& Itnllta.                                     IWUL i MH. Mi Kl.                                       UD. Ml

9              ^«»  y vpw««Hw    «otw^^^  1^VWHJ«   MB  pnBHH
M xrmH t Prostor I mJm X 54 i«//« za nivtdnc in aule ogUsc 80 vtn., a uradne razglase 1*20 K. za poslano  in  reklame 2 K.  — Pri aaročttii
nad 10 objav popust Vprašaniem glede inseratov mi se priloži snimka ti odgovor.
Bpr*WBtttvo „Slor. Marot««' ta  „Mamama  Tiskara*«  ftmalto** ulica *L 59 oriUlčio. - T«l«f*a it f*.
MSt«t«MU  Var««1   vtf|a   w &K*i|m I« M P^tli
» Jttf •alavifl i                                   ¥ la—aaiatf t
celoletno naprej plalaa   .   K 120*-     ceMeino......K140-—
polletao.   .......    60-—     poOeuio.......„ 7O—
3 mesečno......„    30-     3 0Mta6io......» 35*—
•         •*         ••••••»■U""                  t*           ••••••»   12*^
Novi   naro&iiki oaj  polije io v prvič  naro&tlno   vedao   ^ay   po nakaznid.
Na samo rtfsment naročita brez ooslatve dentrte se ne more no ozirati.
fritolttr« „Itov. ■«*•*«" taftova au*a it I, L ■atafrapjau
TaUfM «•*. 94.
Posamezna Itavilka vella 60 vlnarlov.
Poštnina platana v gotovini.
Cehl In Trst.
Tačas, ko se mi borimo z vso svojo silo za Jadran, se pocutijo Če-hi ob njem izborno. Z veliko radostjo zatrjujc dopisnik »Lidovih Novin« iz Trsta: -Generalni konsulat naši republiky v Terstu je nejvetši naš zahranieni urad«. Tržaško pristani-šče je vzniklo Čehom spontano. V republiki se je govorilo takoj po prevratu o vodni cesti preko Hamburga do Amerike in po Dunavu na vzho-j Zgodilo se je, da je cesta preko Hamburga izostala, vožnja po Dunavu na vzhod pa spada sele v dalnjo bo-docnost, in pošiljatve so si našle same pot v Trst. Še večii pomen je dobi! Trst z vračanjem sibirske arma-de. Treba je bilo organizirati prista-niško baso. Prihajala so v poštev raznu pristanišča Sredozemskecra morja aJi hitro je prišel v ospredje Trst in je tuđi obveljal. Tako izvaja tržaški Čeh v omenjenem brnskem listu. Pred ocrni ima domačo stran pričetkov češkega prcmeta preko Trsta, ogledati pa si je treba tuđi ita-lijansko stran. Takoj ko so nehale pomDOzne slavnosti radi »odrešenja--Trsta in so se duhovi streznili. so se vprašali v Trstu in v Rimu: kaj pa bo s Trstom? Kakor znano, so Dri-šli v Trstu in v Rimu do zaključka. da morajo vzdrževati tržaško prista-nišče v glavnem zaledne države. Med temi je prišla v poseben poštev češko - slovaška republika. Italijan-ski listi so Dridno beležili izvoz iz čeških dežel pod Avstrijo in uvoz v te dežele preko Trsta. Stevilke so imponirale in jasno je bilo, da bo promet svobodnih čeških dežel še mnogo večji. Zato pa je italijanska vlada storila vse potrebne korake, da pri-veže Češko - slovaško na tržaško pristanišče. Italijanski organi so šli čehom v Trstu takoj na roke v pol-ni meri. V pristanišču imajo svoj poseben sektor z lastnim ha timari em. lastne straže, tam se vrsi ves njihov promet, tam imajo svojo carinarno, ki plombira vaerone, določene za republiko. v sektorju se izkrcavaio 1e-Kijonarji. tam vlada dan na dan živahno gibanje. Ladie. ki so nrioeliafe legijonarje, so vzele s seboj na dal-nji vzhod eeškesra bla^a v veliki vrednosti. Trst ima služiti Čehom za trgovanje z dalnjim vzhodom, z Ameriko. kamor so poslali svojo naj-sposobnejše ljudi, da izvrše tam vso potrebno tozadevno organizacijo, potem pa zlasti še z južno Rusijo, kamor Došilia češki generalni konzulat iz Trsta pisemsko pošto, kar se smatra za dober začetek    tr^ovske
zveze z južno Rusijo. Tako raste in pridobiva veljavo češki sekcor v tr-žaškem pristanišču. Italijani to vpo-števajo in zato je umevno, da bodo vezi med češkoslovaško republiko in Italijo vedno trdnejše, čim se raz-mere bolj urede, kakor je izjavi] italijanski poslanik v Pragi, ki je že naglašal, da Italija v vsej meri vpo-steva interese češko - slovaške republike v tržaškem pristanišču. Trst mora vendar živeti! Zato ie dobro-došel, kdor pripomore k življenju v Trstu. V Čehih vidijo Italijani jedne-cra srlavnih vzdrževateFev tržašKe-ga pristanišča. Pa kako t"di Čehi de-la:o in -eriblicjo za svoj razmah v po-morskem prometu! Čujemo o ie.sklh Damnlovnih družbah in o ukrepih glede tonelaže za češko-slovaško republiko. tako da se utegne zgoditi, d.a bodo po Jadranu oIHe poprej češke velike tr^ovske ladie nej?o iiT^o-slovanske! Tta'ilansVi listi z vescliem beložiio tostvarna češVa prizadeva-nia. češ. to vse bo v korist našemu Trstu.
Prilika, da pokažejo Čehom v Trstu javno svoje simpatije, se ie rrndila ItalHanom. ko ie prinlul v Dri-stanišče namik »Jona»jmaru« s 1.^>0 lecijonarji. Drvim delom I. strekVei?a nolka. ki nosi ime po Janu Hiis«. Pred Oberdankovo vojašnico Je bila velika slovesnost. Z eodbo na čelu so prikorakali tia češki iunaVi. itali-ianska častna stotniia je bila tam po-stavliena. navzoči so bili zastopnik! vlade, mesta. raznih uradov. tr<™\-skih krogov. snloh so hiteli trzašk' Ttaliiani, vlada in voiaštvo izkazat snoštovanje Č°hom. Tribuna ie bila okrašena z italrjanskimi in češko -«!o-vaŠVimi pranori, sredi njih 5h"k» nredsednika Masarvka in kralja Vik-tona Emanuela. Češke dame so bile na tribun? polesr italn*arckih. Oenera? Castacrnola je slavil došle 1ceri|->r»arie in njihovo delo v Rusin ter navršeno zaklicf*! »Pvviva« č°ško - slova-ški republfki in nienemu nredsednt-ku. Povelhiik lecrijonarjev se ?e leno zahvali za laskavi s^reiem in zakh' cal Italiji »Na zdpr!« TtPh'Janska trod ba je za«virala obe če^Vo - slovašVi narodni himni. č^ŠVa pa italh'ansko h'mno. Koerar Ttalijani tako snreje-maio. tacra ceniio in spoštiHejo pa tuđi še ka i nričaktrefo od nieea.
