni odbor jim je vrli tega nudil sredstva, da so si že v prvem letu nabavili najnujnejšo potrebščino perila, odej in drugega splošnega zdravniškega inventarja. Gospodarski nivo vseh zavodov se je dvignil.
Posledica intenzivnega dela oblastnega odbora so daljo nove zgradbe in adaptacijo v prevzetih znvotiih.
Oblastni odbor vrši priprave za pozidanje bolnice za duševne bolezni, ker je sedanje stanje, kakor znano, nevzdržno.
Da si vzgoji izvežbano strežniško osebje, je oblastni odbor ustanovil Oblastno strežniško šolo, ki od 15. sept. t. 1. dalje že posluje.
Za bolnico za ženske bolezni je bila pre-l vzeta v oblastno upravo tudi baltiška šola, ki je združena s to bolnico.
Ustanovili sta se novi zdravstveni okrožji • v Preddvoru in Sodražici, vrše pa se priprave za preureditev nekaterih drugih zdravstvenih ; okrožij.
Mladinsko skrbstvo je oblastni odbor znatno preuredil in izpopolnil.
Točasno vzdržuje oblastni odbor 175 otrok (sirot, polsirot in zapuščenih), dočim je država pred prenosom teh poslov na oblastni odbor vzdrževala lo 60 otrok. Deco, ki je-v reji pri družinah, ima oblastni odbor pod stalnim i nadzorstvom tako glede duševnega kot tudi : telesnega napredka. Dosedanji, z rejeništvom j doseženi uspehi, so prav zadovoljivi.
Za specijalno vzgojo in pouk dece služijo j zavodi: gluhonemnica v Ljubljani (90 otrok), j Zavod za slepo deco v Kočevju (30 otrok). | Oblastno vzgajališče v Ljubljani (45 otrok); | v tem zavodu se vzgajajo in uče raznih obrtov
zanemarjeni dečki, j Oblastni odbor podpira tudi privatna dobrodelna društva na teritoriju ljublj. oblasti.
V	zdravilišču na Golniku vzdržuje obl. odbor 12 mest s polovično oskrbnino za siromašne bolnike. Oskrbnina za 111. razred pa se je sploh znižala za 10 Din dnevno.
V	oblastnih bolnicah se oskrbuje toliko bolnikov, da znaša skupno število oskrbnih dni 50.000 mesečno. Enostavna posledica velikega števila oskrbnih dni je kopica prošenj za cdpis ali znižanje oskrbnih stroškov. Tekom lela odpisani stroški v vseh oblastnih zavodih bodo znašali 8,500.000 do 11,000.000 Din.
Oblastni odbor je tudi bolnice na teritoriju ljubljanske oblasti, ki niso v njegovi upravi, kot so Ženska javna bolnica v Novem mestu. Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji in Občinska javna bolnica v Krškem rešil precejšnjih težkih razmer in jih dvignil s tem, da jim redno povrača oskrbne stroške za siromašne pripadnike ljubljanske oblasti. Iz lega naslova bo nakazana tem zavodom do konca leta iz oblastnih sredstev okrogla vsota 1,100.000 dinarjev.
Stanovanjska akcija oblastnega odbora
V	okviru splošnega socijalnega skrbstva j je oblastni odbor osredotočil svoje delo pred-j vsem na podpiranje gradnje stanovanjskih hiš j z malimi stanovanji. To mu je omogočila uret?-, ba o ustanovitvi zaklada za zgradbo malih sta-i novanj, ki jo je oblastna skupščina sklenila ! v svoji seji dne 16. marca t. I. in ki je do-| ločila v ia namen za letos znesek 1,000.000 Din.
Pravilnik o upravi tega zneska, ki ga je skle-j n il oblastni odbor, je bil objavljen v 6. letošnji številki Samouprave«.
Doslej je zaklad za zgradbo malih stanovanj nudil kreditno pomoč pri gradnji 65 hiš z malimi stanovanji, ki so se že dogradile, od-; nosno se še grade in sicer v 32. slučajih s leni, da je prevzel poroštvo za del gradbenega kredita in da je obenem graditeljem zagotovil prispevek za obrestovanje posojila, v treh primerih je prevzel samo poroštvo za posojilo, v Irideset primorehi pa je zagotovil samo prispevek za obrestovanje posojila, ker poroštvo za posojilo ni bilo potrebno. Skupno je zaklad prevzel odnosno zagotovil poroštvo za 1,158.750 dinarjev gradbenega kredita in zagotovil 3 odstotni prispevek za obrestovanje posojil v skupnem znesku Din 2,145.000.
S kreditno pomočjo zaklada so se gradile odnosno se grade hiše predvsem v Ljubljani in okolici. Dalje je zaklad izdatno podprl stanovanjsko akcijo v Trbovljah in Dol Logatcu.
Stavbni zadrugi ->Dom in vrt-: v Trbovljah je zaklad dosedaj zagotovil poroštvo za skupno 200.000 Din gradbenega kredita in 3 odstotni prispevek k obrestovanju posojil v znesku 356.000 Din. Stavbno akcijo Dol. logaške občine je zaklad podprl s tem, da ji je zagotovil 3 odstotni prispevek za obrestovanje posojil v znesku 343.000 Din, ki so bila najeta za gradnjo 14 delavskih hiš.
Razen tega je zaklad za zgradbo malih stanovanj dal doslej raznim stavbnim zadrugam 560.000 Din brezobrestnega posojila za nakup stavbišč in sicer: stavbni zadrugi'»Lastni dom« v Trbovljah 100.000 Din, Ljudski stavbni zadrugix v Zagorju Diu 30.000, »Uradniški stavbni zadrugi v Ljubljani Din 80.000, »Obrtniški stavbni zadrugi« v Ljubljani Din 50.000, stavbni zadrugi »Delavski dom v Ljubljani Din 100.000 in končno stavbni zadrugi »Delavski dom« v Kranju Din 200.000 za nakup poslopja biv še Mayerjeve pivovarne \ Kranju, ki se preuredi delavsko kuhinjo in delavska stanovanja.
Poleg tega je zagotovljeno -Ljudski stavbni zadrugi« v Zagorju 50.000 Din brezobrest nega posojila za gradnjo lastne zadružne hiše v kateri bo delavska kuhinja.
Drugo socijalno delo oblastnega odbora.
Oblastni odbor je dalje omogočil s svoj podporo 4 gospodinjske tečaje za delavska <1<: kleta. Razni mstrokovnini organizacijam i: društvom, ki se bavijo z izobrazbo delavstva je dal podpore 31.000 Din.
Za gladujoče rudarje v Trbovljah, Hrastniku in Kočevju, ko so bili brez dela in kruha,
s tem bomo koristili reelui trgovini. V ta namen je stopil obl. odbor v stik s sosednjimi oblastmi in se je vršila tudi skupna konferenca zastopnikov ljubljanske, mariborske, zagrebške, primoreko-krajiške in osiješke oblasti. Do skupnega ukrepa proti tihotapcem pa ni prišlo, ker ni dala zagrebška oblast nobenega odgovora. Z mariborsko oblastjo pa bo dosežen popoln sporazum.
Ves oblastni denar je obrestonosno naložen pri Kranjski hranilnici, v poštni hranilnici je le toliko gotovine, kolikor je potrebna za tekoče izdatke. Vsa izplačila se vrše hitro in v redu; dosedaj ni bilo v tem pogledu slišati še nikake pritožbe.
Predsednik dr. Natlačen je nato še izčrpno pojasnil poslovanje oblastne finančne uprave ter obl. računovodstva in blagajne ter nato prešel na poročilo o
kranjskih deželnih elektrarnah
v 1. 1927. in 1928. Last Kranjskih deželnih elektrarn so: centrala Završnica v Žirovnici, elektrarna v Bohinju in Zagradcu. V njeni upravi se nahaja centrala v Žireli.
Elektrarna Završnica ima dva agregata po 1500 KS, od katerih je vedno le eden v obratu. Vodne razmere so ugodne. Vodna množina je zelo stalna, pade le v času velike suše in pozimi en mesec. Takrat ne more kriti potrebe na toku, zato se misli na postavitev kalorične rezerve. Daljnovodi visoke napetosti so dolgi 95 km. V zadnjem času so se izvršila sledeča dela: Od novembra do aprila se je zgradil 10 km dolgi daljnovod iz Bleda do Bohinjske Bele z odcepom v Ribno. Na tem daljnovodu je 150 konzumentov. Letos od julija do septembra se je zgradil 10.6 km dolgi daljnovod iz Radovljice v Kroko in 6.7 km iz Hrušice mi Dovje. Koncem avgusta je pričela obratovati z električnim tokom iz Završnice Kroparska zadruga. Omrežje se je letos povečalo za 40% v primeri s stanjem ob prevzemu elektrarne. Stalno se izboljšujejo in združujejo obstoječe naprave. Za čas največjega pomanjkanja vode se je našel izhod z rezervo v kalorični centrali Jugočeške.
Elektrarno v Bohinju je zgradil avstrijski vojaški erar med vojno. Ker ni bila mišljena na stalno obratovanje, je bila zgrajena iz lesa. Turbina je že zelo obrabljena. Ta elektrarna oskrbuje s tokom Bohinj. Letni dohodki 250 tisoč Din zadoščajo komaj za kritje režije in vzdrževanja. V slučaju večjih popravil je elektrarna skozi nekaj let obsojena na pasivnost. Potreba bi bilo proučiti možnost zgraditve nove, večje, moderne centrale v bližini sedanje, ki bi mogla kasneje obratovati skupno z Za-vršnico in bi tej ne bila potrebna kalorična rezerva. Bohinjska elektrarna bi prevzela osnovno obtežbo skupnega omrežja, Završnica pa bi krila le potrebo preko deiazmožnostl bohinjske elektrarne.
Elektrarno v Zagradcu je oblastni odbor prevzel 15. junija 1927. Elektrarna je v deso-latnem stanju. Kupna cena je bila 1 milijon dinarjev. Za vzdrževanje in zboljšanje naprav pa se je porabilo doslej že nad 600.000 Din brez vpoštevanja lastnih dohodkov. Vsi stroji in naprave ne funkcijonirajo brezhibno. Daljnovod je dolg 40 km. Letos se je zgradilo 9 km novega daljnovoda. Izvršilo se je polno zbolj-šav. Elektrarna bo še dolgo obsojena k pasivnosti. Večjega priključka ne prenese, manjši pa ne prinaša potrebnih dohodkov. Na to elektrarno se je nameravala priključiti Litija. Ker bi bile potrebne prevelike vsote in bi bila rentabiliteta problematična, bo treba najti za Litijo drugo, ugodnejšo rešitev. Vse investicije za zboljšanje elektrarne ter povečave omrežij se ne izvršujejo z ozirom na dobička-nosnost investicij, marveč le v svrho gospodarskega dviga prizadetih krajev.
Elektrarna v Žireli je po delih za zopetno vzpostavitev obrata letos v maju pričela obratovati. Za njo se je izdalo doslej 2,000.000 Din. S stavbno tvrdko »Obnova« pa še računi niso sklenjeni, tako da bodo skupni stroški za vzpo-stavitvena dela znašali 2,700.000 Din. Prejšnji upniki ne bodo svojih zahtev uveljavljali, dokler ne bodo izplačana dosedanja posojila, ki so potrebna za vzpostavitev obrata. Stari dolg znaša namreč 9,500.000 Din. Vodne razmere niso ugodne. Polni obrat je mogoč le približno 7 mesecev na leto. Ako bi bili izgledi na odjem ugodnejši, bi se postavila kalorična rezerva. Gmotni izgledi za elektrarno niso baš ugodni.
S tem je predsednik končal poročilo. Do-
dal je: »Mislim, da je delo tako, da lahko oblastni odbor stopi pred skupščino in pred javni sodni stol naroda.« Skupščinski) večina je z burnim ploskanjem vzela predsednikovo poročilo na znanje.
Novi predlogi.
Nadalje je predsednik prečital predloge, ki jih slavija oblastni odbor oblastni skupščini. Prvi predlog se tiče uredbe o službenem razmerju oblastnih cestarjev iu mostninarjev, nadalje požarno-policijskega reda in gasilstva, preustrcja okrajnih zastopov in odborov, okrožnih babic in okrajnih blagajn. Nadalje Je predlagal odbor skupščini, da se občina Struge izloči iz območja cestnega okraja Ribnica in se priključi cestnemu okraju v Velikih Laščah. Nadalje je prišla oblastnemu odboru pritožba bivšega, sedaj vpokojenega uradnika pri agrarnih operacijah dr. Franca Spiller-Muysa. Oblastni odbor predlaga, da se pritožba zavrne, ne da bi se skupščina spuščala v razpravo, ker je oblastni odbor že pred vložitvijo pritožbe nakazal zahtevane prejemke za julij in avgU'-!\ izplačilo pa se je zakasnilo radi nakazovanja in radi nove prošnje pritožitelja.
Poslanec Novak in tovariši so vložili na velikega župana interpelacijo, v kateri prosijo, da bi se uvedlo enotno postopanje glede tega, kdaj se smatra z nakupom pridobljena žival za domačo, ker se je dozdaj za lo zadevo uporabljal različen rok. Predsednik dr. Natlačen je to interpelacijo izročil zastopniku velikega župana.
Nezaslišana žalitev
skupščine
Po tem poročilu dela, rednega, pozitivnega in za narod koristnega dela, pa ni čutila opozicija nobene druge potrebe, ko da nastopi s hujskaško politično resolucijo. Iz besedila opo-zicionalnega predloga se jasno vidi, da ni šlo opoziciji za obsodbo žalostnega dejanja v belgrajski skupščini, temveč v prvi in edini vrsti le za nesramno politično izkoriščanje smrti hrvatskih poslancev. Ljubljanska oblastna skupščina, ki je ravnokar dokazala, da je skupščina dela, pač ni mogla storiti drugega ko da tak hujskaški predlog odkloni. Ponižala bi se, če bi postopala drugače.
Že celo pa ni mogla storiti drugače po nezaslišani žalitvi skupščine, ki jo je zagrešil obl. posl. Zupančič. Podtikati slovenskim možem, da odobravajo umor, podtikati visoki slovenski korporaciji, ki reprezentira pošteni slovenski narod, da se solidarizira z belgrajskinn Puniči Račiči, je v resnici drznost, ki jo mora z ogorčenjem zavrniti ves slovenski narod. Večina oblastne skupščine je tudi dala na žalitev odgoovr, ki je za takšno žalitev primeren. Odgovor je bil takšen, kakor ga more dati le v dno duše razžaljen poštenjak, a obenem dostojen. Še bo zvenel ta odgovor gospodom od opozicije v ušesih in naj si ne domišljujejo, da ne bodo za žalitev morali odgovarjati tudi pred narodom.
Energično pa moramo zavrniti tudi dr. Pucov očitek, da je bil poslovnik kršen, ker ni dal predsednik prečitati hujskaške resolucije. Tu moramo dr. Puca zavrniti na podlagi poročila iz njegovega »Slov. Naroda«. Ta namreč priznava, da je dr. Natlačen navedel kratko vsebino predloga in obenem citiral tudi poslovnik, ki jasno pravi, da se predlogi pre-čitajo v celoti le, če skupščina to zahteva. Zahteva opozicije pa še dolgo ni zahteva skupščine. Je torej le v slilu opozicije, če je tudi v tej stvari blamaža na njeni strani.
Končno pa moramo še konstatirati, da ni rabil posl. Zupančič besed: »če nočete čitatl predloga,« temveč je dejal: ker nočete čitati predloga«, kar je velikanska razlika, Vsaka druga trdiev je le falzifikat resnice.
Razžalitev je bila izrečena in na njo odgovor ne izostane tudi pred narodom.
Z vsem poudarkom pa tudi rečemo: oblastna skupščina je skupščina dela, ne pa huj-skaštva. To si naj opozicija zapomni enkrat za vscr-j.
Nato je predsednik poročal: »Poslanci dr. Puc, inž. Zupančič, Sitar in tovariši so vložili predlog glede umora poslancev 20. junija v narodni skupščini, ki ga odkazujem odseku.« (Poslanec Zupančič: »Čitajte predlog!«) »Predloga ne bom čital, kakor tudi nisem čital prejšnjega predloga.« (Poslanci SDS in SKS kličejo: »Citajte predlog!«) »To ni stvar oblastne skupščine. Sami pravite, da je oblastna
je dal oblastni odbor skupno 88.029 Din podpore.
Nato je poročal preds. dr. Nallačen o delu oblastnega izseljeniškega urada. To poročilo objavimo jutri.
Oblastne finance
Redno poslovanje finančnega oddelka se je pričelo s l. aprilom t. I. Kolikor se davščine samostalno predpisujejo, skrbi za to delo oblastna finančna uprava, pobiranje davščin pa vrše organi državne davčne administracije in finančne kontrole. Pobiranje oblastne do-klade k državni trošarini nu alkoholne tekočine in oblastne trošarine na potrošnjo premoga opravljajo na deželi oddelki finančne kontrole, v Ljubljani pa oskrbujejo tu posel linijski uradi mestnega dohodarstvenega urada. V la namen je sklenil oblastni odbor z mestno občino ljubljansko poseben dogovor, na podlagi katerega si odteguje mestna občina ljubljanska kot režijski prispevek 6 odstot. od pobranih celotnih oblastnih davščin.
V času od 1. februarja do 30. septembra je dala oblastna dokiada k državni trošarini: na vino 4,372.911.41 Din, kar odgovarja kon-sumu 124.940.33 lil vina, na vino 44.825.84 Din, kar odgovarja kcnsumu 56.03 lil vina, na pivo 2,036.179.50 Din, kar odgovarja kon-suniu 32.841.61 hI piva (od tega je 28.056 hI piva iz pivovarne Union v Ljubljani, ostanek je bil v oblast uvožen), na navadno žganje 2,048,411.99 Din, kar odgovarja konsumu (1 liter je ca 45" alkohola) 3.034.68 hI navadnega žganja, na špirit 7,742.797.19 Din, kar odgovarja konsumu 4.554.59 hI 100% čistega alkohola. Skupaj 16,245.125.93.
Donos oblastne trošarine na potrošnjo premoga je do konca septembra 737.685.68 dinarjev.
Takso na motorna vozila predpisuje obl. finančna uprava na podlagi registrov, ki so jih dala na razpolago politična oblastva l. stopnje. Dosedanji finančni efekt (do 30. IX.) te takse znaša 367.241.50 Din. Tu je vpoštevan tudi znesek 45.000 Din, katerega so plačala motorna vozila, ki niso registrirana v ljubljanski oblasti, ob vsakem prestopu mestne dohodarstvene črte v Ljubljani. Donos oblastne takse na motorna vozila ne bo ob koncu leta izkazal onega efekta, ki je bil prelimini-ran v oblastnem proračunu, to pa pred vsem radi tega, ker je oblastni odbor državna in samoupravna motorna vozila oprostil plačila te takse. Daije je oblastni odbor sklenil, da se sistira pobiranje te takse od vozil, ki so last gasilskih in reševalnih društev, kolikor služijo za akcije bližnjemu v pomoč, dalje od vozil Rdečega križa in končno od takozvanih avto-taksijev, to je vozil, kojih lastniki se poklicno bavijo s prevažanjem oseb radi svojega preživljanja ter plačujejo od tega posla občo pri-dobnino.
Na oblastni plesni taksi se je pobralo do 30. septembra 395.235 Din, kar dovolj jasno priča, da se pri nas še veliko pleše. Zlasti v zadnjem času se je vdomačila navada, da se prirejajo plesi v zasebnih hišah, ker so prireditelji pogrešnega naziranja. da se s tem izognejo oblastni taksi. Oblastni odbor je tudi v tem pogledu storil potrebne korake, da ples omeji na minimum, če ga že ne more popolnoma zatreti. Pri uvedbi te takse je imel oblastni odbor pred očmi težke kvarne posledice, ki jih plesi povzročajo v gmotnem, zdravstvenem kakor tudi moralnem oziru. S plesom je navadno združeno čezmerno popivanje in vese-Ijačenje, plesi v tesnem, z dimom in alkoholom prepojenem ozračju zdravju škodljivi, ples daje dalje neizbežno priliko prekomernemu za- < pravljanju težko prisluženega denarja.
Končno so plesi velikokrat tudi torišče in povod najrazličnejšim nravstvenim zablodam, ki pravtako kakor pijančevanje uničujejo organizem slovenskega naroda.
Obiskovalci nočnih lokalov so plačali na posebni taksi do 30. septembra 125.687.75 dinarjev. Uvedba davščine na nočni obisk javnih okrepčevališč in zabavišč ni zasledovala fiskalnih ciljev; hotela je le preprečiti čezmerno ponočevanje.
