List 9
Seme premenjati.
Vsak gospodar ve, da mu rež in pšenica, pa tudi druge žita in sadeži po nekterih letih ne obrodijo toliko več kakor pred, čeravno njivo dobro obdeluje. Treba je v takih okoijšinah seme premeriiti.
Ako imaš zemljo, ktera je Jeto za letom dovelj vlažna (mokra) in pridelaš obilo slame pa drobnega zernja, ali če imaš suho zemljo, ki ti obrodi polno zerno pa malo slame, treba je, da na obeh teh njivah premenjaš seme.
Al ni dosti, da greš v sosedno vas po novega semena; nikar ne misli, da bodeš s tem vse opravil. Treba je, da prevdariš to reč še bolje in storiš tako-le:
Pervo je, da si dobiš semena iz kraja, od kterega je znano, da je tii lepa pšenica, rež itd. Nikoli ne hodi v kraje, kjer je žito rado snetjavo ali plevenata.
Drugo je, da si omisliš semena iz kraja, kteri je tvojemu domačemu zlo enak; raji ga jemlji iz bolj merz-latih, kakor toplejših krajev.
Tretje. Pazi tudi na to, ako semensko žito kupiš iz daljnega kraja, da tam ni zemlja premastna ali predobra; bolje je, ako je bolj pusta.
Ceterto. Ako si priinoran, seme iz gorkejega kraja v merzlejsega presajati,   sej   ga perve   leta   na   take  njive,
l«i ti bolj  na soncu  leže; za Bcme  iz »lerzlejžih  krajev  odloči bolj  osojne njive.
Le  ce fi:ospo(iar  pri   p?tMnenjevanji  semenske^^a žita  ua vse to dobro pazi, jo  bo tudi dobro opravil.
—  68   —