Pa ttidi lepijoriarji v Ttnliii so storili mnojaro za vezi med ItalHani in Čehi. Nastonanje čeških lesriionarjev v Ttalifi je bilo imnomiioče, niihovo boievanje na fronti ie kazalo zavest, da se bore neustrašeno za   svobodo
svoje domovine. Ko ie bil jeden prvih italijanskih poveljnikov na Krasu po-prašan v Rimu, ali je videl kak posebno Kinljiv prizor na bojišču, je po-vedal to-Ie: Pred veliko ofenzivo, ko so že pričele žvižgati krokije, so peli češ'u le^ijonarji odkritih j?!av svojo narodno hin:r>n. Na npsprotni strani ro stali niHiovi dru?! in peli ž njimi. Tavo ie bHr» to Dretres'iioče, da mu Te sn]7a Crnila iz očeša. Ko so nekoč v Bcneč'M Avstriici vjell veo češ1'^ vorim-ar'ev, 50 prir ć'\\ ce'o vo;aško r.|nv"sro5t nn" rbešanju. Ob ccstah so »ih izpostavili. slik*^ ca poslali v zp.l^dje v svpfPo Slovanom, češ. ^'Ue t»so<5o izda;Dlc°v! Junaštvo ^e^ov ie pnstilo ^lobo'-e vtiske v fta!'ia^s^°m narodr. Pa t"di pisalo ce je iak^ mno^o o le^ii^nprj'h in Če-i<!1c^n rarod" no f*5»i*ić»nsk?h listih. V ^ev.-h so vid^!i Ttali'ar? glavno n*šil-^o s'lo nroti podonavsVi monarhfii. Tf-pi^p^o^j   itustrovani  pa  tuđi     češki
listi so bili polni slik, iz katerih se je dalo razbrati vezi, ki nastajajo med obema narodoma. Sploh so Čehi vsepovsodi v času vojne delali za svojo bodočnost. Priborili so si Ggrromno, priborili so si tuđi Trst... Napačno bi bilo na naši strani, ako bi motili razvijajoče se vezi med Čehi in Italifani. Človeka sicer zaze-be oko1 i srca, ko vidi, kako Italijani ^ređo Čehom ob Jadranu na roke tišti čas. ko hočejo nam povsem one-mosročiti prav vsak razvoj na morju, toda računati moramo z razmerami, oo^Ioblti se v nje in si reci sami pri sebi: Kadar borno mogli Čehom kat ocH"d:ti. oni te?a srotovo ne bođo odbili. Ako borro solidno gradili državo, borno rastli na veljavi in začel bo počasi nas vpoštevati tuđi talijanski sosed. povsod, tuđi na »n-irju. iz Ijiibezni in prilaznosti, marveč er mu bo tako veleval »sacro ego-ismo.«                                            K.
Bz zatCnfe ssfe nzrnđnaaa cr^dstaonlStua.
LUU Beograd, 27. marca. Preti-sednik Pavlović otvori 81. redno sejo začasnega Narodnega predstavništva ob 17. Tajnik Jovanović pre-čita zapisnik zadnje seje. Poslanec prof. dr. Polić naprosi predsednika. naj stori potrebne korake, da bodo člani parlamentame?ra odbora za volilni zakon redovito prihajali k sejam. Dr. 2arko Miladinović konstatira, da morejo parlamentarm odbori, kakršen je odbor za volilnc delo, poslovati tuđi brez kvoruma. — Posl. Miletić vpraša finančne^a ministra, ali je finančna komisija za pregled in popis predmetov za izvozno carino dovršila svoje poro-čilo. Finančni minister dr. Jankovič odqrovarja: Gospod poslanec je imel prav, da je stavil to vprašanje, ker sem na seji obljubil, da bom objavil rekatere odstavke iz tega poročila komisije, ki sem jo sestavil takrat, ko sem nastopil svoje mesto. Prvo poročilo je od 2. marca. V tem po-roČilu se nahajajo nastopne ugoto-vjtve: Na strani 14 poročila je sta-vek, ki se glasi: Centralna uprava ie izvozila samo preko bsograjske finančne uprave predmete, za katere ni bilo plačanih 15 milijonov dinar-jev carine, CVzkliki: Au!) na strani 16 istega poročila se srlasijo drugi in nadaljnji odstavki: Bilo je blago, za katero se je plačala izvozna carina po tarifi ad valorem (od 17. oktobra 1919) in po novi tarifi, ki velja danes, vendar pa je to blago sploh oproščeno vsakršne carine. Po-udarjati se mora, da ne gre samo za majhne vsote,   marveč za već mili-
jenov. Oproscal je canno finančni minister preko ravnatelja carine. Šio je pri tem tuđi za blago, katere-ga izvoz je bil po ministrskem skle-pu striktno zabranjen. Vendar pa se tako bla^o ni samo izvažalo, temveč je bilo oprosčeno tuđi vsake carine. Tako je n. pr. centralna uprava izvozila privatno blago (10 vagonov jajec Braće Mihajlović) ter je po-skušala tuđi izvoziti 400 vagonov drv za kurjavo Moritzu Drachu, ne da bi bil plačal carino. Ražen tega pa obstaja tuđi drugo uradno poročilo od 5. marca 1920, Na strani 36 se čita: Centralna uprava in trgov-sko ministrstvo je šio na roko izigravanju vsake vrste, ne samo, da se nišo ozirali na odredbe sklepa ministrskega sveta z dne 5. novembra, temveČ so ćelo v većini prime-rov postcpali proti tem odredbam: Ponuščali so n. pr. tud! izvoz prepo-vedanih predmetov, n. pr. jajec Bra-c! Mihajlovićem, med tem ko drucrim izvoza nišo dopustili, n. pr. Raji Po-poviču. Stran 4 tega poročila se glasi: More se reci, da so bila vsa izda-janja, ki so se tikala izvršitve koni-penzacijfkih pogodb in sklepa mf-nistrskega sveta od 5. oktobra 1919, namerjena na olajšanje izvoza \T Madžarsko in Avstrijo. Posamezni odseki trgovinske^a ministrstva, pokrajinske vlade in njeni odseki so dajali obširna dovoljenja za izvoz in oprostitve od carine, vršili so rudi sami nekake pogodbe in sporazume-vanja. Posamezni ministri, ćelo nepristojni (g. Kristan) so izdajali odredbe, da se propušča gotovo blago,
in sicer brez carine, in dajali obširnel obljube v tem pogledu. Ministrstvo prehrane ni zaostajalo, dajalo je do-* voljenja za izvoz manjših količin poedincem *— ki v stvari sami nišo bili majhni — glede vseh vrst po-trebščin brez ozira na to, ali je bil kontingent izčrpan ali ne, ali je pre-> povedan izvoz dotičnega predmetu, ali ne in sicer brez carine in brez zavarovanja valute. To je pomenja-lo: omogočiti po gotovih potih izvoz na škodo državne blagajne in valutne situacije v državi. — Poslanec Miletič se zahvaljuje linančnenm ministru. Nato odredi predsednik Geset minut odmora. Po odmoru je prečital v sojlasju    in    enodušno z
vsemi klubi sestavljeno izjavo: Za-časno Narodno predstavništvo na-glaša ponovno nezastarljivo pravico našega naroda do samoodločbe na vsem njegovem neprekinjenem ri-rodnem teritoriju in odobrava sta!i-šče, katero je kraljeva vlada zavze-la v svojem poslednjem odgovoru, ki ga je naša delegacija na mirovni konferenci izročila predstaviteljem Velike Britanije in Francije, ter je uverjeno, da bo tuđi ta vlada, kakor njena predhodnica, tuđi v bodoče neomaino vztrajala v obrambi živ-lienskih interesov naše države, ki so' združeni z rešitvijo jadranskega vprašanja. izražajoč s tem solidarnost vsega    naroda Srbov, Hrva tov
in Slovencev v tem vprašanju. Nato je podal izjavo v imenu Demokratske zajednice poslanec Pešić ter sta govorila še minister Trifković in poslanec Žujanović. Seja je bila zaključena r.Voh" 20.30. Prihodnja seja bo po VeLki noči.