Gledališka taksa je donesla 62.818.75 dinarjev. Tu ni še vpoštevan donos te takse v septembru, ker še m izvršen obračun Donos sledališke takse je zato nizek, ker je uprava narodnega gledališča dajala večinoma ljudske, delavske iii dijaške predstave, ki so po § 3. tozadevne uredbe takse proste. Ker so pa stroški za vzdrževanja in popravo gledališča (poslopja) ogromni, oblastni odbor pa stoji na stališču, da prispevajo k tem stroškom pred vsem tisti, ki od gledališča uživa korist in zabavo. je oblastni odbor sklenil, da se bo v sezoni 1928-29 pobirala oblastna taksa od vseh predstav v gledališču, znižana pa bo taksa za posamezne sedeže.
Končno naj omenim še kinematografsko takso, ki izkazuje do 30. septembra 302.130.90 Din donosa. Ta taksa, ki je znašala po obl. uredbi 50% drž. takse ali 10 odstot. od vrednosti vstopnic, je bila s členom 105. odstavek VIII. finančnega zakona za 1. 1928-29. znižana na 6% od vrednosti vstopnic. Ker je pa glavna sez >na v kinematografih v jesenskem in zimskem času, moremo pričakovati, da bomo z dohodki na tej taksi v oktobru, novembru in decembru dosegli v proračunu preliminirano vsoto.
25% doklada nn posebno pridobnino, lo
je davek od podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov, je dala dosedaj šele 320 tisoč" Din, a bo po vsej priliki preliminirani znesek 2,000.000 Din dosežen. Doklada se pobira letos prvič in zato še ni finančna uprava predkazala nobenih akontacij.
Z dosedanjim dotokom oblastnih dohodkov moremo biti zadovoljni. Tu moram pohvalno omeniti organe mestnega dohodarstvenega urada in finančne kontrole.
Organom mestnega dohodarstvenega urada crre pa predvsem zasluga, da smo izsledili nekaj nntoričnih tihotapcev r alkoholnimi pijačami in da se je te "vrste tihotapstvo vsaj deloma zatrlo odnosno omejilo. Tihotapstvo moramo skušati z vsemi sredstvi pobiti, ker
Peter Panter:
Kako nastarsefo §yknje v siru
Ako so povabljeni zvečer gosije na večerjo, tedaj dobe otroci jesti prej. Ni treba, da bi slišali otroci vse, kar govore odrasli, pa tudi ne spodobi se, in pa ceneje je. Dobe naložene kruhke, mati poskuša malo pri njih, očeta pa še ni pri mizi.
»Mama, Sonja je rekla, da že zna kaditi — pa saj ne zna res kaditi!« — »Ne govori pri jedi!« — Molk. - »Mama, Tobby me ves čas suva pod mizo!« — »Mama, poglej, tu so pa luknje v siru!« — Dva otroška glasova istočasno: »Tobby je pa res neumen! V siru so vendar vedno iuiknjek — Jokav otroški glas: >No da — toda zakaj? Mama! Kako nastanejo luknje v siru?« — »Ne govori pri jedi!« — ■Toda jaz bi rad vedel, kako nastanejo luknje v siru!« — Mama: »Luknje... torej v siru so vedno luknje, to imajo deklice prav... sir ima pač vedno luknje.« — »Mama, toda ta sir tu nima lukenj! Zakaj ta nima lukenj? Zakaj ima ta luknje?« — »Sedaj molči in jej. Ze stokrat sem ti rekla, da ne govori pri jedi! Jej!« — »Brrrrr —! Jaz bi rad vedel, kako nastanejo luknje... au, ne suvaj me.. .i« Kričanje. Oče vstopi.
— »Kaj pa je tu? Dober večer. Oh, mali
je zopet poreden!« —■ »Nisem poreden! Samo rad bi vedel, kaiko nastanejo luknje v siru. Ta sir tu ima luknje, ta jih pa nima!« — Oče: »No, raditega ti ni treba tako kričati! Mama ii bo to razložila.« — Mama: 3Sedaj mu pa dajej še ti potuho! Naj je in naj ne govori vedno pri jedi!« — Oče: »Ako otrok kaj vpraša, mu to končno lahko razložimo! Tako se meni zdi.« — Mama: »Ako se mi bo zdelo potrebno, mu bom že razložila. Sedaj pa jej!« — »Mama, kako nastanejo luknje v siru? Očka, kako nastanejo luknje v sira?« — »Torej sedaj hitro pojej, potem moramo pogrniti mizo za večerjo!« — »Očka, toda rad bi vedel, katko nastanejo luknje v sira!« — Oče: »Torej, luknje nastanejo, ko delajo sir; sir delajo iz masla in mleka, vse to mešajo in postane mokro; v Švici delajo to prav lepo — ko boš velik, boš šel enkrat z menoj v Švico, tam so tako velike gore, tam je na gorah večen sneg, to je zelo lepo, kaj ne?« — »Da; toda, očka, kako pa nastanejo luknje v siru —« — »Saj sem ti pravkar razložil; luknje nastanejo, kadar pripravljajo sir, kadar ga delajo.« — »Da, ampak — kako pa pridejo v sir, luknje?« — »Otrok, ne muči me sedaj s svojimi luknjami, temveč pojdi spat! Pojdi! Pozno je!« — »Ne, očka, ne še! Razloži mi prej, kako nastanejo luknje v siru...« — Bitm. Zaušnica. Nepopisno kričanje. Zvonec pozvoni.
Stric Adolf. »Dober večer! Dober večer, Margot! No, kako je? Kaj delajo otroci? Tobby;
skupščina gospodarska korporacija.« Poslanec Zupančič vstane: »Konstatiram, da je predsednik vedoma kršil poslovnik s tem, da ni prečital predloga, kljub temu da sem ga pravočasno opozoril. Ker ga noče pre ti tati, smatramo, da se večina s tem solidarizira z belgraj. skimi Puniši Račiči!«)
Ob teh besedah poslanca Zupančiča je nastalo med poslanci večine vihamo ogorčenje. Odločno so vstali in zahtevali, da poslanec Zupančič takoj prekliče kruto in težko žalitev tako skupščine kakor njenega predsednika. Poslanci dr. Adlešič, Brecelj, Mazovec, Mila-vec, Gostinčar ogorčeno zahtevajo, da se varuje dostojnost skupščine in da se ne žalijo poslanci večine in skupščinski predsednik na način, ki nikakor ne spada v visoko skupščino. Poslanci večine kličejo: »Za morilce nas imajo! Med najgrše ljudi nas prištevajo! Naše poštenje sramotijo! Odločno si prepovedujemo, da bi se norčevali in nas obdolževali umorov. Nismo vaše sorte! Nimamo Trbovelj na vesti! Poslanci opozicije ugovarjajo. Najglasnejši so poslanci Bukovec. Zupančič in Lončar. Ing. Zupančič kriti: Nisem tako govoril! Besede zavijate! Govoril sem pogojno! Ni res, ni res!«
V zbornici nastane silen nemir, hrup in trušč. Poslanci večine kličejo: »No dopustimo, da sc seja nadaljuje, dokler ne prekliče nizkotne žalitve. Ven s takim poslancem! Takih žalitev ne prenesemo!v Predsednik je ves ta čas neprestano zvonil in skušal pomirjevalno vplivati. Poslanci večine vedno odločnejše vztrajajo na tem, da se žalitev prekliče. Po daljšem zvonenju se je predsedniku posrečilo umiriti zbornico. Spregovoril je: »Prekinjam sejo za deset minut, ker se je skupščina žalila na zelo težek in vsega obžalovanja vreden način.« (Ing. Zupančič: »Ni res, ni res!«)
Dalje so poslanci Kobal in tovariši vložili predlog glede elektrifikacije Dolenjske. S tem je dnevni red današnje seje izčrpan. Prihodnja seja bo v petek ob 9 dopoldne. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva in odseka za uredbe. Ob četrt na 1 je predsednik zaključil sejo.
Kljub temu, da je predsednik prekinil sejo, se zbornica ni pomirila, ampak so se prepiri še par minut nadaljevali. Poslanci večine so nato odšli v klubske prostore, kamor je predsednik pozval stenografa, da se ponovno ugotovijo besede.
Posl. Zupančič izključen za osem dni.
Po odmoru je predsednik zopet otvoril sejo ter dejal: »Ugotavljam, da je poslanec g. Zupančič zagrešil zelo težek, rekel bi, skrajno težek prestopek zoper skupščinski poslovnik, da se je namreč pregrešil zoper parlamentarno dostojnost in kruto žalil to skupščino, od-nosno veliko večino to skupščine in njenega predsednika s tem, da jo izrekel v tej skupščini obdolžitev, da se večina solidarizira z bel-grajskimi Puniši Račiči. (Poslanec Zupančič: »Ni res, ni res!« Ogorčenje na desnici. Poslanci večine kličejo: »Res je, vsi smo slišali!« Mazovec: »Škandal, da se upa tajiti k) ..Z ozirom na izredno težo te žalitve, s katero je žalil lo skupščino iu predsednika, predlagam, da se izključi orl sej za osem dni.« (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.)
Poslanca Zupančič in Puc se javita k b»« sedi. Predsednik: O tem ni debate!;; Poslanec Puc: »V poslovniku ni nikjer rečeno, da o taki stvari ni debate!«) Predsednik: »Debate n« bom dopustil!« Poslanec dr. Puc: »Po tem je to kršenje poslovnika. Na ta način nas lahko vse poniečete iz skupščine brez obrambe, kadar hočete.« Poslanci večine kličejo Zupančiču: »Prekličite, prekličite! Ne nadaljujemo seje, dokler ne prekličete žalitve!« V skupščini nastane znova nemir, tako da ni mogoče razumeti niti besedice.
Ko se je hrup polegel, predsednik nadaljuje: »Odrejam glasovanje. Poslanci, ki ste za izključitev, izvolite obsedeti. Kdor je proti temu naj vstane.« (Ugovori na levici.) Puc: »Gospodje, ne smemo se prenaglili...« (Mazovec: ^-Mi se ne bomo, vi ste se pa. ) Nastane nov prepir. Klici pri večini: »Glasujmo!« Večina poslancev obsedi, levica pa vstane in poslanec dr. Puc vzklikne: »Če se tako krši poslovnik, potem ne sodelujemo«, nakar so pričeli poslanci opozicije, psujoč večino, odhajati. V dvorani je ostal samo socialist Sitar. Predsednik: »Ugotavljam, da je predlog sprejet. Predlog poslancev Puca, Sitarja, Zupančiča in tovarišev glede umora 20. junija odkazujem odseku za prošnje in pritožbe.«
kaj pa tako kričiš?« — »Rad bi vedel...« — »Tiho!« — »Rad bi vedel...« — »Spravi otroka v posteljo in pusti me s temi neumnostmi pri miru! Pojdi, Adolf, greva sedaj v salon; tu bodo pripravljali mizo!« — Stric Adolf: »Lahko noč! Lahko noč, kričač! No, nehaj vendar! Kaj pa hoče?« — ' Margot ga ne more pomiriti — rad bi vedel, kako nastanejo luknje v siru, a ona mu tega ni razložila.« — »Si mu ti razložil?« — »Seveda sem mu razložil.« — »No, povej, ali veš, kako nastanejo luknje?« — »No, to je pa smešno vprašanje! Seveda vem, kako nastanejo luknje v siru! Nastanejo, ko delajo sir, radi vlage — to je vendar popolnoma enoslavnok — »No, moj ljubi — to si res lepo razložil otroku! To vendar ni nikaka razlaga! Ako bi meni tako povedal, bi te tudi še dalje spraševal.« — »No, ne zameri — ti si pa res smešen! Ali mi znaš li razložiti, kako nastanejo luknje v siru?« — »Hvala Bogu, znam.« — »Torej, prosim.« — »Torej luknje v siru nastanejo zaradi tako zvanega kazeinn, ki s» nahaja v siru.« — »To so čenče.« — »To nis» čenče.« — »To so pač čenče; zakaj s kazeinom nima to ničesar opraviti — Dober večer, Marta, dober večer, Oskar — prosim, sedite! Kako je? — ...sploh ničesar opraviti!«
»Kaj se pn vidva prepirata?« — »Herman trdi, da nastanejo luknje v siru radi vlage; njegov sinček je hotel to vedeti, a oče ni nič bolj pameten kot sinček.« — »Kako moreš reči

2T
/ /
aj/e novega
Koledar
Torek, 23. oktobra. Klotilda, Severin, Teodor. — Solnce stopi v znamenje škorpijona.
Zgodovinski dnevi
23. oktobra: 1269 je umrl Ulrik III., zadnji potomec vojvodske rodbine Sponheim-Or-tenburške. — 1688 je umrl francoski lingvist Charles Dufresne Du Cange. — 1912 so Srbi premagali turško armado pri Kumanovem. — 1801 se je rodil komponist Albert Lortzing. —• 1876 je v Berlinu umrl Franc Bopp, ustva-ritelj primerjalnega jezikoslovja. — 1872 je umrl francoski pisatelj Theophile Gautier. — 1914 je umrl bivši mehikanski predsednik Por-firio Diaz. — 1812 so zadnje Napoleonove čete zapustile Moskvo.
Osebne vesti
t Župnik Matej Štrak!
S svojo preselitvijo v večnost duh. svet-Oik in župnik Sv. Petra pri Mariboru Matej Štraikl, ki je sicer s svojo veselo naravo širil samo veselje, kamorkoli je prišel, ni razžalo-srtil samo svoje župnije, ki ji je bil skrben, goreč, pobožen, visoko izobražen dušni pastir in tamkaijšnjim šolskim sestram moder duhovni voditelj in radodaren dobrotnik, ampak Širšo javnost, ki ji je bil znan kot neutruden, požrtvovalen, nesebičen, za vsak pravi napredek navdušen delavec. Rojen pri Sv. Križu na Murskem polju 1. sept. 1866 je bil po dokončanih študijah v Mariboru kratek čas kaplan pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, dve leti pri Sv. Ilju v Slov. goricah, 10 let v Mariboru kot korni vikar, koralist in računski revident ter sikoro 25 let župnik pri Sv. Petru blizu Maribora. Kot dober pevec in koralist je pospeševal pravilno cerkveno petje ter izdal po vrsti razne obredne pevske knjige, kakor Rs-sponzorijc, Obredniik za organisie, Sv, opravila za mrtve, Obred za teoforične procesije. O svoji podružnici »Devica Marija na Gori« je spisal lepo zgodovinsko spominsko knjigo. Kot marljiv zgodovinar se je pokazal s svojimi članki v Voditelju v bogoslovnih vedah (letnika XIII. in XIV.): »Cerkveno življenje v novem delu sedanje lavantinske škofije v letih 1828.—1843.«, k-jer je opisal verski preporod po ijožefinizmu v onem delu lavantinske škofije, ki je bil do 1. 1859. pod graško škofijo, od katere ga je odcepil šela škof A. M. Slom-Sek — članki, ki so razpršili še v najnovejšem času tuintam izrečeno napačno domnevo, radi česar bi zaslužili, da bi se vsaj v posnetkih ponatisnili. — Izven strogo cerkvenega delokroga naijdemo prerano umrlega pri delu na različnih poljih. Bil je soustanovitelj bralnega dru&tva v Št. Ilju v Slov. goricah in pri Sv. Petru pri Mariboru, Posojilnice in hranilnice pri Sv. Petru pri Mariboru, odbornik KatoL tiskovnega društva v Mariboru, nekaj časa ravnatelj tiskarne sv. Cirila, upravitelj v Mariboru izhajajočih katoliških političnih listov in Voditelja v bogoslovnih vedah, odbornik Družbe duhovnikov, odbornik in častni občan občine Sv. Petra, ud okrajnega zastopa mariborskega, podpredsednik mariborske podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo itd. Poleg takega vsestranskega dela in zanimanja za
NAJBOLJ UGODNO
nudi Jesenska In zimska oblačila
J. MXCEK
specialna konfekclla za gospode ln deco Aleksandrova cesta 12
splošni javni blagor pa je našel rajni še časa dovolj za čitanje raznih teoloških del, od katerih si je naročal obširne zbirke, tako da je zapustil bogato bogoslovno knjižnico. Zato so bile njegove propovedi globoko premišljene in skrbno sestavljene — nastale pri pisalnem pultu in na klečalniku v zakristiji pred taber-nakljem. — Pogreb g. župnika Strakla bo v sredo ob 10 dopoldne.
50 letni jubilej
Preteklo nedeljo je v Novem mestu obhajal p. Alfonz Furlan 501etni jubilej redovnega življenja. Z njim ga je obhajal tudi 81-letni starček brat Silvester Hlede. Cerkvene slovesnosti slovesnih obljub so se vršile v cerkvi oo. frančiškanov od 7 do 9 dopoldne. Lep nagovor na jubilanta je imel g. p, pro-vincijal, sv. maše pa je služil jubilant p. Alfonz. Izrednega slavja so se udeležili tudi zastopniki mariborskega, kamniškega 5n ljubljanskega samostana in samostana na Brezjah. Slovesnosti se je udeležilo tudi mnogo-brojno občinstvo, da pokaže zlasti jubilantu p. Alfonzu svojo hvaležnost, ker ga pozna ne samo kot vnetega redovnika, gorečega spovednika, kot moža molitve, ampak tudi kot vnetega raziskovalca zgodovine novomeškega frančiškanskega samostana in frančiškanske cerkve, kot nabožnega in zgodovinskega pisatelja, ki je obelodanil nebroj spisov v »Cvc--ju«, »Pučkem Prijatelju« in »Dolenjskih No vicah«. P. Alfonz je deloval v številnih frančiškanskih samostanih, tako v Gorici, na Tr-satu, Brežicah, Pazinu itd. 15 let je bil magister novincev. Na stara leta deluje tiho in skromno v Novem mestu. Za svoja leta — rojen je bil v Gočah v vinorodni vipavski dolini 1. 1856. — je še čvrst in duševno čil. Tudi drugi jubilant brat Silvester Hlede preživlja leta svoje starosti v novomeškem samostanu kot skromen samostanski krojač še vedno zdrav in čvrst. Obema jubilantoma kličemo tudi mi: Na mnoga leta!
-X- Jubilej zaslužnega moža. Gospod Valentin G o s t i č , posestnik in krojaški mojster v Lukovici jc izpolnil danes 70. leto svoje starosti. Ves čas svojega življenja je bil zvest pristaš SLS. Žc nad 30 let je cerkveni ključar pri farni cerkvi na Brodu, nad 40 let pa član gasilskega društva v Lukovici, za kar je preje! lansko leto srebrno kolajno za državljanske zasluge. Bil je večletni občinski odbornik ter je pri vsakokratnih volitvah varuh skrinjice SLS. Dalje jc naročnik »Domoljuba« ves čas njegovega obstoja. G. Gostič je med župljani zelo priljubljen, posebno radi svojega mirnega značaja.
Iz sodne službe. V pokoj je stopil višji sodni svetnik gosp. Franc S t e r g a r v Mariboru.
if Diplomski izpit na Višji pedagoški šoli v Belgradu so napravili sledeči slušatelji Slovenci: Ljubomir Gorup, str. učitelj v Slovenski Bistrici iz 4. skupine, Josip Stancar, str. učitelj v Ljutomeru iz 4. skupine, Simon Dobernik, str. učitelj v Dolnji Lendavi, iz 2. skupine, Edgar VončLna, str. učit. v Trbovljah iz 4. skupine, Vida Pogačnik, str. učit. v Ljutomeru iz 2. skupine, Mara Železnov, str. učit. v Tržiču iz 2. skupine, Ivan Železnov, str. učit v Tržiču iz 2. skupine, ter šolski sestri Irena Verce in s. Donatila. Ker je ministrski svet odobril sprejem v Višji tečaj pedagoške šole 25 učiteljem s polovičnimi prejemki, se bo prijavilo tudi nekaj Slovencev za nadaljnji študij, posebno, ako jih bosta
oblačna odbora v Mariboru in V Ljubljani pri tem materialno podprla s primernimi štipendijami. Absolventi Višjega tečaja bodo po dveh letih usposobljeni prvenstveno za profesorje učiteljišč, ravnatelje meščanskih šol, odnosno za oblastne šolske nadzornike.
■Jfr Poročil se je včeraj v frančiškanski ccrkvi v Ljubljani Aci Škofic, posestnika in lesnega trgovca sin z Vrhpolja, z gdč. Francko Šrnerc, doma istotam. — Na Brezjah sta se poročila g. Ivan Levstek, trgovec na Rakeku in gdč. Nada Picelj iz Kočevja.
V naše državljanstvo so sprejeti: Filip Podgornik, učitelj iz Dramelj; Ljudmila Herman, trgovka iz Kaplje, Friderik Kifer, trgovec iz Sv, Lovrenca in Marija Petrič, učiteljica iz Slivnice.
Ostale vesti
* Razpis, župnij. Z objavo v 'Škofijskem listu« so razpisane župnije: Spodnji log v kočevski dekaniji, Št. Jakob ob Savi v dekaniji ljubljanske, okolice,. Št. Ju rje pri šmariji v šmarijski dekaniji in Tržič v kranjski dekaniji. Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne o. novembra 1928.
-fr Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani se je preselila v sveje nove prostore v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Dopisi na JSZ nai se naslavljajo sledeče:
Jugoslovanska strokovna zveza, palača Delavske zbornice, • Miklošičeva cesta, Ljubljana. Isti naslov velja tudi za vse druge naše delavske organizacije kakor tudi za uredništvo »Delavske Pravice« in I. delavsko hranilnico in posojilnico. Telefonska štev. ostane 2265.
■A- Mornariška strojna šola. Prihodnje leto se bo otvorila oktobra meseca na Bakru mornariška strojna šola. Šola bo imela štiri razrede, od katerih bo prvi pripravni, ostali trije pa tehniški. V šolo se bodo sprejemali učenci s tremi razredi gimnazije ali kake druga srednje šole. Po končani strojni šoli bodo go-Jcnci popolnoma izenačeni z onimi, ki polože maturo na mornariški akademiji v Bakru. Prvo leto bo sprejetih v prvi razred 25 gojencev.
-X- Podporno društvo organistov in pevo-vedij v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v sredo 24. okt. t. 1. Dopoldne ob 10 bo v stolnici sv. maša, nato se bo vršil občni zbor v »Rokodelskem domu«, Komcnskega ul. 12.
iml Baerberi
Trenchcoats plašče
za dame in gospode
Drap© Sciiwab, Lfublfana
odrobnosti o umom pri Jesenicah
V soboto in v nedeljo so jeseniški orožniki s pomočjo ljubljanske policije raziskovali podrobnosti o zahrbtnem politič. umoru, ki se je izvršil v noči od petka dne 19. okt. na soboto dne 20. oktobra med Jesenicami iu Hrušico nad 21 letnim akademikom Cirilom Hristovičem.
Umorjenega Hristoviča je našel v soboto po 4. uri zjutraj finančni pripravnik Josip Terpin, ki je šel zjutraj z Jesenic proti Hru-šici v službo na državno mejo. Truplo je bilo ob cesti in že takoj se je videlo, da umor ni bil izvršen tam, kjer jc truplo ležalo. Po sledi se je namreč videlo, da je morilec nalašč prenesel truplo k cesii. HJcraii s Terpinoiu je naletel na truplo tudi železničar Matevž Slivnik, ki je šel s Hrušico na Jesenice v službo. Bilo je tedaj še zelo temno, Slivnik pa je imel s seboj železničarsko svetiljko, ob katere luči sta si mogla oba, Terpin in Slivnik, ogledati mrtveca. Terpin se je nato vrnil na Jesenice ter o zločinu obvestil orožnike.
Pri umorjenem Hristoviču so našli poleg 663 Din denarja še dijaško izkaznico, izdano od belgrajske pravne fakultete iu glasečo se na ime Ciril H. Hristovič, rojen 27. IV. 1907 v Podovištu v bregalniški oblasti, slušatelj pravne fakultete v Belgradu. Hristovič je imel potrjen tudi tretji semester študij od 8. III. do 1. X. 1928. Dalje so našli pri Hristoviču zglasilne prijave pri belgrajski fakulteti, objavo za znižano vožnjo po državnih železnicah, izdano od pravne fakultete, dalje dopla-čilni vozni listek na progi Ljubljana-—Jesenice za polovično vožnjo v 11. razredu brzo-vlaka in izdano dne 19. oktobra ter končno še neko vizitko Thedy Kijanov, princip de Sculptur, Trappe 1. Jupiter s, Viuogradska 60, Djaškovičeva 50/111. Morda bo ravno ta vizitka pojasnila pravega morilca Hristoviča. Našli so pri njem še jedilni list neke belgrajske gostilne, kjer je Hristovič najbrž jedel.
PULOVERJI
jumper obleke, telovniki, jopice ter priznano najboljše nogavice in rokavice v velikanski izbiri
P. MagrdLIč - j^fubljana
kaj takega? Ako trdiš, da nastanejo luknje v siru vsled kazeina ...« — »Dober večer, Mar-gotl Kaj ti je, ali si jokala?« — xOh ne. Le malo nervozna sem — otroci — nikar ue poslušaj, mali vpije tam v sobi, ne more zaspati!« — Stric Adolf: »Slabo razloženi sir mu leži v želodcu.« — Oče: »No, prosim te lepo, Oskar! Študiral si, državni pravdnik si, pa povej ti, ali je nastanek lukenj v siru v kaki z.vezi z kazeinom?« — Oskar: »Ne. Sir v luknjah... hočem reči: luknje v sini nastanejo radi., nastanejo torej, ker se sir pri vrenju preveč razširi.« — Zaničljiv smeh junakov, očeta in Adolfa, Id sta se nenadoma združila! »Sir se razširi! Si slišal! Haha...«
Vstopijo: stric Sigismund, teta Jenny, dr, Guggenheimer in direktor Flackeland. Na vse sirani »Dober večer! Dober večer! — Kako je? Nobenega sledu... Pravkar se zabavamo,.. Res smešno... Si jokala?... Prosim, sedite ... Luknjo v siru... Torej prosim, pa razloži tik
Stric Sigismund: »Torej — luknje v siru nastanejo, ker se sir pri vrenju skrči.« — Naraščajoč nemir, ropot, nato velik izbruh dobro zasedenega orkestra: -Halia! Radi mraza! Si že kdaj jedel mrzel sir? No, veste, ta pa je predebela... Dobro, da ne delate sira! Radi mraza! Haha!« — Stric Sigismund užaljen slopi vstran.
Dr. Guggenheimer: 1'redeu moremo vprašanje razrešiti, moramo vedeti, za kakšen sir prav za prav gre. To jc namreč važno!« — Mati: »Za emenialca! Včeraj smo ga kupili -Marta, sedaj kupujem vedno pri Dancelu, z Miševskim nisem več tako zadovoljna, parkrat
nam je dal rozine, ki so bile popolnoma .. -- Dr. Guggenlieimer: »Torej, če gre za emeu-talca, je stvar prav enostavna. Ementalec ima luknje, ker je to trdi sir. Vsi trdi siri imajo namreč luknje.:
Starogrški zbor: >To ui nikaka razlaga! To ni razlaga k — Oskar: To se pravi predpostavljali trditev! To ni nikak dokaz! Torej, prosim!«.
Direktor Flackeland: »Gospoda, tu mora poseči vmes mož praktičnega življenja — gospodje so večinoma akademično izobraženi. (Nihče ue ugovarja.) Torej... luknje v siru so produkti vrenja. Da. Sir vre... vre, torej baš zato... ker sir...« — Ljudstvo vstaja, vihar izbruhne. »Pah! To veni tudi jaz! S kemijo stvari ni mogoče razložiti! Tega vendar ne moremo reči otroku — produkti vrenja — to je vendar smešno!« — Visok glas: »Ali nimate leksikona?«
Napad ua knjižno omaro. Tu jel
Renta — Robot — Salo — Saldo — Sfiuga
-	Sir.
»Mehurast značaj nekaterih sirov izvira radi tvorbe ogljikove kisline iz sladkorja in vsebovane sirotke.« — Vsi, enoglasno: »Vidiš! Kaj sem rekel?« — »Vsebovane sirolke in je
—	iu je... kje je nadaljevanje? Margot, ali si ti iztrgala tu eno stran iz leksikona? Kdo pa ?... No, to je nezaslišano ... saj imam ... Kdo je bil tu pri omari? Otroci...? Zakaj ne zaklepaš omare? Stokrat sem ti že rekel.« — »No torej, ki ko je s stvarjo? Vaša razlaga je bila napačna. Moja je pravilna.« — »Vi sto rekli, da se sir ohladi — jaz pa sem trdil,
da se segreje!« — »Pa niste povedali ničesar o ogljikovi kislini, kakor stoji tu no>!riI« —-Kar si rekel, je bila neumnost!« — »Kaj razumeš ti o siru? Komaj razločiš kozji sir od starega holaudca! — Mogoče sem pojedel v svojem življenju več starega holandca kot ti!«
—	»Ne pljuvaj, ako govoriš z menoj!« — Vsi govore vprek.
Culo se ie: -Prosiui, obnašaj se dostojno, ako si moj gost!... — Ni treba prav nič ukazovati!... — Pri švicarskem siru — da! Pri ementalcu — ne!... — Tu nisi doma, tu so destejni ljudje! — Kje neki?« — »Preklici! Takoj preklici! Ne pustim žaliti v svoji hiši svojih gostov! Lahko grei...« — »Z veseljem greni, ne potrebujem tvoje gostoljubnosti...:
—	-Ali, gospoda! Molčite! Jaz kot trgovec!«
—	No, poslušajte vendar...« — »Vseeno mi je, razočarali ste nas in po moji smrti ne prestopite mojega praga...« — Kar pojdi in me toži! Osel! Prav nič čudnega pri takem očetu!«
—	Ven!« — Osel! Kje je moj klobuk? V taki hiši mora človek paziti na svoje stvari!«
—	»Se bomo že še videli pri sodniji!« —• »Osel! z
štiri tožlie zaradi razžaljenja časti. Dve popravljeni oporoki. Tri odpovedane hipoteke. Tri tožbe za premičnine: en skupen gledališki abonma, en stol gugalnik, en radijski aparat.
Na po/orišču sta ostala žalosten košček ementalca iu mal deček, ki je dvigal debeli ročici proti nebu, kličoč: »Mama! Kako nastanejo luknje v siru?«
V soboto popoldne je prispel ua Jesenice policijski okrajni nadzornik g. Močnik z detektivom Podobnikom in s policijskim psouu Takoj nato se je vršila obdukcija, ki sta jo izvršila okrajni zdravnik dr. Kogoj iu tovarniški zdravnik dr. Schwab v prisotnosti okr. sodnika iz Kranjske gore dr. Kalana. O rezultatih obdukcije smo poročali že v uedeljo. V nedeljo ob petih popoluae so umorjenega Hristoviča j>okopali na jeseniškem pokopališču ob veliki udeležbi prebivalstva, ki je umorjenemu tujcu zasulo grob s cvetjem.
Natančna policijska preiskava je dognala, da je moral Hristovič odpotovali iz Belgrada v petep zjutraj. Prvotno je nameraval potovati le do Zagreba, pozneje pa si je iz neznanega vzroka premislil, ali pa je kdo uauj vplival, da je nadaljeval vožnjo z brzovlakom še do Ljubljane. Z belgrajskim brzovlakom je prišel v Ljubljano ob 20.49, takoj nato pa je ob 21.01 nadaljeval vožnjo proti Jesenicam in si že v vlaku poprej preskrbe! dodatni vozni listek. Vse priče, ki se ga še spominjajo, trdijo soglasno, da je bil Hristovič v družbi z nekim mladeničem, približno njegovih let, črno oblečenim, črnih las iu oči, srednje postave ter južnega tipa ter še z drugim mladeničem, katerega identiteto so že ugotovili in mu je ime Vojislav Boskovič iz Belgrada. Neznani mladenič je tudi dejanski morilec Hristoviča, dočim Boškovič pri umoru ni sodeloval, ker je doguano, da je z istim vlakom še prej odpotoval preko meje v Avstrijo. Detektiv Benecličič je namreč vse tri v vlaku vprašal za potne liste, pokazal mu ga je pa samo Boškovič, dočim sta mu Hristovič in skrivnostni neznanec dejala, da potujeta samo do Jesenic, nakar se detektiv ni brigal več za nju. V obmejni postaji Podrožci pa so izjavili, da je Boškoviču podoben človek res tam odpotoval preko meje. (Imen potnikov si tam ne zapisujejo.)
Na Jesenice so vsi trije prispeli ob 22 'A. Na peronu sta se Hristovič in neznani spremljevalec morala dalj časa zamuditi, kajti nista oddala voznih listkov vratarju, v kolodvorski restavraciji se ju po opisu tudi uic ne spominjajo, ker je bila restavracija polna potnikov. Nato sla odšla najbrž po državni cesti skozi Jeseuice proti Hrušici iu Kranjski gori. Šla sta mirno železniškega predora, kjer imajo finančni stražniki stražnico, da jim tihotapci ne uhajajo skozi predor. Finančni pripravnik Rudolf Bodla j, ki je imel tedaj službo, je zaslišal zunaj stražnice korake in je stopil ven. Opazil je dva moška, ki sta šla po uesti proti žoleznii-arskim hišam, ki so postavljene kakih 100 m nad stražnico. Ker sta šla mijtio predora in Iudi nista imela s seboj nikake prtljage, se "Bodla] pi zmenil dalje za nju. Neznanca sta šla nato čez lirib Kopavuik in nazaj proti Hrušici. Morda sta hotela od tu na Golico, kjer sta hotela prekoračiti državno mejo. Neki kmet je kmalu po dveh slišal iz gozda nad Hrušico glasen prepir, neki delavec pa nekaj minut čez štiri od tam več zaporednih strelov — morilec je svoj namen izvršil.
Omenjeni finančni pripravnik Bodlaj ie kmalu po štirih zjutraj opazil iti mimo stražnice nekega neznanega moškega — morile«-se je po končanem umoru vračal proti Jesenicam. Čuvaj v železniški čuvajnici št. 29 je še srečal tega neznanca, ko je šel ob progi.
Po neznančevi sledi je v soboto šel tudi policijski pes, ki je zavohal sled proti Dov-jemu. Toda ob progi je neznančevo sled zmedla sled drugega človeka, nakar jc policijski pes odpovedal.
Policija polaga mnogo upauja nato, kaj bo izpovedal že ugotovljeni Hristovičev sopotnik Boškovič, ki je odpolovral v Avsirijo in za katerim je izdana tiralica. Ni izključeno, da bo iz njegove izpovedi in podrobnejše pre-izkave mogoče ugotovili pravega morilca.
Štirje požari
V	blejski okolici so imeli včeraj zopet požar. Gorelo je v Zagoricah pri Bledu, in sicer je pogorel skedenj posestnika Marolta p. d. pri Čebru. Goreti je začelo ob eni ponoči. Kako je ogenj nastal, šc ni pojasnjeno.
V	soboto okoli 2 po polnoči je na nepojasnjen način začelo goreti pri posestniku Jožefu Kollona po domače pri Pogačarju. Pogorelo je gospodarsko poslopje in hiša, seno in slama, motor, mlatilnica in slamoreznica; živino so rešili. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Hlebe, Radovljice (z motorno brizgalno), Begunj, Mošenj (z motorno) in Breznice. Po večurnem napornem delu se je posrečilo ogenj omejiti. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo vetra, ker so bila v nevarnosti sosedna poslopja in cerkev.
V	vasi Mostečno pri Makolah je v noči 19. t. m. izbruhnil velik požar. Ob 3 zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje Antona Kodriča. Vsled močnega vetra se jc ogenj tako naglo razširil, da so v par minutah bila v plamenih štiri gospodarska poslopja in ena hiša. Ker so bili spravljeni že vsi poljski pridelki, je škoda tem večja. Uničena so poslopja posestnikom Antonu Kodriču, Ivanu Dreo, Mihaelu Strižiču in Julijani Lcpej. Rešiti so mogli le živino. Človeških žrtev sicer ni bilo, le domači sin Julijane Lepej, Vincenc, se je močno pekel, ko je reševal živino. Na pomoč je prišla požarna bramba iz Poljčan, ki je s svojo novo moderno motorno brizgalno ogenj v par urah omejila in udušila. Škoda sc ceni na 250.000 Din. Zavarovano je bilo skupno le za 51.500 Din.
Iz Hoč nam poročajo: V noči od 20. na 21. t. m. je nenadoma izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posetnika in mlinarja v Zg. Hočah g. Antona Vešnika. Gospodarsko poslopje je bilo ravno prejšnji dan dogotov-ljeno; obstoja sum, da je podtaknila ogenj zločinska roka. Na pomoč jc prihitela požarna bramfoa iz Hoč.
Nova smrtna nesreča otroka v Trbovljah
h Trbovelj nam javljajo: Ni še teden dni od tega, kar smo poročali, da je padla z za-pečka na razbeljeni štedilnik neka osemletna deklica v koloniji »Njiva« Nov slučaj se je zgodil te dni v koloniji »Fani«. Dve in pol letni sinček rudana Jerneja Ajdiška se ie splazil na zapeček, od tam je padel na štedilnik, kjer je prevrnil nase lonec vrele vode. Na posledicah opeklin je v soboto dopoldne umrl.
Usodni tisočak
v petek, 19. t. m., je prišla na pošto v Rušah žena delavca K., hoteč menjati bankovec za 1000 dinarjev. Izkazalo pa se je, da je omenjeni tisočak po svoji številki v zvezi z ropom, ki se je izvršil lani 19. oktobra med 8 in pol 9 zvečer v Rušah, ko so neznani roparji navalili na poštnega sla Franca Leva-niča ter mu iztrgali vrečo, v kateri je bilo 38.500 Din, nakar so brez sledu izginili. Pri hišni preiskavi pri delavcu K. so našli še osem tisočakov. Na podlagi izpovedb delavca K. sta bila aretirana še delavca V. in R. Vsi trije so uslužbenci tovarne za dušik v Rušah. Izročili so jih okrožnemu sodišču v Mariboru.
Dve letalski nesreči pri Sarajevu
v petek zvečer sta se pripetili pri Sarajevu dve letalski nesreči, od katerih se je ena končala zelo tragično. Ob 4 popoldne sta se dvignila na letališču v Rajlovcu pri Sarajevu s šolskim letalom pilot Mladenovič in izvidnik Stanojevič. Ko sta se dvignila v višino nekaj nad 100 metrov, se je naenkrat pojavil defekt na motorju in letalo je padlo na zemljo. Izpod motorja so izvlekli narednika Mladenoviča mrtvega, dočim je bil izvidnik hudo ranjen. Draga nesreča se je pripetila letalu tipa >Herriot<, ki je v petek odletel iz Raji ovca v Mosta r. S tem letalom sta letela narednik Dušan Varjački in podnarednik Ko-sta Marinkovič. Ko sta preletela Ivanj-plani-no jima je blizu Konjiča odpovedal motor. Letalo se je pričelo spuščati, tako, da sta bila letalca prisiljena pristati na polju. Pri pristajanju se je letalu zlomilo eno krilo in eno kolo. Potnikom se ni pripetilo nič hudega.
Krvava družinska žaloigra v Zagrebu
V Zagrebu na Kanalu se je v nedeljo zjutraj izvršila krvava družinska žaloigra. Ob desetih zjutraj je prišel v barako vrtnarja Sto-jana Džigalova kroljač Izidor Krpan in je tu našel svojo ženo, ki ga je pred petimi meseci zapustila. Krpan je prosil ženo Julko, naj mu pokaže sodnijsko potrdilo, da je res vložila proti njemu tožbo za ločitev zakona, in ko mu je ona to potrdilo pokazala, je naperil proti lijej revolver in oddal nanjo tri strele, četrtega in zadnjega pa pognal sebi v glavo in bil takoj mrtev, dočim je Julka še živela. Smetno nevarno ranjeno ženo so prepeljali ta-koij v bolnišnico. Na lice mesta je prišla policijska komisija, ki je našla pri mrtvem Krpanu poslovilno pismo, iz katerega je bilo razvidno, da se je Krpan že dalj časa pripravljal za krvavo dejanje. Svojo ženo je goreče ljubil, toda ta mu je bila nezvesta in je pobegnila od rfjega s 341etnim bolgarskim vrtnarjem Stojanom Džigalovim. Krojač Izidor
Krpan je bil rojen 1. 1888. v Daruvarju. S svojo sedem let mlajšo ženo sc je poročil 1. 1915. Ranjeni Julki Krpanovi je bila takoj nudena zdravniška pomoč in izvršena nad njo operacija. Njeno stanje je zelo nevarno, ker so se ji vse tri kroglje zarile v telo.
-M- Smrt pod motornim kolesom. V nedeljo ob 5 popoldne je na Fali pri Mariboru neki nastavljenec falske elektrarne z motornim kolesom povozil petletno deklico Anico Spaner-jevo, ki je bila takoj mrtva.
ir V Ioni v župnišče. Iz Kokre nad Kranjem poročajo: Preteklo nedeljo je bil med dopoldansko službo božjo poskusen vlom v župnišče. Vlomilec si je poiskal v drvarnici dve sekiri, s katerimi je skušal vlomiti pri vratih iz dvorišča. Zapah pri vratih je nakri-vil, bil je pa očividno prekasen in prepoden, ker je pustil obe sekiri na licu mesta. Znano je, da je bil v to župnišče in župno cerkev že pred leti izvršen vlom.
ir Škodovi zavodi zgrade v Jugoslaviji tovarne? Kakor poročajo iz Prage, se Škodovi zavodi že dalj časa pogajajo z jugoslovansko vlado o zgradbi veliikh železnih plavžev v Jugoslaviji in o izkoriščanju našega bogastva na rudah. Ta pogajanja so že dosegla konkretne oblike. Razen Škode se pogajajo z Jugoslavijo še Krupp v Essenu in Vereinigte Stahhverke.