Preiisiiređ sassza Iz i.
^finistrski sret 30 .skleui! v 5**0jt seji dne 19. t. m. <la so v t,vrbf> zb<»li-«.flnja plavilu«* bi I-ine* nas<» državo 11a-T»rani inozemstvu in v fvrh« zbolj»nnia tečaja nas*e valnte v inozemstvu i»re-]>ove uvoz Dredmrtov. ki nišo negb-hođno potrebni. Izjeniomi' se dovoll uvoz za ona prepoveaano bla^o, ki m* nahajja na dAn, ko «topi r.aredba v volja vo. na pot a v noi^e kraljes^-o. O te 1 raso moralo predložili generalni direkrijt carine verodoptoini dokazi. Generalni carinska direkcija ie edino pristojna za ocTobritev uvoza. Ako ?? naknadno tem potom uvoz' odobri, mora se dotično blago brezposrojno tekom enega meketa uvoziti v naso državo. Dniplh uvoznih dovoljenj =e ne bo dajalo. Prepoved uvoza velja od oneg.i dne, ko se naredba objavi v :>Službpnih No vina hc.
Fran Govekar:                                               23
Sulfanje.
(Dalie.)
Nežika pa je odgovorila: »Da, da, prav zanmiivo je bilo. Knezoškof grof Brigldo je pokril dekana Riccija s škofovo kapo ter mu izročil palico, prstan fn križ s tako eleganco, da kaj takega ni še videla šenklavška cerkev!«
»Svojo babo ubijem ali pa se poturčim, Nežika,« je sepetal Dane, »samo da te vza-mem . . . da bos moja!«
*Dš, da, brala sem. Menda v J*ovicah\« je odgovorila Nežika. »Pri tišti muziki tukaj v teatru ni bilo dosti poslušalcev, vzlic temu pa se je za bolne in ranjene vojake nabralo blizu 500 goldinarjev. Jaz nisem utegnila priti. Zato pa sem Ie poslala dva goldinarja.«
»Pa zakaj vendar že ne začno, mama?« se je oglasila Metka. *O, glej no, tamle stoji gospod dr. Repič!«
»Kie, kje?« je vprašala mati in se živahno sklonila. In že ga je zagledala ter vzkliknUa: »Ah, da, vidim ga!«
In istočasno se je tuđi dr. Repič, ki Je stal pred stolom, nagnil nazal in pogledal na balkon; tuđi on je zagleda! Nežiko. Zasmejal se je, se sklonil, si položil tri prste na usta, tec
zamahnil ž njfmi no zraku. Nihče ni oppzfl njegove kretnje, Nežika visoko zgoraj na balkonu pa jo je razumela.
»Poljub mi je vrurel! Vpričo vseh! Ta norček! Ljubi me še vedno!« si je mislila, okrenula Danetu hrbet ter se začela razgovarjati 2 Metko.
Ura nad svodom je kazala že tri četrti na sedem, dvoma loža v pritličju tik odra pa je ostala prazna.
Hipoma je preletela občinstvo vest, ki je šla glasne je in glasneje od ust do ust:
»Nadvojvode ne bo! Odpravlja se že spat!«
»No, kaj sem dejal?« je vzklikal dr. Repič. »Poznam Hohenwarta!«
»Saj ni tuđi čudno* da ga ni. Nadvojvoda že dve noči ni spal In strašno je utrujen,« je utemeljeval župan.
Takrat je za odrom zapel zvonček tri-krat zapored, občinstvo se je pomirilo in zastor se je dvignil. Sredi čudokrasnega gaja, ki ga je na platno pričaral tirolski umetnik Janez Ofall, je stalo doprsje cesarja Franca, nad njim pa je vihrala sredi orožja velikanska zastava. Okoii kipa so stali v najlepših in najmodemej-ših oblekah pevci in pevke, iffraJci iti isrra^^ sredi njih pa kot general med svojo armado sam ravnatelj Koostantin pL Paraskovič.
»   * .. -       ■ ■ '
»Gorje! Zopet te prekrasne spake!« je zaječal poieg Vodnika sedeči dr Repič, ki mu je obraz žare! od občudovanja in uživanja.
Kapelnik z dolgimi, nakodrami lasmi, ki so se mu kakor griva usipali na nos, v zele-nem fraku s sila ozkimi rokavi in z belim rob-cem okoli vratu, spetim v debel vozel pod brado, v tesnih hlačah in škornjih z golenicami, se je že dvienil in zamahnil, z odra pa je za-donela himna:
»Oott erhalte Franr, den Kaiser . . .!«
In vsa publika se je dvignila ter stoje po-siuSala Havdnovo himno; da je nje melodija zajeta iz jiifroslovanske narodne pesmi, ni se-veđa slutil nihče. Resnobna svečanost je objela vse duše. Veličastni, široke harmonije polnl, kakor prisrčna molitev k nebu kipeči akordi so se valovito razgrnill po gledali$ču, vzpenjali se z neodoljivo silo do stropa In se v čudovitih odmevih odbijali, križali in objemali. Ena misel in eno čustva: živa nada, trdno zaupanje, tih, skiit, a ljuto grizeč strah pred najbližnjo bo-dočnostjo, žalost nad morečo nesrećo hi jeklen sklep vztrajati hi žrtvovati se do skrajnosti, vse to se je v vseh možganih hi srcih združe-valo Ie v dveh imenfli:
Napoleon Buonaparte in nadvojvoda Karei!