Devoitine v Novem Sadu. V soboto je prišel v Novi Sad znani francoski tovarnar letal Jean Devoitine s svojo soprogo. Z njim je prišel tudi znameniti francoski pilot Marcel Doret, imenovan »kralj zraka«. V Novi Sad sta prišla, da bi preizkušala novi tip letal, kakor jih je naročila naša država. Ta letala lete s hitrostjo 300 km na uro in se morejo dvigniti v 11 minutah 5000 metrov visoko. Prvi poizkusi z novimi letali so se vršili včeraj.
-M- Hrib zasul železniško progo. Gozdno podjetje »Croatia« je blizu Tuzle zgradilo ozkotirno železnico za prevoz lesa. Te dni se je utrgal hrib in zasul na nekem kraju progo. Ko je privozila lokomotiva z dvema natovorjenima vagonoma, se je prevrnila, pri čemur je prišlo tudi do človeških žrtev. Eden od zaviračev je bil takoj mrtev, druga dva pa lažje ranjena.
-M- Samoumori radi vohunske aiere v Novem Sadu. O samoumoru mladega mornariškega kapetana Vladimirja Matijeviča v Novem Sadu, ki je bil obtožen, da jc bil v zvezi z vohunom novosadskim trgovcem Dragoti-nom Diničem, smo že poročali. V soboto si je hotela vzeti življenje njegova vdova Klementa, ki je zavžila veliko dozo veronala, vendar pa je bila šc pravočasno rešena. Postavljena je pod stalno nadzorstvo, kajti razumljivo je, da si bo pri prvi priliki zopet poskušala vzeti življenje.
~k Mati zmrznila s 6 letno hčerko. Blizu vasi Bitelifa v sinjski okolici v Dalmaciji so našli objeti trupli kmetice Ive Curkovičeve in njene 6 letne hčerke. Nesrečno mater in hčer je zalotil snežni vihar in ju zasul ter sta obe zmrznili. Trupli, so našli pastirji, ki so po viharju odšli v planine s svojo živino. Mati in hčerka sta pred viharjem odšli v planino, da bi zavarovali svojo njivico pred živino, ki se je tam pasla.
Kleopatra. Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, spisal Sir. H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 40 Din, broš. 28 Din. Ta zanimivi roman je pravkar izšel kot 28. zvezek ljudske knjižnice.
ic Krasna izbira bluz, otroških obleke po nizki ceni. Krištoiič-Bučar, Stari trg 9.
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, slabem spanju, slabem razpoloženju, raz-dražljivosti posezite takoj po staropreizkuše-šefii »Franz-Josef«-grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz - Jo-s e f< -voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
-M- Sveže norveško ribje olje, Drogeriia Grcgorič, Ljubljana, Prešernova ulica5 .
-M- Plaščke otroške in dekliške, le dunajski kroj, nudi ceno Krištofič-Bučar, Stari trg.
Hočna služba lekarn
Drevi imata nočno službo Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
• * *
0 Proslavo desetletnice osvoboditve slovenskega naroda bo naše orlovstvo proslavilo z akademijo dne 27. t. m. ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union. Sodelovala bo godba Dravske divizijske oblasti pod vodstvom g. viš. kapelnika dr. Čerina in pevsko društvo »Ljubljana«. Vstopnice ima v predprodaji trafika Union.
O Zemeljski telesni ostanki pokojnega skladatelja Antona Foersterja so bili prepeljani pretekli petek iz novomeškega pokopališča v Ljubljano ter pokopani v rodbinski rakvi pri Sv. Križu.
O Poroka. V nedeljo 21. t. m. sta se poročila v trnovski cerkvi gdč. Mija Petričeva, hčerka višjega poštnega ravnatelja v pokoju
in poročnik g. Friderik pl. Leman, adjutani 40, peš. polka »Triglavskega«.
O Otvoritev javnih telefonskih govorilnic pri poštah Ljubljana 4 in 5. Dne 9. okt. t. 1. je bila pri pošti Ljubljana 4 (Kopitarjeva ulica št. 1), dne 10. okt. t. 1. pa pri pošti Ljubljana 5 (Zaloška c. št. 1) otvorjena javna telefonska govorilnica. Telefon pošte Ljubljana 4 ima številko 3395, telefon pošte Ljubljana 5 pa štev. 3496. — Pristojbina za triminuten govor iz teh govorilnic oziroma s tema govorilnicama v krajevnem telefonskem prometu Ljubljane znaša 1 Din (brez pozivnice). Sedaj imajo vse pošte v Ljubljani javne telefonske govorilnice, kar bo občinstvo gotovo pozdravilo. Pripravlja se otvoritev javnih telefonskih govorilnic tudi pri poštah v najbližji okolici Ljubljane (Dolenja Hrušica, Ježica, Moste pri Ljubljani in Vič).
O Ljubljanska sodaliteta se snide v sredo 24. okt. ob 5 pop. v semeniški kapeli in dvorani. Poroča g. univ. prof. dr. Jan. Fabijan: Katoličani in društvo narodov. — Predsednik.
O Nedeljsko vreme. Proti pričakovanju, ki ga je narekovalo vreme zadnjih dne, nam je nebo naklonilo za nedeljo krasen dan. Bilo je cel dan izredno toplo, solnce je prijetno grelo in vabilo ven iz mesta in je tudi izvabilo mnoge Ljubljančane v okolico. Mestni omni-busi so imeli obilo posla s prevažanjem, zlasti na Ježico, kjer se je to nedeljo vršilo žegna-njc. Zvečer je sicer nekoliko časa padal rahel dež, ki je pa storil le dobro. Uničil je namreč prah, ki je bil spričo dejstva, da je ves dan po malem pihal veter, zlasti na prometnih cestah v okolico že zelo nadležen sprehajalcem.
© Ceskoslovenska obet v Lublani. U pfileži-tosti desateho vyroči československč Republiky poradfinn bude v sobotu dne 27. t. m. o treti lio-dine odpoledni školnl oslava s loutkoviu hrou »Probuzenk v sokolskčm domS na Taboru, v nedelj dopoledne oficiebn recepce na českosloven-skeni konsulfitž, ku ktere zv&ni jsou všichni Čecho-slovaci, o M vrle hodine v restauraci Zvezda odpo-
ledni čaj s programem, večer tčhož dne o osm6 hodinč v »KazinSt slavnostni akademie Jihoslo-vunsko-Českosbvenskč Ligy v Lublani, pod pro-tektoratem starosty ničsta Lublane Dr Puce. — Apelujemo na všechno členstvo, aby se ttehto oslav v plnd mife sučastnilo a potvrdilo hojnou učastf vyznam tohoti pro nžs pamAtnčh6 dne.
O Kolesarska nesreča. Neki voznik je v nedeljo dopoldne peljal Lasanov voz po Celovški cesti. Blizu ovinka na Vodnikovo cesto mu je privozil nasproti na kolesu posestnik Anton Aljaž iz Tr-rovega pri Smledniku. Aljaž se jc zadel v voz, padel na tla in dobil hude poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico.
0 Pretep v Vodmatu. V nedeljo zveč?r se je v neki vodmatski gostilni sprla večja družba, v kateri bo bili sami boljši ljudje, uradniki itd. Trije moški so nekega mladeniča tako obdelali, da so morali ranjenca prepeljati z rešilnim vozom v bolnišnico.
0 Vlom v gostilniško shrambo. Gostilničarka Marija Novakova v Mostah 37 je hranila v svoji shrambi lepo zalogo svinjine, suhega mesa in drugih dobrot za svoje goste. Teh imenitnih reči so se polakomnili neznani ljubitelji tuje lashiine, ki so v noči od nedelje na pondeljek vlomili v kuhinjsko shrambo in odnesli mastno svinjsko pleče, pre-kajena reberca, cel venec dobrih kranjskih klobas, škatljo cigaret, mnogo cigar iu nekaj konjaka. Vio-milci so prišli v shrambo s kegljišča skozi klet. Tatvine sta osumljena dva potepinska brata, ki sta večkrat stikala tam okrog.
© Denar na cesti. Zadnji seznam v Ljubljani v času od 1. do 15. t. m. izgubljenih in najdenih predmetov izkazuje, da imajo Ljubljančani še vedno denarja in sicer toliko, da ga kar na cestah izgubljajo. V omenjenem času je bilo skupno izgubljenih 6485 Din, najdenih pa le 320 Din. Znatno je tudi število izgubljenih dragocenosti ter dokumeutov, naravnost rekordno pa število najdenih klobukov, palic in dežnikov. Zelo raztreseni so tudi obiskovalci kavarne Union, kjer vedno ostane nekaj garderobe, ki roma nato na policijo.
G Oglejte si razstavo v Jakopičevem paviljonu. Danes zadnji dan.
0 Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo Žiko brez primesi zrnate kave v popolno za-dovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupu paziti izrecno na ime »Žika«, ki je zakonito zavarovano.
Maribor
□	Treznostno predavanje s skioptičnimi slikami je priredil g. prof. Lojze Pavlič v nedeljo, dne 21. t. m. v avli mariborskega bogoslovja. Predavanja se je udeležila večina domačih bogoslovcev in nekaj gg. duhovnikov. O. predavatelj, ki je priredil letos po lavantinski škofiji okoli 80 sličnih predavanj, nam je s slikami nazorno pokazal vso škodljivost aikohola na človekovem organizmu, vso socialno bedo alkoholikove družine, obenem pa tudi vse zdravje, veselje in zadovoljnost mladih junakov in treznih gospodarjev. S jiosebnim veseljem smo vzeli na znanje poročilo, da se za treznostno gibanje zadnji čas zanima zlasti delavstvo.
□	Poročili so se v zadnjem času: Ferdinand Seuffert, tehn. uradnik, z gospo Alojzijo Schmidt-ovo, vratarico v bolnici; Ivan Rasser, delavec z gdč. Amalijo Vdovčevo, delavko; Maks Zechner, elektr. monter, z gdč. Heleno Purgarjevo, šiviljo.
% Smrtna kosa. Umrli so: Žižek Jurij, tesar, star 52 let. Pogreb danes ob 16 na Pobrežju. — Pamberger Ana, soproga privatnega nameščenca, stara 80 let. Pogreb danes ob 15 na pobreškem pokopališču. — Senekovič Kunigunda, posestni ca, stara 83 let. Pogreb jutri ob 16 na mestnem poko-jjališču v Pobrežju.
□	Nov avtofurgon za mestni pogrebni zavod prispe v sredo ali četrtek v Maribor.
□	Nemški šaljiv list z naslovom »Die Wespe« prične izhajati v Mariboru in je tozadevno oblastno dovoljenje že izdano.
□	Iz mariborske Borze dela. Delo dobijo: 3 čevljarji, 10 viničarjev, 16 majarjev, 18 hlapcev, 1 krojač, 2 vrtnarja, 20 poljskih delavccv, 1 mizar, 1 slaščičar, 1 kolar. 1 livar, 1 črkoslikar, 1 pekovski pomočnik (za Bosno), 2 kotlarja, 3 zidarji, 2 tesarja, 1 lončarski pomočnik, več vajencev (mizarske, pekovske, čevljarske, ključavničarske, zlatarske in mlinarske obrti); razentega pa je delo na razpolago: 6 kmečkim deklam, 9 kmečkim gospodinjam, 10 služI injam, 6 kuharicam, 2 varuškama, 3 sobaricam, 2 hkaricama, 7 šiviljam za perilo, 3 natakaricam, 1 blagajničarki za kavarno in 2 šiviljskima vajenkama. — Neka parna žaga v Srbiji išče enega Žagarja, cirkularista ter strojnika, ki ume tudi brusiti žage. Nastop službe s 15. novembrom. — Iskalo pa je dela v času od 14. do 20. oktobra 83 moških in 63 ženskih — skupaj 146 oseb. Službenih mest je bilo prostih 81, delo je dobilo 84 oseb; odpotovalo jih je 13, odpadlo pa 28.
□	Zgodaj je začela. Aretirali so mlado dek lico, uslužbeno pri neki tukajšnji tvrdki, ker je odnašala svojemu delodajalcu razne čevljarske izdelke in nazadnje še par novih čevljev. Mlado deklico so izročili sodišču.	v .
□	Potepuh. V nekem hlevu na Tržaški cesti so iztakuili sumljivega mladeniča, za katerega se je izkazalo, da je iz Zagreba doma in da je brez posla in stalnega bivališča. Fanta so lepo zaprli; morda bodo tozadevna zasliševanja prinesla na dan še kaj
drugega.	_
□	Nevarna ulica je zlasti ponoči naša Vctrinj-ska ulica. Po dnevi si vedno izpostavljen nevarnosti, da te kakšno vozilo ne podere na tla; ponoči pa lahko postane tvoja glava »obdelovalen« predmet tujim pestem. Tako sta jo skupila zakonca Peter in Marjeta C., ko sta se včeraj zjutraj ob 1 vračala po omenjeni ulici domov, lz neke gostilne je nepričakovano navalila na uboga zakonca trojica neznanih napadalcev, ki so se lotili svojih žrtev s palicami. Ko se je pojavil stražnik, je trojica ponočnih avan-turistov že pobegnila.
Celje
Otvoritvena predstava celjskih Krrkovcev,
ki se je vršila v nedeljo popoldne ob jxil 4. uri v Narodnem domu, je pokazala, da se je zanimanje za predstave Krekove družine ne le preko poletja v polni meri ohranilo, temveč da ie po zaslugi sistematičnega propagandnega dela Krekovccv celo in razveseljivo močno zraslo. Predstava je bila davno pred pričetkom popolnoma razprodana, kar je za celjske razmere naravnost sijajen uspeh. Vprizori-tev igre »Ben Hur« je bila daleko nad nivojem dosedanjih predstav Krekove družine in zasluži tudi v tej smeri predstava vse priznanje. Sicer okorno dramatizacijo Wallacejevega romana se ie režiserskim zmožnostim g. dr. Finžgarja posrcciio daii zc-io sprejemljivo obliko. Igro -Ben Hur« bodo Krekova prihodnjo nedeljo ob po' 4 popoldne v Narodnem domu ponavljali in je le želeti, da bi požrtvovalno delo Krekovcev tudi pri reprizi bilo deležno ena-
kega živahnega odobravanja ter obiska kot pri pre-inijeri.
0 Zgradba hišic na Ježovnikovem travniku.
Okoliška občina je svoj čas pridobila od Ježovni-kovih dedičev obširni stavbni prostor jx>d okoliškim pokopališčem. Dolgotrajne agrarne operacije so otežkočale eksploatacijo stavbišč. Po neumorni skrbi župana g. Al. Mihelčiča so se končno uredile tudi agrarne zadeve in ie sedaj okoliška občina stavbni prostor razparcelirala na 10 enakih stavbišč po ca. 300 kvadr. metrov, ki jih je oddala brezplačno re-flektantom, ki bodo šc letos ah vsaj drugo leto pričeli graditi tam enodružinske hišice po posebnem od občine določenem pravilniku. Za stavbišča se je skupno prijavilo 36 prosilcev. Na zadnji seji je okoliški občinski svet razdelil stavbišča sledečim prosilcem: Lastnaku Alojziju. Resniku Francu, Joži Vedlinu, Cijanu Valentinu, Kolencu Karolu, Kolarju Francu, Zalarju Ivanu, Stožirju Josipu, Znidarju Francu in Fihpiču Lovrencu. Vsi prosilci so železniški ali cinkarniški delavci, ki niso prišli v poštev pri akciji za cenena delavska stanovanja po naredbi o posredovanju dela.
0 Savinjska dolino bo na izzivanje odgovorila dostojno. Prihodnjo nedeljo naj bi se v Celju vršil shed KDK, na katerem bosta baje poročala gg. Maček iu Pribičevič. Savinjska dolina je bila od nekdaj narodno najbolj zavedni del slovenskega Štajerja in je vedno znala v metežu narodnih in političnih borb najti ono pot, ki je za Slovenca častna. Motijo se, ki menijo, da je danes z njo drugače in da ona ne zna sodili med državotvornim in rodoljubnim delom Slovenske ljudske stranke, vzrasle iz naroda samega, ter med državno-pravno in narodno kameleonsko politiko neke KDK, ki danes je, jutri pa zanjo niti nje očetje ne bodo hoteli več vedeti. Zato pa slovenski misleče Celje ter za njim vsa Savinjska dolina smatra za grdo izzivanje, ako se celjski demokrati, sami nezmožni, da hranijo svobodomiselni pokret, obračajo na gotove politike iuga ter jih vodijo v Celje, da bi po svoje poučevali slovensko ljudstvo. Kot govornika sta namreč za ta shod označena le gg. Maček iu Pribičevič. Slovenski narod je po zaslugi dr. Korošca znal doseči celo v okviru Pribičevičeve vidov-Janske ustave delno avtonomijo polom oblastnih skupščin, nedeljska govornika na celjskem liberalnem shodu pa bosta mogla pokazati le na zlo in nesrečo hrvatskega naroda, v katero je ta narod po krivdi baš teh njih voditeljev zašel. Slovensko ljudstvo v Celju in celjski kotlini ima dovolj možnosti, da bi izzivanje KDK v Celju onemogočilo popolnoma. Vendar pa tega ne bo storilo. Pač pa se bo v nedeljo ob istem času, ko bosta gg. Maček in Pribičevič govorila v Celju prazni dvorani (ako ne bodo pripeljali klakerjev s seboj), zbralo okoli svojih resničnih prijateljev na shodih ter manife. stiralo za SLS in njenega voditelja. Tako se bodo vršili v nedeljo popoldne shodi SLS v Št. Juriju ob južni železnici, na Teharju, v Vojniku, v Petrovčah in v Braslovčah, če bo ljudstvo zahtevalo, pa še kje drugje.
0 Obravnava in krajevni ogled radi regulacije Savinje. Oblastni odbor mariborske oblasti je vložil projekt, po katerem naj se regulirajo: 1. Savinja od km 23.084 do km 27.630, to je od Grenadir-jeve brvi pod Celjem do Kristininega dvora nad Celjem. 2. Voglajna od izliva v Savinjo v dolžini 2.34 km do vtoka Hudinje 3. Koprivnica od izliva v Voglajno v dolžini 2.7 km do Kibizlovcga posestva. 4. Sušnica od izliva v Savinjo v dolžini 1.7 km na Lavi. 5. Ložnicn od izliva v Savinjo v dolžini 1.4 km do pod Joštov mlin. Projekt določa izba-grovanje rečne kinete in zgradbo nižjih obrežnih nasipov. Trase projektiranih regulacij se vseskozi prilagode obstoječim strugam in obrežnim črtam. Krajevni pregled in obravnavo o teh projektih te celjski okrajni glavar razpisal po pooblastilu mariborskega velikega župana za 3. in 4. december 1928 za regulacijo Savinje, za 5. december za regulacijo Ložnice in Sušnicc ter za 0. december za regulacijo Koprivnice in Voglajne.
Dopisi
Kranj
Občni zbor francoskega kroikn bo danes ob pol šestih popoldne v gimnaziji. Dnevni rp.d ohi čajen.
V Pollakovi tovarni so morali zaradi pomanjkanja vodne moči delo zopet razdeliti v dve skupini. Prva skupina delavcev dela od 0 zjutraj do 2 nnnohino 'Iruga pa od 12 do 8 zvečer.
Pri klaeniti pod mestom sino dobili menažerijo — vivarium — ki sicer ni posebno bogata ua množini živali, ima pa nekatere .',aki> zanimive eksem-plare.
Novo mesto
Stavbna zadruua Prosvetni doni v Nočem mestu pripravlja za Marlinovo nedeljo 11. novembra v Rokodelskem dcnm zabavni in družabni večer. Na sporedu je srečolov, pelje, radio, šaljiva igra itd. Čisti dobiček je namenjen .skladu za Prosvetni dom, zato vabimo cenjeno meščanstvo že zdaj k posetu prireditve.
Trbovlje
Razstava goveje živine. Oh priliki Lukeže-vega živinskega in kramarskega sejma se je vršila razstava goveje živine. Na razstavo je bilo prignanih 38 krav in 15 telic. Od teh je bilo premiranih 18 krav in 4 telice. Za najboljšo kravo je dobila nagrado Pust Marija in za najlepšo telico Bricl Franc, vsak po 300 Din. Nagrad je bilo razdeljenih za 5900 Din. — Lukežev sejni je bil letos izredno dobro obiskan, goveje živine je bilo na sejmu 141. Kljub temu, da je bilo dovolj kupcev iz Italije, nt priilo do večjih kupčij. Stojnic je tudi tokrat bilo zadosti, vendar ni bilo takega zanimanja, kot bi bilo pričakovati.
Kovanega drobiža zelo primanjkuje pri nas. Opozarjamo prizadete kroge, da si ga preskrbijo.
■fj Opereta v Trbovljah. Opozarjamo že danes na mladinsko prireditev operete »Gozdna kraljica«, ki se bo vprizorila v nedeljo dne 4. novembra t. 1.
Laško
Na napade, ki jih priobčujejo demokratski listi, v prvi vrsti »Jutro* in »Domovina-, že od prvega dneva, ko sem prišel v Laško, nisem nikdar odgovarjal, čeprav prav dobro vem, iz kakih krogov letijo in kdo je dopisnik »Jutra« v Laškem. Zdelo
se mi je res nepotrebno odgovarjati na razne neresnice, zvita dejanja in nelepe trditve, ki sta jih
posebno imenovana lista priobčevala skoro teden za tednom. Sedaj pa moram vendarle odgovoriti in sicer radi tega, ker me hočejo po znanem in v Celju nastalem receptu zadeli v najhujšo stran, to je onemogočiti mi mojo eksistenco. List »Jutro« je priobčil v svoji številki z dne 19. oktobra notico, da je Okrajni zastop Laško sedaj brez gerenta in da izvršujem jaz sedaj sodno prakso, a da je poslovanje Okrajnega zastopa Laško kljub temu brezhibno, to je brez sprememb in brez zastoja. S tem je hotel dopisnik »Jutra« sicer neopravičeno vzbuditi pri mojih predstojnikih na sodišču mnenje, da svojo sodne prakse na sodišču ne izvršujem, da se bolj brigam za Okrajni zastop, kakor pa za dodeljeno mi delo na sodišču. V isti notici trdi dopisnik »Jutra«, da je sodišče (imena tega sodišča ne navaja) izreklo, da je izvrševanje sodne prakse z izvrševanjem gerenta pri Okrajnem zastopu nezdružljivo in da radi tega ne moreni biti več gerent Okrajnega zastopa. Na prvi del teh trditev odgovarjam samo to, da sem še vedno gerent Okrajnega zastopa in da nit niti v sanjah ne pade v glavo, da bi za to prosil dovoljenja pri dopisniku in njegovem inspiratorju v Laškem. Pristavljam še, da se imenovana dva gospoda strašno motita nad kako namišljeno spremembo v vodBtvu gerentstva. O tem odločujeta samo veliki župan in predsednik oblastnega odbora in nihče drugi. Kar se pa tiče trditve, da je sodišče izreklo nezdružljivost obeh funkcij, omenjam, da nima sodišče nikake zakonite podlage, v zniislu katere bi hotelo ali pa nameravalo vmešavati se v moje privatno ali javno življenje, dokler se isto giblje v mejah poštenosti in dostojnosti. Ker sem pa potrpežljivosti sit, sporočam dopisniku in njegovemu inspiratorju, da sem danes odposlal na pristojno mesto zadevo očitka glede »klerikalne bande-c. Zavijanja »Domovine« pridejo pa prav kmalu na vrsto.	Dr. Jos. Godnič.
gospodarstvo
Koncert Pevske zveze
ki se bo vršil v nedeljo, 28. t. m., ob 4 popoldne v Unionu, bo nudil izreden umetniški užitek. Nastopilo bo sedem naših okrožij v moči od 50 do 200 glasov; v skupnem zboru bodo zapeli en ženski, en moški in en mešani zbor. Mešani zbor bo štel okroglo 800 pevcev. Skupni zbor »Vrbica«, ki ga je prelepo zokro-žil naš Sattner, bo veljal našim neodrešenim bratom. Druge pestni, ki jih bomo priobčili v prihodnjih dneh, pa so vzete iz naših najlepših spevov današnjih in polpreteklih dni. Naši pevci in vrle pevke se pripravljajo, kakor kažejo poročila, z največjo vnemo in ljubeznijo. Vabimo h koncertu in opozarjamo nanj že danes. Vstopnice bodo v predprodaji od srede dalje v trafiki Union.
Glas o Slovenci
v angleškem tisku
Doslej smo za našo tujsko-prometno propagando v Angliji prav malo skrbeli. Navzlic temu je bilo letos med letoviščarji v Sloveniji, zlasti na Bledu nekaj Angležev. Res da jim je Jugoslavija nekoliko od rok. Glavni tujsko-prometni tok iz Anglije je usmerjen v Francijo, Švico in Italijo.
Članki gospe Copelandove, ki jih je priobčila o naših krajih v angleških revijah in v »Jugoslovanskem turizmu« pomenijo šele začetek smotrene propagande. Zato moramo tembolj pozdraviti tozadevno iniciativo od angleških potovalcev samih, ki so že imeli priliko, da se prepričajo, da lepota naših krajev prav nič ne zaostaja za ostalo Evropo. Tako je objavila gospa Helena Greig Souter v »Shoffield Daily Telegraphu« članek o naših letoviščih in zdraviliščih. O Ljubljani in Sloveniji je napisala sledeče:
Ko sem povedala svojim prijateljem in znancem, da se pripravljam iia daljše potovanje po Jugoslaviji, so me najprej vprašali, kje da je ta dežela. Ko so pa slišali besedo balkanska država, so pripomnili s skrbjo in sočutjem: »Ali se ne bojite komitašev in revolucij?« in ne vem še česa. »In ker ne znate jezika, ne boste mogli naročiti ne jedi ne pijače in se sploh ne boste znašli med prebivalstvom.« Samo smejala sem se in sem odpotovala, kakor sem se bila odločila. Moram reči, da mi ni bilo žal.
Ljubljana je 72 ur oddaljena od Londona in leži ob progah Dunaj—Trst in Trst—Orient. Železniške zveze so dobre in Ljubljana je naravni centrum za izlete po Sloveniji bodisi z vlakom ali avtomobilom. Ker je 300 metrov nad morsko površino, je poletna vročina omiljena po hladnih vetrovih, ki vejejo iz osrčja južno-vzhodnih alp, ki na severu obdajajo mesto, ki je zlasti znano po ugledni univerzi. Precejšnja reka teče po sredi mesta med snažnimi ulicami z lepimi spomeniki, vodnjaki, starimi in modernimi cerkvami in poslopji.
Eno najbližjih in najbolje obiskovanih letovišč je Bled, ljubko alpsko mestece ob obali precejšnjega jezera pravljične lepote. Kralj ima tam svojo poletno rezidenco in bele vile z obsežnimi vrtovi so posejane po pobočju, obdane od bujnega listnatega drevja. Predstavljajte si smaragdno-zeleno jezero, obdano od ogromnih smrekovih gozdov na pobočjih in pečinah Julijskih Alp, nad strmo steno tik nad jezerom pa srednjeveški grad slikovite obliki?. Številne cerkve so posejane po vseh gričih in pobočjih daleč naokoli. Nekoč so bile utrjene z močnim obzidjem proti vpadom Turkov, ki so ponovno prihrumeli v deželo in odnesli ubogim kmetom vso žetev. Na sredi jezera je otok in na otoku lična cerkvica, ki je slavna radi posebnega zvonca za želje. Ob nedeljah ves dan in ob delavnikih v neenakomernih intervalih doni ta zvonec, medtem ko se vedno nove gruče izletnikov vozijo od obrežja ua otok v velikih čolnih, založenih s celo kopo želja.
Bled ima prvorazredne hotele z vsem komfortom, lepe javne nasade, vabeče majhne prodajalnice, kazino in kopalne naprave, kjei večinn letoviščarjev prebije ves dan s plavanjem in veslanjem na bleščeči se. od alpskega solnca ožarjeni jezerski gladini. Tenis, lov na
postrvi, godba pri zdraviliškem domu in ples nudijo obilo zabave.
Izletov je vse polno. Najlepši pa je v Bohinj, ob tri milje dolgem jezeru, od treh strani obdanem od mogočnih gora, nad katerimi kraljuje ledeiio-siva hidrasta glava Triglava, katerega bele snežne lise vabijo planinca na njegove težavne stebriče in kamine.
Slovenci so navdušeni oboževalci gora in pohajajo nanje poleti in pozimi. Lep in razveseljiv je pogled vsako nedeljo zjutraj na zdravo množico mož, žena in otrok, ki odhaja v gore z vso opremo, cepinom ali palico, nahrbtnikom in vrvjo.
Potovanje je udobno in poceni. Hoteli so lepo opremljeni, sobe snažne in zelo poceni. Slovensko ljudstvo je prijazno, vljudno, po-strežljivo napram tujcem iu marljivo. Ves trud je posvečen interesom ljubljene, zdaj svobodne domovine.«
Članek dalje opisuje lepoto Plitvičkih jezer in Dalmacije.
Iz statistike dijaštva v Sloveniji
V Sloveniji je študiralo koncem šolskega leta 1927,-28. okroglo 10.000 dijakov in dijakinj na 34 srednjih in strokovnih šolah. Med njimi je bilo pičli dve tretjini (63.50%) učencev in dobro tretjino (36.50%) učenk. Učenke so imele večino na 7 učiteljiščih (66.54%) in na obeh dvorazrednih trgovskih šolah (67.70). V znatnem številu obiskujejo učenke tudi tehnično srednjo šolo v Ljubljani, kjer tvorijo dobro tretjino (33.75%); pičlo tretjino zavzemajo tudi na realnih gimnazijah (32.57%). Manj jih je na realkah (11.2%) in na humanističnih gimnazijah (10.05%), ker jim gimnazija v Št. Vidu ni dostopna.
Če se ozremo, kako se omenjenih 10.000 dijakov in dijakinj razdeli na posamezne tipe srednjih šol, vidimo, da jih študira razmeroma največ (38.69%) na devetih realnih gimnazijah. Za temi pridejo tri humanistične gimnazije, kjer študira 16.15% vsega dijaštva, torej pičla šestina. (Razmeroma mnogo!) Na tretjem mestu sta obe realki (v Ljubljani in Mariboru) z 11.57%, na četrtem sedem učiteljišč z 10.26%.
Vidovdanska številka »Slovenca« je prinesla podatke o učnih uspehih na vseh gimnazijah, realkah in učiteljišč, v celoti torej za 21 zavodov in 7746 dijakov in dijakinj ali za 76.68% vsega dijaštva. Od teh jih je že koncem šolskega leta izdelalo 5599 ali 72.28%, torej nekaj mamj nego tri četrtine.
Če primerjamo, ali študirajo z boljšim uspehom učenci ali učenke, vidimo, da izdela razmeroma več učenk nego učencev. Kajti izdelalo je na omenjenih 21 zavodih 80.87% vseh učenk in samo 68.75% vseh učencev. Boljši uspehi učenk imajo svoj izvor predvsem v dejstvu, da imamo v Sloveniji pet žensikih učiteljišč, ki so vsa zelo stroga pri sprejemu gojenk in sprejemajo samo najboljše učenke, tako da jih je na enem ženskem učiteljišču v lanskem šolskem letu izdelalo kar 98.4%, torej skoro vse. Če pa primerjamo uspehe učencev in učenk na 12 zavodih s koe-dukacijo, pa vidimo, da je razlika v učnih uspehih neprimerno manjša. Kajti na teh zavodih je izdelalo 67.31% vseh učencev in 72.97% vseh učenk. Razlika je padla torej od 12 k ar na 5%. Učenke pa so vendar tudi tukaj odrezale nekoliko bolje nego učenci, kar si pa lahko razlagamo že iz dejstva, da v splošnem pošiljajo starši na srednje šole od hčera samo tiste, ki jih smatra/jo za nadarjene, dočim pa pošljejo v bližini srednjih šol na srednjo šolo sina brez posebnega ozira na njegove sposobnosti, češ, vsaj nižjo gimnazijo naj bi dovršil V poštev pa pride gotovo nekoliko tudi dejstvo, da so deklice v splošnem nekoliko marljivejše nego deč-ki.
Podrobne podatke o tej zanimivi statistiki najdete v prvi številki letoinjega »Mentorja«.
Novi čekovni zakon
Biitvenc razlike med našim avstrijskim, dosedanjim in novim (ekovnim zakonom.
Z vedno večjim razmahom mednarodnega trgovskega prometa nastajajo vedno večje potrebe po enotni pravni ureditvi vseh odnošajev, ki nastajajo ob izmenjavi gos-podarskih dobrin me<l posameznimi državami ter so pravno relevantni.
Ce pa omenim, da imamo v tako zvani kulturni Evropi sami opraviti po številu s 27 — in to ruz-ličnimi — pravnimi redi, od katerih pa nekateri razpadejo v celo vrsto pravnih območij — n. pr. naša država v šest pravnih območij; nadalje če pomislimo, da nima niti ena od omenjenih 27 evropskih držav — razen Poljske — urejenih kollz. norm s posebnim zakonom, ampak da imajo posamezni pravni redi le borno število paragrafov in še te raztresene po raznih zakonih: n. pr- naš o. d. z. inm urejeno vse pravo inozemcev v §§ 4, 34, 35, 36, 37, na čemer pa niti novele same niso ničesar spremenile — in če končno pomislimo, da zavzema trgovski promet najširše dimenzije, tedaj pač pri vsem tem uvidimo, da današnji pravni redi no le da trgovini ne dajo sigurnih garancij, temveč obratno jo v vsem njenem poletu ovirajo.
Splošnost trgovinskega in gospodarskega prometa zahteva unificirani pravni red. Z vidika mednarodnega občevanja pomenja suverenost poleg suveren;.-;'! le kitajski zid, pa bodisi gospodarskega v ožjem bodisi kulturnega v najširšem zmtslu besede. Kratko: več pravnih redov, tem več ovir, več mednarodnih konfliktov, tem manj pa garancij!
Vendar je potrebno omeniti, da se v zadnjih decenijih pridno deluje knkor na polju javnega, I tako zlasti na nolju mednarodnega priv. prava, čigar smoter je konflikte, med zaenkrat še sicer obstoječimi pravnimi redi rešiti normativnim — ne bojnim — potom.
Zaenkrat obstoje na polju medn. p. prava razni kolektivni dogovori, ki imajo namen, da dajo podlago za unifikacijo pravnih ureditev: naj omenim le sledeče: na polju avtorskega prava: tako zvano Brnsko (1880)—Berlinska (1908 revidirana) unija za zaščito avtorskih dol; nadalje, kar se tiče pravne strani železniškega prometa: Bernsko-Berlinska konvencija; na polju zaščite industrijske svojine: mednarodne unijske pogodbe; razna mednarodna poštna, brzojavna in telefonska ter mnoga druga združenja in končno Itaaške resolucije iz leta 1912. ki dajejo podlago za unifikacijo meničnega iu čekovnega prava.
Vse navedeno v uvodu je potrebno v uineva-nje, v čem tiči smoter, da sledi ludi naš novi čekovni zakon (kakor tudi novi menični red) liaaškim konvencijam: zasluga za to gre v prvi vrsti našim dejanskim kodifikatorjem na polju trgovskega prava. med katerimi zavzema odlično mesto univ. prof. dr. Milan škerlj, strokovnjak na polju civilnega prava, ter pravilnemu njihovemu pojmovanju.
Dasi datira naš dosedaj veljavni čekovni zakon iz leta 1900, vendar bomo videli, da ima novi ček. zakon, sprejet v narodni skupščini 17. oktobra, nekaj bistvenih razlik, ki pomenijo veliki plus v čekovno prometnem odnosno gospodarskem oziru
Snov je podana v novem zakonu v 31 paragrafih — v a. ček. zak. — avstrijski čekovni zakon, ček. zakon v 27, pri čemer pa mimogrede opozorim na dejstvo, da obsega S 25 a. ček. zak., ki govori o »pristojbinah», čisto gotovo po obsegu več, kot ena tretjina celega našega novega zakona.
Vobče omenim: stilizacija novega čekovnega zakona jo dobra, izražanje samo enostavno, kratko in jedrnato. Ne pretiravam pa tudi, če omenim, da je a. ček. zak. vsaj trikrat obsežnejši kot pa osnutek.
III. Novi čekovni zakon obrazdeli snov pod sledečimi naslovi: 1. Izdaja in oblika čeka. 2. Indo-sament. 3. Odgovornost in plačilo. 4. Regres radi neplačila. 5. Duplikati. 6. Zastaranje. 7. Tožba iz osnovnega posla. 8. Predpisi meničnega zakona, ki veljajo za ček. 9. Kazenski predpisi in predpisi o sodnem postopanju. 10. Predhodne in zaključne določbe.
1. Predpisi o obliki in izdaji čeka. Kar se tičo bistvenih sestavin čeka. se dosedanji č. z. in novi 8. z. v splošnem ujemata. Izjema obstoji v tem, da zahteva osnutek kot essentiale čeka tudi navedbo kraja plačila.
Torej listina, ki bi sicer obsegala vse ostale bistvene sestavine čeka. to je: a) ček klavzulo v besedilu čeka samega; b) navedbo kraja, dneva, meseca in leta izdaje; c) brezpogojni nalog izdatelja na trasata, da plača iz njegove imovine določeno denarno vsoto; d) podpis izdatelja čeka; e) ime trasata, to je osebe, ki je pozvana plačati: taka listina bi ne veljala kot ček (g 3 novega č. z.). Toda to strogost omili novi č. z. z fikcijo, da se smatra tedaj če plačilni kraj na čeku ni naznačen, kot plačilni kraj tisti, ki se naznači pri trasatovem imenu.
A. č. z. pa določa v tem primeru, da se plačilni kraj lahko navede v čeku; če ga ni, tedaj se smatra za plačilni kraj oni, kjer ima trasat svoje bivališče odnosno glavni zavod.
Nadalje je razširil novi č. z. stavek, ki govori o čekovni klavzuli. Pravi namreč, da mora imeti ček, ki je izdan v tujem jziku, čekovno klavzulo izraženo z dotiino besedo itiega jezika, ki odgovarja pojmu čeka. S tem bo torej ex lege rešeno to vprašanje, o katerem a. č. z. ne govori. Ali zdi se, da ta dostavek na polju čekovnega prava nima tako praktičnega pomena, ker se, kakor mi je znano, rabi v večini jezikov za ček isti izraz. Mnogo prak-tičnejša je seveda taka določba pri menici.
Dosedanji 6. z. in novi č. z. se ujemata v tein kdo more biti pozvanec. Toda novi č. z. predvideva primer, ko je ček plačljiv izven tvaie države. Ce je ček plačljiv v tuzemstvu, potem mora biti trasat le ona oseba, ki jo dosedanji č. z. kakor novi S. z. določata za čekovno sposobnost. Ako pa je ček plačljiv izven države, določa novi č. z., da more biti trasat tudi druga oseba, ki pa mora biti po zakonu plačilnega kraja sposobna biti trasat.
(Dalje.)
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
z dne 15. oktobra. (Vse v milj. Din; v oklepajih ; razlika napram izkazu z dne 8. okt.) Aktiva: Kov. podi. 870.0 (—7.8), posojila: meniina 1486.2, lombardna 203.1, skupaj 1718.4 (—6.8), saldo rasnih računov 672.3 (+16.7); pasiva: bankovci 5744.0 (—97.3), drž. terjatve 291.0 (+78.5), obveznosti: žiro 486.5, razni računi 198.6, skupaj 680.1 (+21.2); ostale postavke neizpremenjene.
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Velik konkun v Belgradu. V zvezi s poslab-, ganjeni položaja gostilničarske banke v Belgradu (notira tudi na belgrajski borzi) je prijavil konkurz njen upravni svetnik Milim Miiič, zakupnik i hotela Irnperial« in lastnik restavracije na Dedi-' nju; aktiva znašajo 4.32 milj. Din, pasiva 5.305 milj. Din.
Koukurri: Aksentij Milic. Beljina, trg. iz Ražnja (do 7. nov.), Milorad Stojnic, trg. iz Valje-
va (do 15. nov.); Ilija Stevanovie in Živadin iz
Šantarovca (do 2. nov.); Ante, Gvozden in Vojislav Pantič. Miloševač (do 3. nov.); Vasa Radovano^ie in sinovi, Raca (do 2. nov.); Kačanska. Mediouiea, .'!*£•« 'do nov.); Ljubomir Blagojevič, Bresjak (do 3. nov.); Cvetko Todorovič, trg. iz Negotina (do 7. nov.).
Harszu
Dne 22. oktobri 1928. DENAR
V današnjem deviznem prometu se je učvrstil tečaj Dunaja in Prage. Tudi Trst je čvrst radi italijanskih intervencij v korist lire. Devizni promet je bil prav znaten. Poleg običajnega privatnega blaga v devizah Trst in Ne\vyork je bila večinoma tudi deviza Dunaj privatna, manjši del Dunaja in ostale devize pa je dala Narodna banka.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
2?. oktobra iffl.
	povpraš	pon.	srednji	sr. 19.X.
Amsterdam	_	2282.75	—	—
Berlin	1354.50	1357.5t	1356—	1356 50
Bruselj	—	791.34	—	—
Budimpešta	—	992.65	—	—
Curih	I094M0	I097.lt'	1095.60	1095.60
Dunaj	799.74	801.74	8(0.24	799.80
London	275.76	276.50	276.16	276.17
Newyorb	a 6.84	57.04	56.94	56.94
Pariz	—	222.37	—	—
Praga	1CS.37	169.17	168.77	168.75
Trst	297.27	299.27	298.27	298.2P
Zagreb. Berlin 1354.50—1357.50, Curih 1001.10 -—1097 10. Dunaj 798.74—801.74, London 275.76-276.50, Newyork 56.84-57.04, Pariz 221.37—223.87. Praga 163.37-109.1.7, Prst 297.20—299.20.