Vsi so uživali krasoto glasbencga urno-tvora, odiočnost v slehernem obrazu, a plaSen strah v slcbernem srcu.
In potem se je zgodilo, kar je pripravil vrli Konstantin pl. Paraskovič, da preseneti publiko čim najprijetneje in dokaže najsijaN neje svoje patrijotstvo. Mahoma je zadonela z odra neznana kitica pesmi in glasila se je v slovenskem jeziku. Kakor zaveja žito na polju, kadar potegne preko njega silnejši piš, so se zganili poslušalci in, nagibajoč se drug k dru-, gemu, so se vpraševali začuđeni in vendar prf-jetno presenećeni poslušali:
>Trka nam Frascoz na vrata,
dobri  Fronc za  nas  skrbi,
posije svoj'za  ljub'ga  brata,
Kore!  rešit nas hiti
Z nami sta avstrijska orla,
premafujta vekomaj?
Var* Bo« Fronca, vartii Korla,
sr«ča niravie Boe ion daj!«
Ina nato je zdrsntl zastor, po giedališču pa je zafarupelo vihamo ploskanje, ki ni prc^ stalo prej, da so pevci slovensko kitico po-novili . . .
Baron Zois je dobro prorokovali Para-skovič je dosesrel z Vodnikovim besedilom uspeh, kakršnega je doživelo stanovsko gledam lišče redkokdaj.
Da pa stoji pesnik zmagalec ponižen in skromen tam v predzadnji vrsti, tega ni vitki nihče.                  *     '               • *   -    ^3^
•
,      8traB 2'______________________»SLOVENSKI NAROD«, dne 30. naica 1*90.                                                                                                     Itev. 72.
▼ ■•daljnja prtnaJnmo po eplotoi Ittrlnfilrl tarifi sesnam predmetov, k&-terih «▼*■ se prepovejvje.
*JL prođmkti »»Ijefelstva i» ttvinorej*.
;       a) ioioo sad)• :
Carinska postavka 10. srete in sa-ae     gobe.     11.    svete     grozd je     su i««t4 in sa isdefov&nje vina,   12.  vse drago srete sadje, 13. sušeno, droblje-rno eadje brez sladkorja, v kišu ali &Ja-^  vodi namočeno.  15.  ananas, banane la    pisUdje.    16.    srehi    in    leJ.tiiki, it.     pomeranče,     izvsemM     lir?oc«, jpomerančiie in citro nove kože, 16. gra-•katna    jabolka    ju   cedrovo    sadje,   19. ;ttandeljni in peščice od breskve in ma-ttfelice,   20.   fi<?e   dailje,   21.  slive,  ?2 kokosovi  ib »užitni ek^oti^ni  orehi, rodici  in kostanji.  23.  suho  grozdje,  24. !»ee nenalteto južno &adje: j      b) kolonijalno blago: i      36.  kftvin  surogat  in cikorija   iT7. %aJco, 39. zacimbe izvzemši vaniljo, poljar in cimet;
^ c) seniena i n o 1 inati p lo-Sši. c v e t j e, sadni sok!, i 80. oljnati plodi, izveem^i repioo, 32- kum»n, jar/jž. in druga jedi Ina in začimbna semena, 34. cvetje za okrasje % perjem in vejami' venci itd., 35. pal-haoove veje in H«ti in zelenje za oknis-■fe, 36. f^adike as, uasajaniie: evetlice v iposodah, izvzemši sadnih sadik in vinskih   trt   in   Ćepičnih   vejie,   sauni   soki
hiez etera in alkohola: jagodni. malino ri. pomeraneni in dru eri
d)    ž i v a 1 s ivo  i n   ž i v a 1 s k i produkti:
50. konji in kobile z<* dirke, 59. >jžitea. divjueina ubita izt meso od div-i*5Lne. 60. mesni ekstrakt. 7£L surove /Hbje ko-tL 74. ptičje perje. 75. kokoni :&viloprejke in odpadki nepredene svi-ile, 76. kože in krzna, izvzemši od k~ot-'kili domaćih živali, 79. surova slonova jkfst in druge živalske surovine sr a • rezbarstvo. 82. bobrovin?., bizam. cibtt> *!kantaride Ud., 84. druge, drugod nena^ £tete živalčko ?Tio\i: eoveii žolč. žile itd.. izvzemsi seme svilopreike (jajca). 86. suhe, ok«jeno in osoljene ribe, 87. kavijar in in pjevovi 9urogari. 66. morske ^kolike, morski raki in, želve. S<*. Islađkovotlni polži in raki, 90. vc?e dru->ge, dragoj nenažtete ali obsežene žive živali in živalski "proizvodi. 1(^. ra->f!iiuke   ma?ti,   kakavno in nm^katco
e)  pijace:
11:?. 5piritxtozne pijace z vi*oko alkoholno vsebino: arr%k, rum, koniak iri likerii 113 eadna žcaisia, 115. vino, 1116. Siu^panjtrko vino in p^ae<*a vana. :117. irrozclni mošt vkuhau s sladkor-tj^m, 119. 3adno in 1-aerodičevo vino, 120. jdruga umetna vina, 13. piva vseh vret. ^t2S. Ms (ocet> vseh vr^t. 128. ostanki ^Mri predelovaniu mastnih ol] in sicer đ&andel^eve otrobi in vinsko drožje: \ !) ostala živiU: /■ 129. kolali brez ^ladkoria, 180. pe-reiva b alidkorjem. 131. mađaroni, re-b&ancd in rlrngre testenine, 132. slaščice. fconboni- kandirano sadje itd., 133. fini ■i)OP.boni. nolnieni s eokolftđo- in Dodob-jaim, 1-S4. kakao v ko?ih in prasku, čo-Jkolada in izdelki iz obelv 1?>1. marga-!rin in umotno maslo. 138. «rorčica in podobno. 339. ekstrakti in e^enec za iz-jdelovanje limonade, kave in podobno, [140. konzerve iz želatinu z in brez tiad-!kc-TJji». pećni in Hmonadri praški iz-jvsemsi otvočjo moko. 14.1. sadni soki. :&irupi. slatko, komnoti in marmelade. 142. s^dni đoki z alkoholom in eterjeni. 1143. fine jostvine: sadne mesne, ribje fconztrve, fini siri, ementalčki, tra-'pisttki, parmezan, imperija! tn pođoV ni, 145. sardine v olju, konzervirane Iriivc, paradižnikovc konzerve in po-ictobne.
H, rode in rnifninski proizvodi; masti, olja in voski.
163. neobdelano drago in poldrago [iLStnenje, 174. jantar in ga^at, 185. vo-fSceni izdelki in izdelki i-z cerezina ic^-ctie. venci, iK>dobe itd., 187. parfimirana mila. 194.. izdelki iz mineralnih J snovi s primesjo stearina, ualmirina. parafinEk voska in ^raole itd. 195. iz-IŠelki iz mila. parafina, stearina in yo-ttk»bnih snovi.
:             III.  Kemicni  izdelki:
I      2^1.  umetna  sladila   (sacharin.  ca-jlterin. «vkoza itd.*). 2M. koniakovo olje.
32& patokft, metylalkobol, aceton M^ 256. eterična, oljm od borovnice Iđ Jasmina itd. — izvzemši terpentinovo in kaferno olje, 397. umetne di&ave (kn* marin. hf HotroDin), 25g. didete Masti, pomade itd^ 259. parfmnerija in koi-metika v xve«i a eteriPHi in alkoholom, 360. đišeče vođa, rožna voda, ponerano-na iu vijolična voda itd., 361. ćmin-ke, barvila ia la&e, prah sa obraz — isvzemši prah in pasto za soba* 267. raketo in otrnj©metni predmeti, 270. predmeti za. !lnminaciier bakljo itd., m 271. -trelivni predmeti izvzemM predmete ™ ruđnidke in tehnićne potreba
IV.  ŽivaUka  in  ra^tlinfkka  prediva  in njih izdelki.
a> bombaievo blago: '221. s^ladke bombaževe tkanine, ki tehtajo do fiO gr. na 1 m% 1*7^ bomba-ževi pli^i \n zamet, f>79. til, bobinet, petiner, zastori in podobno Iz bombaža, 2S0. pleteni in veziv. izdelki iz bemba
za, izvzeinsi nogavice, 281. bomb, čipke izvzemši nogavice; 2S1. bamžove čipke, 2Sf?. bomba-?ave vezeniee, :2So. bomha-že\ri trakovi vseh vrat izvzeriiši trakove za obutcv, 2S4. poziiinenterijgki in ^nmbarski izdelki z vlogćuui iz kodra, kosti ali lesa:
b)   laneni   i g d e 1 k i:
226. prediva iz lanu, konoplje ra-tuije in podobnih snovi, ki imajo 36 niti n* 1 cna-\ 297. lant?n, konopni i'l, bobinet. uetinot itd., 298. laneni trakovi vseli vrst, izvzemsi ru £evlje. 599. pleteni izdelki in vezenine, njgaviee, rokavice mreže itd., 300. lanene čipke, 301. zamet in pli? \t lami, 30"?. lanena pozamenteri.ia. -3O&. poprinjače za po fleh iz manite,   Janu  ia  nođobnepa-,
•) Tolft«B6 Via«*: 813. predivo is velhlodov« dlake, OMiher» alpmke, ienape, kažmir iu pod. 314. «*a*g*rni ralpcil preko U. IO, 317. TotaMae pojriBjate sa IU. 981. druge ▼olnene t&aiiie, kl tehtafo po 1 m* manj kot 300 mramor, 323. Tolnem zamet ia pUš, 329. voiaavl pletanki i»-delki ui Tezeaiiie tsr^enfii nogaTise, 524 volaeni trakovi Uvsemši sa 6ev-Ije, 325. robei in sali, SM volneni tili itd., 327. volnene čipke, 828. poiMen-
terija:
d)  if Heno blafro:
M). tmrovB svila, SSI umetna svila, 833. svilena vata, 333. svilena prediva* 334. t-vi lena prediva za vezena ne 335. svilene in poHvilene tkmi* ne* 336. sviten zamet in pH8, 337. til in podobno, 3*i9. svilene vezenine, 540. svilene čipko 341. svileni trako\d, zU2. obšite svilene tkanine, 34o. svilena po-zamentarij**;
e)  ostale tkanine in izdelki:
348. Itnolejevei tkanina. 319. tapete iz linoleja in podobne, •»61. izdelki iz vodienega platna, 355. i?delki iz klo-hu?evine (i/.vzemsi klobuke'), 356. čl> re^ki lasje in imh imitacije, 357. vla-'sii'iar?l:i i*delki S59. l^delki iz konjsko dlako izTzemži cedila za olfa masti, 360. izsotovljeno eito, izdelki iz tkanin. katerin uvoz je prepoveđan, 361. pere sa za olcra^je 362. p a hl jače, S^o. m. ški klobuk i 12 *kanin. 368. ženski klobuki biez razlika, okraŠeni, A70. umetno t vetje. pogrebni venei in deli zr uinetno cvetje, 371. dežniki in eolnč-niki, oknšeni in v zv*?7i z dragimi ko-vlnami, 372. obuvala iz rKarine Izvzen-Ži iz klobw5evine, nko ni s evilo.
Politične nestl.
~ ve«K snod ju^ v Ptui!i.   iz
Ptuja nam poročajo dne 28. t i\ Danes dopoldne ob pol 10. se je vršil v veliki dvorani tukajsnjesa nekda-njega »Nemškega donia< krasno uspeli zbor tiikajšnjesra JDS, na Ka-terega }e došlo do tisoč somrSlenl-kov in prijateljev ji:goslovan«:'Ke demokracije iz cefejara ptujskejara okra-ja. Shod je vodil dr. Tone Gosak, govorili so mfnister, n. r. dr A*b**rt Kramer ter narodni poslanci lo-sio B o j i n o v i ć iz Šabca v 3rbij\ Mladen Popović iz Skoplja v Makedoniji, dr. Vekoslav Kukove c in prof. Fran Voglar. Zborovilci so sledili izvaianjem Rovotn»kov z največjo pazljivostjo ter ponovn»m velikim odobravanjem. Posebno -?!o-bok utis je napravilo, ko je stari Pn-i i n o v i ć, prava srbska kmećkn korenina, po\xiarjal. da mu ni žal za oba njesrova sina. ki sta padla v vol-ni, ker sta mu priborila današin dan. ko srne brat med brati govoriti svojim slovenskim rofakom kme^m. osvrobojenim tujega jarma in za vedno združenim s Hrvati m Srh? v skupni domovini. Na prediva: dr. Ša-lamuna je bila sprejeta resol-icifct. ki izreka Demokratski zajednici n njenim poslancem priznanje in "aupr-nje v njihovem boju za državno In narodno jedinstvo ter proti reakeiio-narnemu režimu, ki se je po'asil ki-mila države. Na shodu je bHo na-vzočih rudi okrog S0 socijalistov. k» so mirno in z odobravanjem oosfti sali fzvaianja jarovornikov, nn glasovanju pa. da varuiejo svoje strm-karsko stališče. dvfjmilJ rc«\s oroii Shod se je končai po triurnem traia-nju v najlepšem razpoloženjit ter bo znatno ofači! demokratsko misel v ptujskem okraia. — Po shoda se Je vršil v Narodnem domu ?e zaupn* sestanek, na katerem so se raznrav-Ijala razna taktična in organiza*3nia vprašanja.