Belgrad. Berlin 13.5150—13.5750, Budimpešta 9.9115—9.9155. Curih 10.9410-10.9710, Dunaj 7.9874 do 8.0174, London 275.76—276.56, Newvork 50.82 do 57.02. Pariz 222.31—223.31, Praga 168.37—109.11.
Curih. Belgrad fl.1275. Berlin 123.75, Budimpešta 90.55, Bukarešt 3.10, Dunaj 73, London 25.1875, Newyork 519.60, Pariz 2029, Praga I5.3tf75, Trst 27.2125, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 83.90.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.495. — Valute: dinar 12.46.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den.. Kred zavod 175 d., Vervče 110 den., Kranj. ind. 295 den., Ruše 260— 280, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 133—434 (435—132 —434), kasa 434, termini: 10. 433—434, 12. 442-444 (-142), 2. 1929. 150-452, 7 odst. invest. posojilo 85.25—86, agrari 55.50—56. Bančni papirji: Hipo 57.50—58.50. Poljo 17.50—18, Hrv. 85—86 (85), Jugo 88—88.50 (88.50), Lj. Kr. 127 den.. Medjun. 57.50 den., Nar. 7100 bl„ Prašted. 920—925, Srpska 151—152 (151), Zem. 130-140, Etno 160-180, Obrt 88—39. Ind. pap.: Guttmann 200-205 (200), Slavo-nia 6—7 (0.50—6—6.50), Slaveks 100--108. Danica 145—154, Drava 53— 54.50, Šečerana 480—485, Osj. Ijev. 190 den., Brog. vag. 77—85, Union 300 den., Isis 22—28. Ragusea 475-480 (480), Trbovlje -igo do 490, Vevče 110—113, Nar. šum. 16, Piv. Sar. 280. Narod, mlin 19.50 den.
Belgrad. Vojna odškodnina 131—439. 7 odst inv. pos. 84.75—85, agrari 54—55.
Dunaj. Podon.-savska-jadran 81.(K). Živno 125, Alpine 43.60, Greinitz 2, Leykam 9.-45, Trbovlje 61.15, Ruše 33, Mundus 177.90. Slavonija 0.90.
Žito
Zaključen 1 vagon pšenice. Tendenca neizpremenjena.
Precejšnji padec notacij za pšenico v Chicagi in Budimpešti je sicer danes povzročil na naših tržiščih malenkostno nazadovanje cene, vendar so ponudbe Se vedno izredno redke in je tudi po višji ceni težko dobiti kaj blaga. — Koruza je še vedno čvrsta. Laplatske koruze za promptno dobavo in za oktober ni na ponudbo, za november notira 295 Din Rakek. — Za ostale proizvode so cene neiz-premenjene. — Krmila se trajno drže čvrsto.
S»rl Sad. Pšenica: bč. in sr. 252.50 -255, bn. 347.50—250. Oves: bč., sr. in slav. 250—252.50. Ko-ruza: dec.-jan. 260—265, marec-april 287.50-292.50, april-inaj 292.50—295. Fižol: 880—890. Ječmen: 255 do 260, bn. pol. 295—300, bč. poi. 286—290. Moka: Og 357.50—367.50, št. 2 337.50-347.50, št. 5 317.50 do 327.50. št. 6 270-280, št. 7 250—260, št. 8 205 do 215. 01 robi: bč. 182.50—187.50, bn. 180—185. Seno: fko bos. post. 102.50—107.50. fko bč. post. 115 do 117.50. Promet: 25 vagonov pšenico, 1 ječmena. 10 moke. 19 otrobov, skupaj 55 vagonov.
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: oktober 25.40, marec 27.88 —27.92. zaklj. 27.90—27.92, maj 28.(58—28.70. zaklj. 28.70—28.72. Rž: marec 26.00—26.04, zaklj. 26.02—26.01. maj 26.94—20.90, zaklj. 26.92-26.94, oktober T 1.50-24,51, zaklj. 27.50 do 27.52. Koruza: maj 29.50 —29.64, zaklj. 29.60 do 29.04, julij 30.02—30.20.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo danes zaključenih 5 vag. buk. plohov. Tendenca neizpremenjena.
E k s e k u t i vn o prodan je bil 1 vag. (deset-tonski) desk smreka 40 in 50 mm od vsake dimenzije polovica 4 m dolž. od 18 cm šir. naprej, žama-nih, pop zdravili suhih I., II. za mizarstvo, plačljivo po prejemu blaga na podlagi ugotovljenih mer m kakovosti fko vag. Celje za kub. meter 750 Din
Hmelj
Na nttrnberškem tržišču so znašali dovozi pret teden 150 bal, promet pa je znašal 210 bal. Čene so stolno tlačene. Dnevno se je trgoval tndi tranzitni hmelj po PO—110 mark.
V Zatcu, CSR, je ponudba srednjega in slabega hmelja močnejša, dočim pa povpraševanje za prvovrstno blago presega ponudbo in se morajo dovoljevati zanj dobre cene. Dnevni promet je znašal 50—100 stotov. Jugoslovanskega in poljskega blaga je prišlo zadnji čas mnogo v tranzitno skladišče, vendar gre samo zn hmelj, ki se tu le prepa-kuje in gre kot tranzitni hmelj naprej v inozemstvo. Za hmeljarje je zabelcziti zn n i ni i vo dejstvo, da jc-skupina češkoslovaških senatorjev vložila interpelacijo. kjer zahtevajo odpravo hmeljskih tranzitnih skladišč in še strožje izvajanje zakona o owiameno van ju hmelj«
s/
/ /
mia iivimiGip vrvenjem
Učilnice danskega Vrneta
Danska se more ponašati, da ima najvišje izobraženega kmeta na svetu, s tem pa obenem najbolj razvito kmetijstvo in za demokracijo zrelo ljudstvo. Za vse to sc ima zahvaliti svojim ljudskim visokim šolani, ki so danska posebnost.
Bernard Shaw, veliki irski pisatelj in politik, ki se je pravkar uničujoče izrazil o Društvu narodov kot veliki laži.
Pobudo za te šole je dal eden najboljših rnož moderne Danske: Nikolaj Grundtvig, teo-log, zgodovinar, pesnik in vzgojitelj. Ta mož, ki je združeval globoko vernost z iskrenim domoljubjem in plamenečo ljubeznijo za kmet-sko ljudstvo, se je že od leta 1832 pečal z načrtom višjega šolstva za kmetsko prebivalstvo. Pri tem sta ga vodili predvsem dve načeli:
Prvič: Doba. ko je človek najbolj sprejemljiv in sposoben za izobrazbo, ni otroška ali mladeniška doba, marveč odrasla doba. Takrat, ko se mladi človek zave pomanjkljivosti svojega znanja in se zbudi v njem zanimanje za vsa področja človeškega znanja.
Drugič: Ni bistveno poučevati, marveč dvigati, vzgajati — in to posebno z osebnim vplivom požrtvovalnih učiteljev. Znanost kot taka nima velikega pomena, knjižna modrost je večinoma male koristi; kar manjka, je živa beseda, ta čarovna palica, ki jo mora znati učitelj rabiti.
Na podlagi teh načel je nameraval Grundtvig ustanoviti šole za mlade ljudi od 18. do 23. leta. Učni predmeti naj bi bili: ma-terni jezik — toda manj književni jezik nego ljudska govorica — domoznanstvo, književnost, nordijska mitologija, narodna pesem, za-konoznanstvo.
Prva šola po Grundtvigovem načrtu — hoeiskole — se je ustanovila leta 1844 v Roed-dingu v severni Šleziji. Ko je potem Prusija to pokrajino anektirala, so šolo premestili v Askov. Izpočetka se je šola vzdrževala z zasebno podporo; šele znatno kasneje so se za ljudsko visoko šolstvo dovolila javna sredstva.
Sedaj imajo na Danskem približno 85 ljudskih visokih šol z 8 do 9 tisoč učenci. .Skoraj vse te šole se nahajajo na deželi, da se mladi ljudje ne bi odtujili vasi: kmetska mladina naj se pač čim više izobrazi, toda svojemu kmetskemu stanu naj ostane zvesta. Tečaji se vrše večinoma le pozimi, ko delo na polju počiva. Po mnogih šolah je skupni pouk za oba spola. Na šolah so pogosto tudi internati. Pouk traja 3—7 mesecev.
Pouk je zelo mnogostran.ski in obsega vselej: verouk, petje, telovadbo, danski jezik in knjioev r '. /.einljepisje in zgodovino Danske,
aritmetiko, lepopisje; nasplošno ludi nekoliko pravoznanstva, naravoznanstva in fizike, za mlade može še risanje in geometrijo, za de-| klela krojaštvo. Večina teh predmetov se ob-i ravnava na konferencah in ne v pravili tečajih.
Hoeiskole prirejajo sestanke, slavnosti, iz-i lete, seje itd., pri čemer igra pesem veliko j vlogo.
Kljub vsej vnemi učencev in učiteljev pa more hiti pouk v teli kratkih mesecih samo elementaren. Pokazala se je potreba po dopolnitvi. V ta namen so primerno izpremenili Šolo v Askovu. Semkaj prihajajo sedaj fantje ii. dekleta, ki so dovršili navadno hoeiskole ter se žele dalje izobraziti. Askov je postal dejansko prava univerza kmetskega prebivalstva. ki ima profesorje, s kakršnimi bi se mogla ponašati vsaka univerza v Evropi.
Danes je na Danskem približno 180.000 kmetskih mož in žena, ki so obiskovali hoeiskole. Njihov vpliv na celoto se silno pozna. Izobraženi danski kmet je preobrazil svojo deželo; demokracija se je izvedla na znotraj in zunaj, ne izvzemši cerkve; preosnovalo se je poljedelstvo in ustanovile zadružne mlekarne Jti slove po svojih izdelkih širom sveta; obdelala se jc Jutlandija itd. — Vse te politične in gospodarsko-socialne revolucije je na miren način izvršil danski kmet, ki so ga vzgojile ljudske visoke šole.
Najvišje avtomobilske ceste
Najvišje avtomobilske ccste ima Južna Amerika. V Boliviji vodi avtomobilska cesta z železniške postaje Eucaliptus do rudnika Caracoles preko 4600 in visokeg-a prelaza Tres Cruccs. V Peruju vodi cesta do bakrc-; nega rudnika Morococha 4400—4650 m viso-; ko. Šest kilometrov zapadno od tega rudniki ; teče najvišja železniška proga areko La Cime;
najvišja točka leži 4835 m visoko, torej 25 m ! višje, nego je visoka najvišja gora v Evropi.
prihitel na poinoč. Parnik jc imel na krovu 1300 potnikov. Reševalna akcija jc stala več milijonov. O tem sporu bo najbrže odločalo posebno razsodišče.
Vse pride slednjič na dan
Ncapolska policija jc prejela te dni ovadbo, da stanuje v tej in tej hiši moški, ki v resnici ni moški, ampak ženska. Policija jc takoj poslala izvidnika in našla moškega, ki je bil prijavljen kot Alfonso Oncsti. Ko so Onestija trdo vprašali, kdo je in kaj, je kmalu priznal, da dejansko ni moški, marveč ženska — Convetta Daneo. A zakaj hodi v moški obleki in igra moško vlogo? Tu je sledila prav izpoved: Convetta jc pred 22 leti spoznala ravnatelja neke ccmentne tovarne. Da bi se mogla večkrat videti, nc da bi sc kdo nad tem iz-podtikal — ravnatelj je bil že ožc-njen — se je Convetta prelevila v moškega in dobila službo v ravnateljevi tovarni. Ko so Convctto povabili na policijo, ni imela druge obleke nego moško in je morala v njej v zapor.
Negovanje lepote v blaznicah
Zdravniški zbor v bolnici ->Essex County Hospital« v Overbrooku (država Newyork) je sklenil, da se na ženskem oddelku za urno-bolne ustanovi salon za negovanje lepote. Opazovanja so n-amreč pokazala, da d-jluje na umobolnc ženske kur najugodneje, ako se njihova zunanjost polepša. Tostvarne poizkuse so delali v državni blaznici Kankakce (111.), kjer so se na ta način ozdravljenja povišala za deset odstotkov. Bolnicam kodrajo lase, negujejo kožo in nohte. Seveda izberejo za to le lažje slučaje in le po zdravnikovi odredbi. Ze sama vest, da sc na oddelku uvede salon za negovanje lepote, je bolnice izredno razveselil in dvignil njihovo razpoloženje. Če se bo poizkus tako posrečil kakor v Kanka-kec, bodo uvedli frizerske salone po vseh ameriških blaznicah. Ob tej priliki pišejo listi, da bi lepo negovana zunanjost brez dvoma ugodno vplivala tudi na mnoge moške blaznikc, saj jc znano, da tudi mnogo moških zelo pazi na svojo zunanjost. Sploh jc obče-člcveško, da navdaja zavest čedne, prikupne zunanjosti z veseljem in zadovoljstvom.
Povedno letalo Rohrbach-Romar- je doseglo rekord v olrtežitvi: sprejelo je na krov 18.500 kg teže. S to obtežitvijo se je dvignilo, letalo iu pristalo brez vsake neprliikc.
— V Združenih državah teče najvišja avtomobilska cesta preko Pikes Pcak v višii i 4300 m.
Kdo plača »Krasi nove« stroške?
Goeteborgs Handel-och Sjoefarts-Tid-nin.g« poroča, da mora vse stroške za »Kra-sinovo ekspedicijo plačali Italija. Dejansko je italijanski konzul v Bergenu že plačal 400 tisoč norveških kron za živila, premog in poprave. Nadalje je izplačal visoke vsote italijanski konzul v Oslu, ki je dal pobudo za Krasinovo< ekspedicijo. Sporno jc lc vprašanje, kdo naj nosi stroške »Krasinove« reševalne akcije na korist nemškemu potniškemu parniku Monte Cervantcs«, ki se je poškodoval v spitzberških vodah in mu jc Krasin«
Ncw}orski nebotičniki.
V dvet) ^ tre 3 vrsta t}
Človek v verigah. V neki vasi pri Taškcn-tu so našli v kleti moškega, ki jc bil na rokah in nogah vklenjen v verige in docela zanemarjen in podivjan. Izjavil je, da so ga tako priklenili na ukaz njegove mačehe pred 15 leti in ga ves čas le za silo hranili, Dasi je star šele 29 let, je podoben starcu.
Roparji napadli mesto. Minoli četrtek ponoči je 200 roparjev napadlo industrijsko mesto Quidam v Ameriki. Najprej so vrgli na posadko v vojašnici, ki so jo zmogli, nato pa začeli pleniti po mestu. Ko je prihitelo vojaško ojačenje, se je razvil srdit boj, v katerem jc bilo 7 mrtvih in več ranjenih. Roparji so se morali umakniti.
Otroka padla z nebotičnika. Hči miljar-derja Guggenheima, ki je našel smrt ob katastrofi >Titanica« 1. 1912., ga. Waldemann, sc je mudila minolo soboto s svojima otrokoma na strehi nekega nebotičnega hotela v New-yorku. Da bi otroka bolje videla, ju je posadila na nizko ograjo. Otroka sta zgubila ravnotežje in strmoglavila 13 nadstropij globoko na neko streho, kjer sta obležala mrtva. Mati jc omedlela.
Proti raku. Ameriški človekoljub Carring Child je zagotovil sredstva za ureditev posebne bolnice in raziskovalnega instituta za raka in krvne bolezni na Dunaju.
Cigani oropali avto. Pri Saroski v Bes-arabiji so cigani ustavili neki osebni avto in potnike popolnoma izropali. Ko so prišli orožniki, so se cigani branili z orožjem. Ubiti so bili trije cigani.
Koliko telefonov jc v rabi na svetu? Po ameriški ccnitvi jc na vsem svetu v rabi 29,500.000 telefonov.
Draga razstava. Razstava Pressa v Koelnu se jc zaključi'-, s primanjkljajem v višini 36 milijonov mark.
Boj z zločinci. Minolo soboto je koelnska policija zasačila brata Heidger in Karla Lin-demaon, ki so skupaj izvršili več ropov in ustrelili enega policaja. Pri sobotni aretaciji so se roparji branili z revolverji in sc je vnela prava bitka. Pri tem je bil cn kriminalni uradnik smrtno zadet ter je kmalu izdihnil; drug detektiv je bil težko ranjen. Tudi eden izmed roparjev je bil težko ranjen; vendar se je policiji posrečilo aretirati lc Lindmanna. Oba brata Heidger pa sta naskočila majhen avto in z revolverjem v rokah prisilila potnike in šoferja, da so izstopili, nato sta sc pa odpeljala in ju doslej niso našli.
Dr. Seipel častni doktor. Nemška akademija v Monakovem jc na svojem sobotnem zborovanju imenovala za častna doktorja av-
li. C. Macdonald, stotnik angleških letalskih čet, ki je na svojem poletu preko Atlantskega oceana izginil in ni nobene nade, da bi našli živega. Poletel je na čisto majhnem letalu, ki nikakor ni moglo biti kos viharjem.
strijskega kanclerja dr. Seipla in bavarskega ministrskega predsednika dr. Helda.
Zeppelinove delavnicc sc preselijo. Zaradi neugodnih prostornih in vremenskih razmer nameravajo Zeppelinove delavnice v Fricdrichshafenu preseliti. V poštev prihajata Freiburg v Breisgau in Baden-Baden.
Petrolejsko pristanišče na Donavi. Čeho-slovaška država zgradi v Bratislavi posebno petrolejsko pristanišče ter je v ta namen kupila zemljišče v izmeri 32.000 kvadratnih metrov.
Ameriški milijonarji kupujejo mesta in republike. Petrolcjski kralj Rockefeller si je pred kratkim kupil v Virginiji celo mesto; družina Astor je kupila neki otok na Missis-sipiju, a svetovni bankir Morgan je v družbi s francoskimi finančniki kupil svobodno državo republiko Andorro, ležečo v gorskem kotlu vzhodnih Pirenej. Andorra šteje pičlo 5600 prebivalcev na 450 kvadratnih kilometrov površine
»Gospod doktor, ali ima operacija sploh še kak pomen?«
»Ne, bolnik jc izgubljen.«
»Toda čemu ga potem operirate?«
»Čemu! Bolniku se vendar ne sme nikoli vzeti upanje, vedno moramo skrbeti za to, da ga razvedrimo.«
»Jaz čutim vsako nevihto žc par ur preje v nogah.«
»Kaj bi to. Jaz sem bil zadnjič pri predstavi »Divjega lovca« pa sem prizor z viharjem ves večer v naprej v nogi čutil.«
»Pri nas v Mehiki jc tako vroče, da sc posuše celo solzne žleze v očeh.«
»To šc nič ni; ampak pri nas v Afriki jc tako vroče, da pitamo kokoši z ledom, ker bi nesle drugače kuhana jajca.«
Prof. luigi Pirandello, sloviti italijanski dramatik in gledališki ravnatelj v Rimu, t<i pride s svojimi igralci na gostovanje po Srednji Evropi.

msvce
Ljubljanska drama: Stvar Makroouios
Komedija v štirih slikah. Spisal K. Čapek. Poslovenil dr. F. B. Režiser O. Šest.
V soboto dne 20. oktobra je Narodno gledališče slavilo 40 letni igralski jubilej ge. A. Danilove. Operno gledališče je zasedlo številno občinstvo, mnogo nekdanjih in sedanjih rednih obisko-vavcev, ki so pokazali, da spoštujejo trpljenja polno gledališko delo ge. Danilove in njeno veliko voljo, ostati Slovencem doma in na tujem zvesta znanilka umetnosti. Zato smo občutili lepo zadoščenje, ko ji jc O. Župančič pripel na prsi kraljevo odlikovanje in pritrjevali P. Goliu, ki je jo v imenu gled. uprave -slavil kot slovensko ženo in umetnico. G. Betetto jc izročil slavljenki dar in čestitke ljubljanskega oblastnega odbora, in ji nato v lepem govoru želel obilo sreče v imertu gledaliških tovarišev. Slavljcnka je prejela šc čestitke mariborskih gled. tovarišev, prisrčno pismo Hinka Nučiča iz Zagreba in čestitke ljubljanskih akademikov. Ginjena sc je zahvaljevala jubiiantka za česlitke in priznanje.
Nato so igrali Čapkovo komedijo Stvar Ma-kropulos, ki jc, problematično delo. Ta komedija mnogo zaostaja za slovito R. U. R., dasi jc trez-nejše zamišljena. Utopistično snov, v docela realističnem slogu nam predstavlja ženo, ki si je nad 300 let po čudnih navodilih svojega očeta Hiero-jiima Makroptda ohranila življenje in živela v raznih delih Evrope kot slovita pevka zdaj s tem zdaj z onim imenom. Čapek nam s komedijo pove, da dolgo življenje človeka ne osreči in da je življenje samo v toliko vredno, v kolikor moremo sami vplivati nanj. Zato je Življenje E. Marty postalo prazno in nepomembno zanjo in tudi za tiste, ki jo ljubijo — kajti hladna in grozna je zadnjemu ljubimcu. Tedaj naj ostane življenje tako, kakor je. Delo je v začetku snovno zelo zanimivo, postaja pa kljub analitični zasnovi od slike do sjike bolj nezanimivo. Naslovno vlogo je igrala ga. Danilova. Odkrito priznamo, da se v tej vlogi jubiiantka kljub svojim obetom ni mogla razživeti; pokazala je veliko tehnike, a duše in strasti, ki je moč njene igre, tu ni mogla pokazati, ker je ni, in ponavljam, da bi sc nam bila morala pokazati v notranje močnejši igri. Ostala igra je bila zastavljena po dobrih igravcih in pogojenih tipih. G. Levar nam jc zopet podal enotno v!ii.o postavo Jaroslava Prosa v iznenadljivi maski, prav tako so bili na višini g. Skrbinšck kot izrazit advokat in g. Lipah kot topel, simpatičen starček-solicitator, g. Jan kot mladi ljubimec, g. Rogoz kot Albert Gregor, gdč. Mira Danilova kot
Kristina itd.	F. K.
*
W. Shakespeare, Zimska pravljica. Prevel Oton Zupančič. V Ljubljani, 1928. Str. 143. Cena broširani knjigi Din 40, vezani Din 48. Poštnina 2 Din. — »Zimska pravljičar je peti Shapespeare, ki ga jo prevel Oton Zupančič. Pole« mrakotnih tragedij »Othella« in »Makbetha« ter svetle komedije >Kar hočete , romantična igra, delo starejšega Shakes-pearea, ki je že dotrpel svojega Hamletfr in Othella in so se v njem umirile strasti in bolečine življenja. Kakor moder ded je v tem delu pesnik: pripoveduje nam, svojim nedoraslim vnukom, mično pravljico o hudih stvareh tega sveta, ki pa se naposled vendarle blago strnejo v srečen zaključek. Svetla in očiščujoča je dobrota pesnikovega pogleda na strasti in zablode življenja. Delo je že pri vprizoritvi v Narodnem gledališču nudilo gledalcu izreden užitek, ta užitek pa se šc stopnjuje v knjigi ob mirnem razmotrivanju bogatih pesniških le-
Tzredno lepa nedelja je omogočila, da so se izvedle vse nameravane s[>ortne prireditve.
NOGOMET.
Tektnc v I. a razredu.
Ž. S. K. Hermes : S. K. Slovan (1 : 0 (1 : 0).
Borbeno moštvo Slovana je moralo šiškarjeni kloniti in s tem doživeti poraz, kakršnega nista bila v stanu zadati ue Ilirija in Primorje. Slovan je nastopil brez Volkarja, in to bo menda tudi glavni vzrok porazu. Cirovič in Marchiotti sta se trudila, vendar sama nista mogla zadrževati izborno razpoloženi trio Hermesa. V prvem polčasu ne more Hermes vsled dobre obrambe Slovana in dobrega vratarja doseči uspeha. Slovan je tudi včeraj igral bolj ostro, kar so šiškarji vračali. Obramba Hermesa ni imela resnega posla ker se je Slovan omejeval na obrambo. Posebno v drugi polovici so šiškarji dokazali, da znajo streljati. Lepe akcije v polju so bile zaključene s streli, od katerih je pet obsedelo v vratih. VsJed nastajajoče teme je Hermes popustil in sodnik g. Deržaj, kateri je tekmo dobro vodil, je predčasno odžvižgal.
V predtekmi je Hermezova rezerva odpravila Slovanovo z rezultatom 3 : 1. Hermes ima v svoji rezervi nekaj talentiranih igralcev, medtem ko je v Slovanovi rezervi še začetek.
Tekme v T. b razredu.
S. K. Reka : S. K. Krakovo 4 : 2 (2 : 1). Re-
ka, ki je bila resen tekmec za prestop v I b razred, jo z nedeljsko zmago ponovno dokazala svojo formo. Igra za oko simpatičen nogomet, samo svoje premoči v polju ne zna izkoristiti. Krakovčani, oslabljeni vsled izstopa par igralcev, niso mogli doseči boljšega rezultata.
HAZENA.
S. K. Concordija : S. K. Ilirija 8 : 7 (4 : 2).
Tekma je bila izbirna, katera družina da sodeluje pri tekmovanju za naslov državnega prvaka. Tega sta se tudi obe družini v polni meri zavedali. Concordija je hotela zmago izsiliti s skrajno surovo, za hazeno nedopustno igro. Posebno se je v tem odlikovala krilka Radičeva, ki je naredila nekaj faulov, kakršnih še nismo videli. Naše igralke je faulala z rokami in nogami kakor nogometaš. Concordija ni ničesar pokazala razven izredne brzine. Družino je težkega poraza v prvi vrsti rešil sodnik in pa dobra vratarica Ilirija je nastopila v spremenjeni postavi z Nikiro na krilu iu Cernetovo v golu. Družina še vedno ne zna popraviti napak, ki smo jih že tolikokrat omenili. Streljanje od strani in pa kombiniranje v ravni črti onemogoča hitre akcije in točno dodavanje. Tudi je kritje iu odvzemanje žog pri tem načinu lažje. Ne vemo dalje, zakaj se krilska vrsta ne spremeni. Aifrerjeva absolutno ne spada na to mesto s svojo igro. Tudi Čornetova v golu se ne bo obnesla, ker ne drži žog. Pri njej sta samo dve možnosti. Žoga se odbije ali pa v mreži obsedi. Boljša bo vsekakor mlada Ke-
pot, globokoumnih življenjskih modrosti ter trdega renesančnega humorja, ki je obilo nasut v tem delu. Hvali« Zupančičev slovenski prevod, bi bilo odve.č. Po Župančičevih prevodih Shakespeare« je široka angleška javnost šefe zaznala za slovenski narod in njegovo kulturo. Slovenski razumnik pa, ki bi v svojem predalu ne Imel poleg Prešernu ludi Zupančičevih prevodov Shakespearea, ne more veljati za kulturnega človeka. To delo se po svoji bogati snovnosti in pesnikovem blagem odnosu do življenja še posebno priporoča srednješolski mladini za privatno in šolsko čtivo. Profesorji sloven-
ščine, ne pozabite svoje dolžnosti I *
Marijan Filo-Logos: Iskre i Plameni. Dubrovnik. Tisk knjigarne Jadran, 1928. Cena br. Din 15, okusno vez. Din 25. — Pisec je zbral v tem delu globoke misli o našem času: da bi večne istine. globlje prodrle v dušo in zavladale javnemu življenju. Knjigo vsebuje veliko množino citatov iz klasikov. Založil jo je odsek Pi-jevega društva zn dobri tisk, prodaja jo pa
knjigarna »Jadran* v Dubrovniku.
»
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu 1922—1926 je naslov publikaciji na 650 straneh s 166 slikami in mnogimi kartami. Vsebina: Milan Gla.ser, Socialno osiguranje u kraljevini SHS; dr. Vilim Helebrnnt, Osnovni principi nušeg zakona o osiguranju radnika; dr. Mi-lovan Ježič, Odnos države i njezini interesi u radničkom osiguranju: Milun Glaser, Medjuna-rodna organizacija rada. Osiguranje rudnika za slučaj bolesti na Desetoj medjunarodnoj konferenci j i ruda: Radovan Matjnšič. Pokriče tro-škova u radničkom osiguranju: Fran Visintin, Naknudn šteti' o nesretnim slučajevima radnika; Janko Mešiček, Tablica opnsnosti i uvršta-vnnje poslovu u razred opasnosti; dr. Oskar Woiss, Suradnju lijočnika u osiguravanju zn slučaj nesreče; ing. dr. Domainko, O organizaciji rada oko predupredjenja nesrečnih sluča-jevu i bolesti; dr. Žeijko Halin. Bolovanje i pomor članov,-) Srodišnjeg uredu za osiguranje radnika godi ne 1926 s naročitini obzirom na tuberkulozu; Branimir Ivekovič, Nova zgrada Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu. — V drugem delu imnmo važne podatke, zlasti statistične: Poslovanje Središnjeg ureda za osiguranje radnika 1922—1926. Organizacija osigurunja. — Kako se izvršuje osiguranje. — Zd ravstvenu služba. — Zdravstvene ustanove. — Zaključni računi i iska/.i o poslovanju Središnjeg ureda za osiguranje radnika za vrijo-nie od l.iulu 1922 do 51. decembra 1924. — Sta-tistič ni iska/.i o poslovanju Središnjeg ureda zn osiguranje radnika za vrijemc od I. jula 1922 do 51. decembra 1926. — Ministnrstvo socialne politike 1918—1926. — Imenik članova samouprave, službeniku i ljekura Središnjeg ureda zu osiguranje radnika i njegovih mjesnih organa. — Teritorijalnu razdioba Središnjeg ure-doza osiguranje radnika. — Pregled osipuranja ronništva i stanovništvu Kraljevine Srba. Ifr-vutaj i, Slovenncn. — Nujvužniji računski i sta-' tistički potlači sn slikama ustanova Središnjeg ureda zn osiguranje radnika, njegovih mjesnih organa i zdravstvenih zavoda.
Ne zamudite
znatnega popusta na vsa oblačila, pri
Jos. Rojina, Ljubljana.
zele, samo rutine rabi. Nekaj posebnega je bil m včeraj sodnik Voglar s svojimi gol-sodniki. Tukaj je pa v interesu športa nujno potrebna remedura. Igro Ilirije je za vsak najmanjši prestopek kuz.no-val, medtem pa dopuščal že omenjeno igro Coneor-diji. Concordiji je priznal prvi in šesti gol, ki sta bila jasna prestopa. Žalostno vlogo sta tukaj igrala oba stranska sodnika. Za vse je bil prestop, še celo igralke. Concordije so to priznale, za vse tri sodnike so bili pa to regularni goli. Vsled takih odločb sodnika so se dogodili vsega obsojanja vredni dogodki. Razburili so se stari in odlični naši športniki in zahtevali od sodnika v 20 minuti pri slanju 7 : 4 za Concordijo prekinitev igre. Upamo v interesu športa, da bo imela po dogodkih v nedeljo zveza zadnjo besedo in napravila kratek proces tako z igralkami, ki goje surovo igro, kakor tudi med sodniki, ki ne znajo oziroma nočejo objektivno soditi tako važnih tekem.
CELJE.
Atletiki :Svoboda (Ljubljana)) 3:1 (1:1). Svoboda, oslabljena, je morala kloniti po lepi in napeti igri dobrim atletikom, ki so že marsikatero reno-nurano moštvo odpravili. Igra je bila ves čas odprta in le [»manjkanje Koscrja je krivo, da Svoboda ne izkoristi lepih šans. Dober krilec Boncelj je vsled lažje blezure samo statiral.
MARIBOR.
Rapid železničarji 4:1 (3:0). To prijateljsko tekmo je Rapid aranžiral vsled odpovedi celovške Austrie. Rezultat ne odgovarja poteku igre, ker so bili Že'ezničarji enakovreden nasprotnik v polju, pred golom so pa kapitulirali.
TRBOVLJE.
Amater:Grafika 4:3. Prvak Trbovelj je po lepi igri odpravil dobro jednajstorico tiskariev.
NOVO MESTO.
Elan:Svoboda rez 3:0. Elan je gladko odpravil šibko rezervo Svobode.
ZAGREB.
Gradjanski:Croatia 4:1 (1:0). Gradjanski z b likom na ceuterhalfu je predvedel slabo igro in Croatia ni zaslužila tako visokega poraza. — Rezerve 8:0 za Gradjanski.
2elezničar:Sptrta 2:1 (1:0). V tej igri bi neodločen rezultat najbolje odgovarjal poteku igre. Šparta je z izrednim elanom in požrtvovalnostjo presenetila Železničarje, kateri so svojega nasprotnika podcenjevali. — Rezerve 11:0 za Železničarje.
Hašk:Viktorija 2:0 (1:0). Viktorija, katera je v prošli sezoni porazila flaška, je morala kloniti vsled slabe igre svojega napada. Dogodili so se zaiostni incidenti, ker so prislaši Haška hoteli na vsak način izsilili zmago nad Viktorijo. — Rezerve 5:2 za Hašk.
Concordija :Derby 6:1 (1:0). Concordija se od tekme do tekme popravlja iu izgleda, da bo skoro dosegla svojo visoko formo od spomladi. Derby pa s svojim oslabljenim moštvom ni mogel drugega, kakor da se je omejil na obrambo, kar se mu je tudi posrečilo. — Rezerve 4:0 za Concordijo.
OSIJEK.
. L Hajduk:Sltvija 5:3 (3:2). Zmaga Hajduka nad izborno Slavijo je presenetila in to tembolj, ker jc bila Slavija skoro celo igro v premoči.
NOVI SAD.
Vojvodina:Radnički 2:0. Lepa igra in bi neodločen rezultat najbolj odgovarjal poteku igre.
SUBOTICA.
SMTK :Sportklub 1:1	(0:0). Zanimiva igra, polna napetih situacij
Sand:2AK 1:0 (0:0).	Edini gol je dosegel Sand iz 11-metrovke.
BELGRAD.
Jugosl»vija:Soko 1:0. Soko je nudil Jugoslaviji trd odpor. Jugoslavija je bila sicer v premoči in bi večji rezultat bolje odgovarjal poteku igre.
BSK:BNSK 5:0. Sigurna zmaga BSK. Rezultat po igri reelen.
JAHALNE TEKME.
Na igrišču Ilirije so se v nedeljo popoldne vršile zanimive jahalne tekme, ki jih je priredilo Kolo jahačev in vozačev. Glavna točka je bilo skakanje preko šestih zaprek.
Prvo nagrado je dobil konj. kap. Gorbatovskv na »Vili«, drugo nagrado art. podpor. Stojisivljevic na »Marti«, tretjo zopet konj kap. Gorbatovskv na »Brandy«, četrto pa konj. podpor. Marič na »Vlasti«.
Druga točka jc bila lov za trakom. Tukaj so zmagova'ci gg. Zor, Zupančič in por. Pantič. V cigaretni turi so pa zmagali gg. Griba, Rodič in Streh ler.
BESNEČI VELIKAN.
Kljub velikim nesrečam nočejo nehati, in bo poskusil major Segrave doseči nov avtomobilni rekord. Iti bo moral že do 350 indiciranih kilometrov na uro, če bo hotel uspeti. O njegovem avtomobilu še ni vse znano, nekaj se je pa vendarle zvedelo. Karoserija je samo HO cm široka, dolga pa osem metrov in pol. Ves voz tehta tri tone in pol. Posebno pozornost so j>osveti]i zavoram; če dirja voz s hitrostjo 380 km, ga ustavijo na H in pol kilometra. Novost je krmarenje r. daljnogledom; pri hitrosti 380 km znakov ob poti ne moreš več razločiti in so vsi ena sama črta. Na tribunah nad električnimi startnimi in ciljnimi črtami bodo postavili dva velika jambora, opremljena z velikim okroglim oknom, z avolovskim očesom«. Na ti okni nameri avtomobilist »ciljni« daljnogled, ki mu pokaže najmanjšo razliko od ravne črte med startom in ciljem. Pri taki veliki hitrosti je že najmanjši odmik od ravne črte lahko največja nesreča. Stroške avtomobila in stroške rekordnih poskusov bosta plačala dva londonska trgovca. Spominjamo se še, kako je po svojem velikem uspelem poskusu dejal Segrave, da >nikdar več<- ne bo vrekordirak. Sedaj ga pa vidiš. To reče vsakdo; a ga le mika, in mika, kakor veščo luč in brenči toliko časa okoli luči, da pade noter in z,gori. Zelo značilen 7.a to je Loekhartov slučaj, o katerem smo
;2je poročali.
--
S sekiro nad soseda
(Izpred sodišča.)
Bilo je toplega nedeljskega popoldneva v juniju letos. Po litanijah je oče Matevž od vezal v hlevu svojega vola in ga gnal na pašo. Ko je tako pasel vola na svojem travniku poleg hiše, je prišel k njemu tudi sosed Tone. Oba možaka sta se sprva nekaj časa prav po domače prijazno in mirno rnz-govarjala o tem in onem, čez čas pa sta se zapletla v mal prepir. Pri tem se je po nerodnosti zgodilo, da je zamahnil Matevž s svojo roko po Tonetovem nožiču, s katerim je Tone reza! kruh. In na ta način se je Matevž nalahko ranil na desni roki. To ga je pa močno rnzdražilo in raztogotilo. Pri tisti priči je odgnal vola domov, ter se je potem koj vrnil na travnik. Sosed Tone se je bil med tem že odstranil, toda Matevž ga je pazval k sebi, češ: »Vrbanov lump, gor pridi!-- N?Č hudega sluteč, se je Tone res ponovno približal Matevžu kar z rokami v žepu. Takrat pa je Matevž skočil v vežo in se koj vrnil s sekiro v roki. Pritekel je ves razkačen do Toneta in pri tem vihtel sekiro visoko nad glavo. Ko se je zadostno približal Tonotu, je s sekiro zamahnil. Udaril je Toneta štirikrat po desni roki in sicer tako, da je dobil Tone eno rano na podlehti, tri pa na nadlehti. Vse rane so bile težjega značaja. Matevž dejanje prizna, toda bil je vinjen, pravi. Tudi se izgovarja, da ga je Tone prej ranil z nožem, kar pa ne drži. Ranil se je bil sam, ko je mahal z roko okoli sebe. Matevžu je bilo zelo nerodno, ko je predsednik prebral listino, kjer je zapisano, da je bil Matevž že kar osemkrat zaradi podobnih stvari kaznovan. Matevž je bil obsojen na štiri mesece zapora.
Rabite
Tungsram
barlum-eleklronke
Radio
Programi Radio-Cfublfana
Torek. 23. okt: 12: Reproducirana glasba in borzna jjoročUa. — 19: Nemščina, poučuje dr. Pi-skernikova. — 19.30: Krkoni in plezavoi, predava prof. Pengov. 20: Koncert šeutpeferskega pevskega zbora pod vodstvom g. Zdešarja. Uvodno besedo o slov. cerkveni glasbi govori dr. A. Dolinar. 1. Vo-dopivec: Himna Krist. Kralju, 2. Mav: Dajte mi zlatih strun, 3. Sattner: Roža Marija, 4. Premrl: Zdrava Marija, 5. Hochreiter: 0 dajte src. mi milijon, 6. Hochreiter: Čez mlado zoro, 7 Zeleznik: O Marija divni cvet, 8. Zeleznik: Najlepša vseh devic, 9. Tome; Nebeški kori strmite, 10. Klomenčič: O Jezus kralj si čudovit, 11. Vodopivec: Pod oljkami, 12. Hochreiter: Ceščena si Marija, 13. Mav: Slovenska maša Slomšku na čast: a) Usmili sc nas o Gospod, b) Slava, c) Verni vstanimo, d) Verujem. — 21.30: Poročila in Acadcmk-Danzing-band.
Sreda, 24. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — 19.30: Ledena doba in njeni sledovi v Sloveniji, predava dr. Valter Bohinjc. 20: Klavirski večer g. prof. Noča: Mozart: Sonata A-dur, Brahms: Intermezzo iz sonaie F-moi, Marx: Praeludium, De-bussy: Arabeska, Mai-tuzzi: Scherzo, Novak: Sere-nada, Chopin: Mnzurka, Lis/.t: Etude de Pagaaini oro. 5. Vmesne točke poje g. Rus. — Poročila.
N« muilti svojih otrok x ribjim oljoin,
ampak dajajte jim
Jemalt je zlatorumeni prašek, prirejen iz 30*/, ribjega olja in suhega sladnega ekstrakta. kateregn redilnost je splošno znana. — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah v malih in velikih zavitkih
Nasznanila
Mariborsko gledališče
23.	oktobra, torek: Ob 20. url: PLESNI VEC!W KSENIJE BURGIlAUSER. Ab. 13.
24.	oktobra, sreda: Ob 20. uri; THERESE RA-QUIN. Ab. A. Premijera.
"Prireditve In društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se morm pioMI in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadsljn* beseda po 3 Din.