= Komunist — Idealist. Z ozi-
rom    na  dr. Tavčarjev članek »K«>-
munizem in naša mladina« smo pre-
jeli dalj§i dopis, v katerem neznan!
>komunfst« razlaza, zakaj je pre^ei
■  ■- gg^^a———om
y komunistični tabor. Njegova izva-janja, ki jasno pričajo, da je mož manj komunist kakor idealist, so tako zanimiva, da jfli podajamo v izvlečku tuđi našim čitateljem. Naš »komunist« izvaja: »Prišla je Jugoslavija in I njo legijoni zakotnih in nezakotnih verižnikov, prišli so razni urej"eva!cl agrarne reforme, ki jo urejujejo že dve leti, razni ureje-valci valute, izvoza, prehrane, šo'-stva, prometa in drugih sto in sto perečih vnrašanj. Mi pa smo zame-njali puško, ki smo jo nosili štirf dolgra leta. s knjigo ter se razkropili na vse štiri strani sveta; v naša srca se je ob oogledu na to početle naselilo razočaranje in tedaj smo spre-gledali. Ozrli smo se na vzhod, pogledali na zapad ter videli vse. Moskva - Pariz. Od vzhoda je prinesel Krist evanoreli} ljubezni in od vzh> da pričakuje človeštvo danes drugič resitve. Vprašate. zakaj smo komunisti? (Seveda ne v naj§iršem smi^ slu besede!) Zato, ker smo ljudie, ker ljubimo svoj narod, ker smo štfri dol?:a leta okušali vojno. Mi vidimo, da mora propasti Evron3, prooasti človeštvo, če se ta katra nabija, nemorale in korupcije, ki razkraja danes ves svet, pravočas-no ne zatre in uničf. Zato smo se zbrali vsi ponižani in razžaljeni pnd praporom. na katerem so zapisane besede: »Ljubi svojega bližnjega, l'Ot sane^ra sebe«, đa vstopimo v *»oi 7a duševni preporod človeštva. Prsate, da zahtevamo nekaj nelz-vedljivega.   Ali je mari  zahteva po
recepciji reform, ki so se izkazale v Rusiji kot zdrave in izvedljive ne-izvedljiva? Ali zahtevamo mi kaj drugega? Ne, samo to in za to se borno boriH do skrajnosti in z vse-mi razpoložijivimi sredstvi. Vpra-§ali boste nadalje, zakaj ne skušamo to doseći mirnim potom? Zato, ker smo izgubili vsako zaupanje v seda-nji družabni red, zato ker ne veru-jemo več v formo dosedanjega parlamentarizma in zato, ker smo prepričani, da je edino revolucija nas spas.    Revolucija je tista sila, ki je
| prtrodOa narod ruski in svetovnt revolucija nositeljica idej komunizma je Usta skrivnostna moč, ki bo prerodila floveštvo; prinesla bo re* šitev stoti«)čem naših bratov Izpod jarma tujčevega imperijalizma, unl-čila plemenski antagonizem med naitmi julnimi in sevemimi brati, storfla bo veliko vseslovansko federacijo, katere hrbtenjača bo mfajka Rusija delavcev in kmetov: dopri-nesla bo v sklad interese nosamnih narodov na podlagi poštenja In di-rektnega sporazuma ter tako stvorila najboljšo pod 1 ago bodoči ligi narodov, kjer bodo vsi mali in veliki enakopravni.« — BIa?sror ideaH-stu, ki vidi v komunizmu cvangelij bodočnosti, spas človeštva, v onem komunizmu, ki samo ruši in podin vse kulturne vrednote, ne da bi mo-gel na njih mesto postaviti kaj vsaj približno   enakovrednega!
= Jugoslovenska Matica v Ptuju. Dne 25. u nu ob pol 11. se je vršil povodom ustanovitve podružnice Jugoslovenske Matice v Ptuju impozantert manifestacijski shod pred Mestnim domom. Veliki trg je bil poln udeležencev. Govorili so z balkona Mestncga doma sledečf go-vornlki: V imenu mestne občinc vladni komisar dr. Senčar, v imenu JDS g. dr. Gosak, v imenu SLS g. AI. Brenčič, v imenu NSS g. Lenar-čič. Po govorih je prebral g. Mare resolucije, katere so bile špreiete z velikim navdušenjem. Po shodu se je razvil ob spremljevanju ptujske jrodbe veličasten obhod po mesttu gotovo črez 4000 udeležencev. Kaj take^a Ptuj še ni vide!. Pred okr, glavarstvom se je sprevod zopet nstavil, kjer je iz balkona Lenarto-ve hiše govoril g. profesor So^re zbran! mladini krasen nagovor. Po sviranju narodne himne se je sprevod tu ob velikanskem navdušenju razšel.
— Razvof vlađne krtee. Beograd. 28. marca. Kakor se zatrjuje v ttikajšnjih političnih krogih, se po-jrajan*a radi sestave nove koncentracijske vlade v zadnjih dnevih nišo popolnoma prekinila .vendar pa do danes še ni prišlo do pozltivne^ra rezultata. Danes so bili na dvoru spre-jeti v avdijenci nekateri člani demokratske zajednice in se sodi, da so zahtevali demokrati cd krone. da izrazi ta Stoiamt Protfču svoje nej^a-opanje. vendar pa uspeh avdtjence doslej Še ni znan. V parlamentarnih krogih se govori, da bi se smatralo za velik neuspeh parlamenta in parlamentarne politike, če bi prišlo mesto do sestave koncentracijskoga kabineta, do sestave uradniške vlade.
—  V Beorradu se pričakuje za jutri zvečer prihod Trumbiča In    Pašiči, katera *e pozval v    Beograd    sam Stojan Protlć, da mu pomasrata razjasniti politični položaj v domovini.