Opozarjamo na koncert slavnega želista C»-sj-ar Cassado-a, ki se vrši v petek dne L m. ▼ ljubljanski Unionski dvorani. Vsi največji svetovni časopisi in njihovi kritiki so polni hvale o umetniški igri in interpretaciji odličnega umetnika. Ne morejo prehvaliti čistoto, moč in milino tona, ki ga izvaja na svojem kraljevskem instrumentu. Program je izredno bogat ter bode nudil v vsakem pogledu dovelj umetniškega užitka. Cassado koncer-tira tudi v Mariboru in sicer v četrtek dne 2f>. okt. Na klavirju ga spremlja ga. Berta Jahn-Beer z Do-naja. — Predprodnja vstopnic v Matični knjigarni Klub esperantistov v Ljubljani otvarja sledeče tečaje za esperanto: 1. Splošni tečaj in za poštne nameščence v torek 23. oktobra ob 19.30 v šentjakobski šoli. — 2. Za srednješolce v ponedeljek, dne 22. oktobra ob 17 na 3. državni realni gimnaziji v Beethovnovi ulici, 2 a razred. — 3. Za skavte v sredo 24. oktobra ob 18 na moškem učiteljišču (1. letnik). — 4. Za privatne nameščence in delavstvo čas in kraj se objavila pozneje. Učnina mesečno Din 15, za dijake in delavce 10 Din.
Esperanlski klub na Vrhniki naznanja, da se vrši 28. oktobra ob 3 popoldne v gostilni pri Jurci predavanje o pomonu in razvoju pomožnega svetovnega jezika Esperanlo. Po predavanju se bodo sprejemali novi člani, na kar se bo pouk pričel po dogovoru s člani. Vljudno vabimo vse interesente ter posebno poudarjamo, da se to predavanje vrši v slovenskom jeziku. — Odbor. Voršič Josip:
Orel
V ponedeljek so prejeli odseki v bližini železniške proge okrožnico in izkaznice za četrtinsko vožnjo na proslavo desetletnice osvoboditve slovenskega naroda, ki se bo vršila v nedeljo dopoldm 28. oktobra v Ljubljani. Ako kak odsek ni prejfr povabila, a se želi proslavo udeležiti v kroju in 5 praporom, naj to takoj sporoči SOZ in v dopisu navede, koliko izkaznic /.a četrtinsko vožnjo želi, da mu jih pravočasno pošljem^ — Predsedstvo SOZ.
Vsem orlovskim rdinicam. Tekmovalni red in vaje za leto 1929. (za praški tabor in tekme J. 0. Z.) je izšel. Naroča se pri Jugoslovanski orlovski zvezi v Ljubljani. En izvod stane 8 Din če se knjižica takoj naroči, pozneje znatno več.
Saše difaštvo
Krščansko socialistični akademski klub sklicuje za petek 27. oktobra ob 8 zvečer v Akademskem domu svoj redni občni zbor. Opozarjam tovariše akademike, ki želi jo vstopiti v naš klub, pa se še niso priglasili, da to nemudoma store. Dnevni red občnega zbora je objavljen na deski v Akademskem domu. — Predsednik.
Cirilsko društvo ljubljanskih bogosloveev. Na zadnjem občnem zboru 19. oklobra ie bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Valerijan Demšar (V. 1.); podpredsednik Ilija Alojzij (III. 1.); tajnik Gregorič Joža (1.1.); blagajnik Fortuna Franc (I.I.); knjižničar Fric Franc (II. I.); čitalničar Duhovnik Anton (LI.); revizorji Benedikt Valentin (fV. 1.), Kirigin Josip (III. 1.), Jeglič Stanko (IV. L), Mlakar Jakob (11.1.) in Pipp Vilko (III. 1.).
Jufjoslovausko katoliško akad. društvo Krek v rrafli. Na rednem občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Pertl F,man., stud. med.; podpredsednik, blagajnik in gospodar Velker Hu-gon, stud. med.; tajnik in knjižničar Kaučič Jakob, stud. agronom.; revizorja Malacko Julijan, stud. techn. in Košir Vinko, stud. coop.
Cerkveni vestnik
Akad. Marijanska koncronacija jirične danes dno 23. okt. ob 8'A zvečer z rednimi tedenskimi sestanki. Kraj: kapela pri oo. frančiškanih. — Vabljeni vsi, zlasti novinci. — Odbor.
"iPoizzvedovan ja
Izgubila se je denarnica z manjšo vsoto v soboto na Kongresnem trgu. Pošten najditelj se prosi, da najdeno izroči upravništvu »Slovenca:.
Našla sem 2 m barhenta. Dobi se pri Sever Tomačcvo 34. Moste.
Moderen! Trpežen!
Krasen!
Liubliana Gradišče 10 • Telefon 2268
Prospekti zastonj!
Šport
sezijska prodaja manufakture I
Vse oblačilne predmete prodajam od 1. oktobra dalje po globoko znižanih cenah. V interesu vsakega kupca je, ki rabi za zimsko sezijo dobro in trpežno blago, da ne zamudi prilike se neobvezno prepričati o tej redki ponudbi. Edino pristne pirotske preproge ročne industrije prodam v kolikor še traja zaloga po zolo uizkih cenah, nadajjua naročila se pa izvršijo v teku 14 dui po dogovoru.
J. Koslevc, Ljubljana^ Sv. Petro cesta štev. 4
AVali oa 1 asi
Vsaka beseda 50 parali prostor drobne vrstice T50Din.Najmanjii znesekSOin.Oglasi nad 9vr5tic se računajo višje.Zaoq!ase >troqo litovskega in reklamneqa značaja vsaka vr>tica2Ditr
Najmanjši zneseklOOin.Pcislojbina za "šifro2Din.Vsakoqlaj treba plačati pri naročilu.Ma pismena vprašanja odgovarjamo Ig,čejepriloienaznattika.Ček.račun Hubiiana10.3We!/jt.23-28
Jluibodobe
Učenec
priden, pošten, kmečkih staršev, ki ie dovršil z dobrim uspehom budsko šolo in ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe pod »Trgovina 10.175.< na upravo »Slovenca«.
Mlekarna sprejme v službo dobrega
mlekarja - sirarja
. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod-štev. 10.234.
Bonbonjerja
(Bonbonkochcr) kot pomožno moč, išče m o za tvornico kanditov. Stock Cognac Medicinal d. d.,
Slav. Požega.
Sodavičar. pomočnik
se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji, s popolnimi spričevali, ki bi lahko sam obrt vodil. — Desimir Došen, sodavičar, Bosan. Novi.
Služkinjo
pošteno in ki zna nekoliko kuhati, sprejme boljša rodbina na Gorenjskem. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 10.279.
Služkinjo
sprejmem, pridno, pošteno, staro od 25—30 let, katera zna dobro samostojno kuhati ter opravljati vsa gospodinjska dela. Naslov pod št. 10.326.
Mehanika
spccijalno izurjenega v popravilu šivalnih strojev, sprejmem. - Nastop službe po dogovoru. Ponudbe pod Mehanik št. 10.328 na upravo lista.
Pletilja
izurjena na dolgi stroj za nogavice, se sprejme na deželo. — Ponudbe pod ».Takoj« na upravo pod št. 10.282.
Kurjač
| išče službe kjerkoli. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Zanesljiv« štev. 10.320.
Službo natakarice
| iščem v Ljubljani ali Celi ju. Naslov pove uprava pod št. 10.331.
Kuharica
za orožnike hoče premc-niti mesto. Naslov pove ,,„..,,.„ i:.«. „„j 10T5";
Metoda Berlitz
Pouk francoSčinc, angleščine, italijanščine, nemščine itd. po profesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materiničini. - Prijave samo: Kralja Petra trg 8/1., Ljubljana.
Poučujem
stavbeno mehaniko in vse gradbene predmete. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »cand. gradb. ing...
Hiša
dvostanovanjska, z gospodarskim poslopjem, 3 orali zemlje, naprodaj iz proste rokr Naslov pove uprava pod štev. 10.318.
Majhno posestvcce
v Černolici pri Št. Juriju
ob j. ž. zidano in z opeko i krito hišico, pripravno za majhno družino, poceni . r.aprodaj. Podrobneje po-lastnik Miloš Zagraj-šek, Kozje.
——————— .mu musiu. iitiaiuv
Dva geometra 1 uprava lista pod 10.325.
Kdor preskrbi službo
sluge, skladiščnika, ču-' vaja dobi nagrado 500 Din ali posojila 15.000 Din. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Službav št. 10.329.
Stanovanje
s tremi sobami s kuhinjo iščem. — Ponudbe pod »F. D.« 10.332 v upravi.
iiiiP'
nabiranje naročnikov KT ....	. .
oglasov ter organizira- , Najboljši pisalni stroj Urania v treh velikostih sc dobi samo pri Jos. Peteline, Ljubljana (ob
Zastopnike (ce)
sprejmemo v vseh večjih krajih: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju itd.
za
in oglasov ter organizira nje razprodaje. Navedite reference. Agilnim stalen in dober zaslužek. - IIu-
strovani Tjednik, Zagreb, j vodi, blizu Prešernovega Duga ulica 48. 1	spomenika).
enreimero takoj za svojo tehniško poslovnico, ki moreta biti tudi začetnika. Mesto stalno. Ponudbe na adreso: Ivan Bar-barič, ov. civ. geometar, Novi Sad, Madjarska ulica 14.
Kleparski pomočnik
za stavbinsko in galanterijsko delo se sprejme v stalno delo. Košar, Hrenova ul. 7, Ljubljana.
Mizar, pomočnika
sprejmem takoi v stalno službo; biti mora spreten za vsa mizarska dela. -Starost 28—35 let. Sprejme se tudi vajcnec iz okoliša mesta Ljubljane. Srečko Zupan, sploš. mizarstvo, Ljubljana, Rožna ulica št. 35.
Vsevolod Ivanov:
Povratek Buddhe
(Povest.)	14
Slabo zviti klobčič žice je manjši nego pest. Profesor odtrga s sekiro konec deske v kotu stene, vtakne tam žico in zopet zabije žeblje. Odrgne z nožem iskrice zlata po tleh, zelo malo jih je, lahko jih prešteje, in jih vsiplje v hlačni žep.
Ženska bo povedala Dava-Dorčži ju, kaj se je zgodilo, in gigen ne bo več skrival pred Vi tal i jem Vitaljevičem hrano in mleka, če bo prodajal žico
Koža med prsti zelo boli, ker je odrgnjena od žice. Čemu se je potem mučil? Saj bi to lahko storil tudi Dava-Dorčži, in je bolj mlad in bolj vajen vsakega dela. Ni bilo potrebno.
Toda za Vitalija Vitaljeviča je prijeten občutek utrujenosti. Razen tega je storil po nazorih poganov svetoskrunstvo; Dava-Dorčži bi se bil komaj upal kaj takega storiti.
... Dava-Dorčži se pozno vrne: vlak stoji na križišču zunaj in vas jc daleč v stepi. S seboj prinese polovico kolača in od plota odtrgano desko, ln Vitali) Vitaljevič tnisli z veseljem, da je drugo polovico kolača pojedel gigen med potjo. Polov!« , se razdeli v tri dele. Ženska molče nalije čaj.
Srce Vitalija Vitaljeviča bije nemirno; pričakuje, da bo vzel gigen desko, katero zdaj cepi. in bo zakričal. Toda ženska molči. Gigen poje svoj del kolača.
Dava-Dorčži pripelje tri kmete. Eden izmed njih z rdečo brado in v ovčjem nabranem bešmetu' suva s prstom v kip in reče drugemu:
' Kratka, do kolen segajoča obleka brez ovratnika; tatarskega izvora.
Dvonadstropna hiša
z dobro vpeljano gostilno in trgovino, gospodarskim poslopjem, velikim dvoriščem ter zelenjadnim vrtom, se proda na prometni cesti v Ljubljani. -Kje, pove uprava »Slov.« pod št. Iu.330.
Mlinsko orodje
različno, ter stroji, se poceni proda: valjčni stroj, stroj za čiščenje zdrobn, kamna, jerrnenice in razno drugo orodje. Poizvc sc v Ljubljani, Stari trg 32. Zorman ali Studa 24, pri Domžalah, mlin Zorman.
Branjevci, pozor!
Lep in debel domači kostanj, vsak dan svež, kakor tudi zimske hruške in drugo sadje, nudi in razpošilja v poljubnih množinah po najnižji ceni Franc Modic, Tolsti vrh, pošta Št. Jernej. Naslov za brzojavke: MODIC -Šent Jernej.
Šivalni stroj
dobro ohranjen, poceni naprodaj. Kavčič, Poljanska cesta 58.
Singer šivalni stroj
za pogrezanje, čisto nov, prodam. Naslov v upravi Slovenca pod 10.295.
lEgECU
- :.«<HWMI dBCTBMnBBB
Dijaki in dijakinje
se najbolj varujejo tro-škov za pogosta popravila žepnih ur, ako pred nakupom ure zahtevajo brezplačni cenik od stare strokovne tvrdke Anton Kiffmann, Maribor 40 b, ki jc znana kot najcenejša \ državi.
1 a trboveljski premog
in lepa. suha bukova drva
kupite najugodneje pri tvrdki Franc SlovSa, Raz-lagova ulica 20.
Tvrdka A. VOLK
Liubljana. Reslleva cesta 24 nudi najceneje vse vrste osenlčno moko in druge mlovske Izdelke, /ahlevalte cenik i
Odprto pismo
Prvi slovenski zidarski zadrugi v Ljubljani
Ker na moja pisma ničesar nc ukrenete ter mi tudi ne odgovorite, Vas javno poživljam, da nastopite sodnijsko pot. Mojega brata pa, ki pri zadevi ui prizadet in tudi ne informiran, pustite v miru z Vašimi dopisi. V slučaju, da greste pred sodnijo, sc bomo pa natančneje pogovorili,
Janko Kos,
čevljar, Ljubljano, Tržaika ccsta, »Stan in dom«.
Pianino
skoraj nov, ceno naprodaj. Naslov v upravništvu pod št. 10.259.
Radic-aparat
4 cevni, poceni prodam. Naslov v inseralnem oddelku »Slovenca« 10.323.
Novo kolo
prodam ali zamenjam za radio-aparat. Ivan Bori-šck, Šklendrovcc, Zagorje ob Savi.
Pisalni stroj
fRemington), prav dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi št. 10.327.
Kolo
prodam za 1000 Din. — Gerbičeva ulica štev. l/I.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izk oristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi beli pcb kg 300 Din. L Brozovič, lcem čistio-na perja. Zagreb, Ilica 82.
Kompanjon
se išče za dovršbo vsaki obrti prekoristnega stroja
in dobavo patenta. Naslov na upravo Maribor pod šifro »Brusač«.
Najboljši švicarski pletilni stroj
se dobi samo pri Jos. Peteline, Ljubljana (ob
vodi, blizu Prešernovega spomenika).
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon HibSer, Ljubljana, Sv. Petra ccsta 25.
Klavirji!
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrst. Instrumentov raz ličnih tvrdk. kakor tadl lastnih izdelkov. • Poseben oddelek r.a popravila. UglaSovanje ln popravila za Glasbeno Matico, Konserva torij in druge inštitute s« Ugotavljajo od moje tvrd ke. Točna postrežba in zmerne cone tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev H. Warblnek, Ljubljana. Gregorčičeva ulica 5, I. nadstr.
ki krepi in zdravi
želodec
Vsakovrstno
zlito kopale
po najvišjih cenah.
ČERNE. juvelir. Ljubljana,
SVolfova ulica št 3.
Otoni a ne
v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din. oto-masska pregrinjala, mo-droce itd kupite najboljše. - Rudolf SEVER tapctnUtTO, Marijin trg %
Najcenejše in najuspešnejše krmilo za prašiče in konje jc zdrava, nova
hopuza y storžih
Dobi se po zelo nizki ceni pri tvrdki
A. VOLK, LJubljana,
Resljeva cesta 24.
Zahtevajte ponudbe.
ur
Samci
za orite obratno dobaol|a
material d. z d. z.
LfabSiana, Dnaajsfea c. 38.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
HODI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
knjigoveznica k. t. d.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA <5 !L NADSTROPJE
Največja izbira
barhenta
v trgovini
JOSIP ŠLIBAR - LJUBLJANA,
Stari trg št. 21 (poleg Zalaznika).
: Ta-le? ::
Ta, katerega vpraša, ima otroško rožnat obraz in popolnoma moški hripav glas: Veliko bo dela, striček"...«.
Okrog Buddhe hodijo, trkajo po njem s prsti in livalijo dobro med. Dava-Dorčži gladi z roko po obrazu Buddhe, po gubah njegove obleke in nenadoma odskoči. Ustnice se mu skrivijo, s slinami brizga pro-sorju v uho, suva ga s pestmi v jetra:
Odtrgali so, lopovi, vso žico do čistega... zdaj razumem, zakaj so pobegnili!...
■ Kdo?
Vojaki... Kdo! Vedno so me odstranili iz voza s kako pretvezo, sami pa so razbili zaboj in odtrgali ... Kaj pa ste gledali vi, vi? .. Jaz! Jaz! Jaz?
Vi! Vi!... Saj vi ga spremljate, vi boste tudi odgovarjali, tukaj jc za tristo rubljev zlata!1 ... Sem si mislil, zakaj se je dal zaboj tako lahko razbiti? ... Če jih le bom kdaj dobil .. .<:
Zamahnil je s pestjo, se obrnil Ii kmetom in vprašal:
Vzamete, ali kaj?
Rdečebradi kmet je snel kučmo. Njegova pleša je bila tudi rdeča, in široki veseli nos — ves pegast. Profesor se mu je nasmehnil. Kmet ga je pogledal, se tudi nasmehnil in stegnil roko:
Pozdravljeni, ali ste že davno na potu?
Dava-Dorčži je nestrpno prekinil: No, ali razumete?!
Kmetje so se previdno pogledali in rdečeglavi je tiho odgovoril:
- Navaden kmečki nagovor za slarejšo osebo, kakor slo-vfnšlti oSa .
1 Uo 15.000 dinarjev. Cervonec t. j. 10 zlatih rubljev ima /.daj vrednost ~/V) dinarjev.
»Nemara še za en zlat1 ne nastrgaš. A kako ti misliš, Mitjsa?«
Mitjša v pleteni športni čeladi in luknjastem kožuhu je odgovoril nedoločeno:
Bog ve ... glavno je, da ni to ruska stvar ... nikdar še nismo niti slišali o tem. Ali jc nemara od Kitajcev, ta le malik?<
Rdečelasi kmet si je odločno nategnil rokavice:
>Po delu bomo pač plačali, saj nismo oderuhi... Koliko bomo nastrgali, toliko tudi dobite ... s takim zlatom še lahko kaj izkupiš, — današnji dan je kar ena — dve — k zidu k2
Dava-Dorčži se je medlo naslonil na peč.
^Strgajte... bolj hitro. Če se boste obotavljali, priklopijo tepluško, kaj hočem z vami... ostali boste.«
Dava Dorčži govori:
r Buddho so oskubili Rusi. Jaz ga peljem pošteno domov. Rusi so odtrgali žico in odstrgajo zlato. Toda oskrunjenje le poveča božjo svetost.. x
Tri dni so strgali kmetje z Buddhe zlato. Najbolj debelo leži zlato na obrazu Buddhe, na njegovih okroglih licih. Njegove ustnice se stemnijo, oči so zdaj vdrte. Okoli kipa je ovito volneno ogrinjalo, vanj se siplje zlato.
Bomo stresli,c reče rdečebradi.
Tu in tam po telesu še ostane zlato: kakor prišči rumeni madeži. Nikakor ni mogoče sneti zlata Buddhi s prstov.
Za zlato prinesejo kmetje vrečo zmrznjenih že-melj, mernik krompirja in drva. Oprezno zložijo ogrinjalo, v katero so padla zlata zraca, in zavijejo v časopis lističe zlata z obraza. Potem rdečelasi kmet vzdihuje in stiska roke:
1 Ttu?. Zolotoj je označba čorvonca.
- Ru.s. slenka. izraz, ki ga ie vpeljala revolucija za uslre-litev. Obsojenci so postavijo v vrsto z obrazom obrnjeni k zidu in čakajo, da ilh ustrcle.
IUEIIIE
S M
e m
5 r
cr. <3
« £ g >
co S? £ ?
?
c c 5
s- f sr
K"
I
■a
to ' o <
*» (V C* tO £
5	O IO
6	5' "
c
7	l P
m
k W J £. o p
i _ o — ~
2. ° 5'
2 n
2 s	to
? i	a' e
^	S
S
5 S"	ff
• ui
« o	2
(t	ta
f ta,	n
CO 2.	P
"5F	S
t	a.
— a	■
2S o. r; 5" N " 2 -c r3
C >
rr 3 rt g«
B !M
Ž a
tc
4*	O
rr »
E'	3
-	r?
«	»
<®	_
"	S
m
«	n c |
5'	§
to sr
C
n o-< cz 2 S g 2. »r ••
2". >
S
S» CV
- - i S
s: -i » -i — ■. _

=111 = 111
Za Jugoslovansko tiskarne. * Ljubljani: Karu Cei
wd*;»lelj di Fi. Kalovec.
Urednik: Frcac Terseglav;