—  Beogradski listi posnemajo po za-jfrebskih listih vest. da namerava Ju-goslovanski klub  izstopiti iz  parlamentarne zajednice. Zastopnik Juko-slovanske^a kluba se je izrazil   na-pram nekemu poročevalcu, da so vse te vesti popolnoma brez temelja in da stoii Jugoslovanski klub odločno na stališču sedanje vlade ter zahre-va, da parlament deluje, da se čiti-prej odobri volilnf red in da oride v nafkrafšem času do volitev. Na vpra-šanje, kako je s kvornmom. je dotični zastor>nik odgovorili    Demokratsko - socifalistični blok je    fmel    za seboj le 127 poslancev, medtem   ?<o imamo mi 1.^5 zasfopnlkov naroda na razpolaeo. Ce je mosrla nrejšnja demokratsko    -    socijalistična     vlada vladati brez kvonima nekaj    mese-cev, zakaj ne bi mogrll vladati tuđi ml nekat tednov brez kvoruma.    Glede
koncentracijske«! kabineta je izra-zii dotičnik mnenje, da je bil Jug>sl3-vanski klub vedno za koncentracijo in da je zato šel tadi v prvi koncentracijski kabinet. Tuđi sedaj namerava Jugoslovanski klub vstopld v koncentracijsko vlado,. Če priđe do tena. da se bo taka vlada sploh se« stavljala. Kar se tiče sedanje kri/c. se je izrazi! zastopnik Jujroslovan-skega kluba, da meni. da kaka kriza sploh ne obstoji. da pa u pa. da priđe tekom velikonočnili praznikov do sporazma med posaineznimi >tran-kami. — Včeranjšnje poroćilo fi-riančnesra ministra v parlamenta, kl je trajalo kaki 2 uri in katero je iz-zval radikalni poslanec Mileti^, je napravilo v vseh političnih krojiti velik vtis. Sodi se, da je bil ta trovor finančnega ministra le nekak volHni manever, ker je razpravljal o raznih vprašanjih, kakor da bi govoril /boru svojih volilcev in da je bila Miletiče-va interpelacija samo povod, du is fi-nančni minister im cl priliko razviti svoj volilni program.
javlja: Pred^(*lnik kral]? ve vlado k« Protič je že 22. merca t. 1. pozval e^-Pj,Hir-a in TnimHic.a, rla prideta v Beograd. Do včeraj ni r>Fi^ol odgovor, kdaj da bosta. od,5]a iz Pariza. V parlamentarnih krogih ]u prič^kujejo za dane« 28. marra zvečer.
^=r Xezuotizii rarla^nentariii položaj. >Politika< javlja, du je pretLsedj-iiV 5'aca^nega narodne^a liredstavni^tv« dr. Pavlovi*", đuor'i nroail za avdljen-co pri N]. Vis. pre^tolonaslednikii, di ga porči o položain.
= Proti  ođgođltvl parlamenta,
LDU Beograd, 27. marca. Klub demokratskih poslancev je ime! snoči sejo, na kateri je sklepal o predlogu predsednika dr. Pavlovi-ča, naj se seje Narodnega predstav* ništva odlože za tri tedne. Večina poslancev je bi!a proti te.f odgo-ditvi ter zahteva, naj" se to vpra§a-nje predloži v rešitev parlamentu.
= Dr. Laginja ostane ban? »Tribuna^ piše med drugim: Poga-janja za sestavo koncentracffskega kabineta se bodo danes nadaljevala ter v političnih krogih verujejo. da se bodo direktna pokajanja med demokratsko in parlamentarno zajednico izvršila uspešno. Govori se, da bo demokratska zajednica pristala na to, da obdrži bansko mesto v Zagrebu Hrvatska zajednica, mesto pod ban a pa bi dobili demokrati. Ko bf se dosegel sporazum glede vlade v Zagrebu, bi bilo vprašanje kon-centracijskega kabineta v glavnem reSeno.
— Proti koniunističnhn aeita-torjSeni. Ministrstvo za notranje stvari je podvzelo naistrožje korake, da se iz naših pokrajin izženejo vsi tujf elementi, ki pod krinko komunizma razvijajo protiđržaviio propaganda Izgnanih in aretiranih je bilo /,e veliko število boćarskih agitatjriev v Makedoniji, kakor tud i madžarskih v severnem delu naše države. LDU.
= Obravnava proti boljševikom v Zagrebu. Pred zagrebškim vojnim sodiščem se je v petek pri-čela razprava proti znanim boljše-viškim agitatorjem Diamantenstei-nu in njegovim tovariSem. Oblast jih dolži, da so pripravljali boljševi-ški prevrat v na?>i državf. Glasom obtožnice je Diamantenstein v celot? priznal svojo krivdo, doČim 7 njegovih soobtožencev odločno zaniku-je. da bi imeli nameti z protizakoni-timi sredstvi rušiti sedaj obstoječf dnižabni red. Diamantenstein je priznal. da so lansko leto obtoženci osnovali svoj -podzemski sovjete in v njem porazdelili resorte za bodo-čo sovjetsko vlado. Za izvedbo bolj-ševi^ke^a prevrata so imelt na raz-
Favei Golia:
Pol sezone v drami ali razkateni krivi preroh.
, Obeina gospodoma gledališklma jtgraicema, ki sta se v zadnjem času '— prvi s precej neprimemim, drugi pa s čisto navadnim in prostaškim pisanjem — zaletela v mojo osebo, ne bi posvetil te pozornosti, da javno reagiram na njih članke, ki bi se mi ,ne zdelo potrebno dati občinstu nekaj pojasnit.
« Bodimo kratki in re§imo najprei ^arugi slučaj! (Milan Skrbinšek, Pol 'sezone v drami, Jugoslavija štev. 67. ;fn daUe, dokler uredništvu ne bo manjkalo potrpljenja).
Tuđi najboU površni ataiec Uh člankov mora razvidetf iz njih, da ,hoče postati gospod Skrbinšek rav-fnateli našega dramske^a gledališta. tin da vidi v meni nekega nevamega tekmeca, kateremu je treba Izpodko-pati tla. Ambicija je zdrava, dvomfm pa, da bodo take sorte podlistki drv .▼oljna kvalifikacija na merodajneni tnestu. Jaz želim slovenskemu na-r i J
je prav, da se aspirant na ravnateljsko mesto tako obzirno predstavlja in priporoča. Dokler je delal g. Skrbinšek reklamo zase in pusti! pri tem mene in našo dramo pri mfm, ga ni-sem moti!. Le hvalu kramar, svojo robo! Toda če trgaš mojo .da bol svojo lažje prodajal, ti stopim na prste.
V splošnem je moje mnenje tako:
Če je g. Skrbinšek igralec, naj i era. S svojo igro nam bo pokazal. ali je dober, ali slab. Jaz sam sem prepričan, da bi pod dobro režijo (n. pr. Šesta ali Osipoviča) lahko dosegel za naše razmere zelo veliko. Ce je režiser, naj režira. Na njegovem delu tn na reznltatih nje-eovega dela borno videli vsi. ali ie bolgf. ali slabši od dragih. Ce Je res tako izvanredno dober, kot se hvali sam. bodo oostali pred njegovim obličjem maihni fn neznatni vsi nle-<?ovi kolegi in on bo naš edini. nedrv sežni. čudotvorni režiser In umetnite, častili in bavili ea borno brez konca in krafa. Ce pa to ni. se bo blamiral. in sicer temAHito. ker se tako vsiHf-vo ponuda. Oovori o astvarjanju. kot đa hoće konkurirati s samim yjjyunnfočBim» ato naj  uttvarh.
da borno videli. kaj zna. Ce je pravi mož, ga bo slavilo — delo, Če nf, mu tudl vsa amerikanska reklama ne pomaga nlč. Njegovo polje je ođer, tam ga borno sodili. Iz podlistkov smo kvečjemu konstatirali, da je slab stilist in da ne zna prikrivati ne svojih egoističnih teženj, ne svoje, z ene strani tako krvoločne, z druge strani pa tako zabavne jeze m ne-vošfjfvosti. Ce mu pa ni dovolj, da ie le tpralec in režiser, če hoče postati tudl dramaturg in ravnatelj« Če ima idejo, ki jo hoče realizirati, nanj mide in se bori za njo, toda v gleda-lišču, ne v redakciji, z umetnostjo, ne z razmazavanjem zavisti in zlobe no nedolžnem papirju. Ce je močan, bo zmasral. Jaz, ki nisem ne dramaturg, ne ravnatelj. temveČ samo člankar. se bom pogreznfl v svoj nić, duh g. SkrbinSka oa bo zavladal. preosnav-tjal. ustvarjal budi! .. . Če je pa sla-bič, bo podlesrel. V podlistklh je že. Oovorll }e mnevo, Dovedal ni niče-sar. Razgali! se ie do kraja in videli smo. kako je slaboten.
Tesra nmenja sem danes in iste-<ra mti^nia sem bil lani Jeo sem K. Skrb?n§ka opetovano vabil. da vstopi v ansambl a mu nisem hotel priznati luaiova   »vrbovMca   mHr
serja«, češ. s svojim delom se diči. umetnik, ne z zvonkhni titulaturami! Do angažmana ni prišlo, toda naj bo g. Skrbinšek še tako hud name, kriv nisem jaz, ki sem se za to zelo tnr-dil, temveč e. Skrbinšek sam, ali pa — materijalistička furija vojnega časa.
Stavek o materijalistični furiji je gosp. Skrbinška posebno razka-čii. To mi je laskav dokaz, da sem zadel v — centrum. Res je, razšii so se fgralci, vsak tja, kjer so nm nudili več. Če pa gosp. Skrbinšek v vsej šimi naši domovini ni mogel najti angažmana, je to le znamenje, da mu nikjer nišo nudili več. Okro-gle vsote 100.000 (reci stotisoč) kron naše skromno gledališče za sodelovanje gosp. Skrbinška v teko-či sezoni ni moglo utrpeti in kakor vse kaže, tuđi drugje, kjer so bol} bogati, »vsestranskega talenta« nlso taksirali tako visoko, kot se taksira sam. So pač povsod lajiki In nikjer n! umetnikov - strokovnjakov! Ce* lo sedaj, ko smo Iz neprostovoljno zabavnih podlistkov zvedeli, da hoče gosp. Skrbinšek »oplemeniti« Soveištvo, ne vemo, kje bi vzell to prepotrebno vsoto   za   tako velića-
t StfiB «»»wm>«
Ker smo žc pri angažmanih, koncajmo to vpr-išunje. Zakaj nam manjka ansambla.? Borštirl<p je umri. Trije člani so prelomili pogodbo, dva zato, ker so se jima nudile drugje bolj ugodne življenjske prilike, eden pa iz Še manj umetni-Ških razlogov. En Član se ni pokoru" gledališki disciplini in je bi! odpu-ščen. Skrbinšek pa ni bil angažira«, ker je stavil tako pretirane zahteve. da so smatrah" nekateri gospodis ćelo zdravnisko pomoč za neob-hodno . . . Toda gosp. Skrbinšek pravi v svoji pisariji tako ljubko: »Seveda, človestvo nima rado, da mu poveš resnico v obraz in Ijubše mu je, če ga pustiš v tem oziru pri miru . . .« Pa naj bo.
Za razkritje, da obstoji pogon za vlogami tuđi v »odklanjanju inanjših vlog«, bodo gosp. strokov-njaku pozni rodovi gotovo hvaležni. I Danes ga občudujejo zavoljo take duhovitosti le oni nesrečni člani gle: dališča, ki se — če smemo verjeti besedam gosp. Skrbinška — zate-kajo k njemu s pritožbami. Če so taki, vem, da jih ni mnogo in jih zelo pomilujem. To so biodne ovce, ki se zbirajo krog blodnega pastir-ja. Toda sčasoma se bodo spa-mctovali, sčasoma ^ f ^
*tev. 72.          _______________________________                             .SLOVENSKI NAROD", dne 80. mare« 1920,____________________                                                          Stran &
jolago velika đenarna sredstva.   kl
«o jih dobili od madžarskih boljše-vikov. Od tega denarja je baje do-tilo glasilo komunistov v Zagrebu >Istma« 40.000 kron in revija »Plamen«, ki jo je izdajal Cesarec, 20 tisoč kron. Da si zasigurajo še iz-datnejša denarna sredstva* so se komunisti hotel polastiti ene izmed jcagrebških bank, da bi s tem financirali svojo propagando in izvedi! prevrat. Kapetan Metzger, ki se rudi nahaja med obtoženci, je imel na-togo, da z določenimi vojaškimi od-delki v trenutku prevrata zasede jiajvažnejše točke v Zagrebu. Izvedba te^a nacrta je bila preprečena, ker je bfl Metzger pravočasno areti-ran. Razprava, ki bo trajala več ćn'u se vrši v mali dvorani voja*ke-era sodišča v Novi Vesi. Prvi dan razprave se je čitala samo obzirna obtožnica.
= Kazenska prefckava proti Stjepanu Radiću. Za?:rebško sodišče je potrdito odločbo o aretaciii Stjepana Radića in uvedlo proti nlemu redno kazensko postopartje. Proti te] odločitvi sodišča je Radić vložil priziv.
RodzianVo v avdMend. Beograd. 28. marca. Reerent je sprejel danes v avdijenci bivšega pr^dsednika zadnje ruske dume, Rodrianka.
= Nitti o jadranskem    vpraša-
njn. O italijanski zunanji politiki se je izrazil    ministrski    predsednik v italijanski  zbornici    po    poročilih v listih  tako-le:    V obrambi   italijan-skih koristi    smo hoteli zasledovai Ista   splošna    načela,    katera    smo odločno zastopali v svrho obnovitve evropskega življenja  in vzpostavit-ve mednarodnih odnošajev.   Mi ho-čemo, da bodi Italija sredstvo miru in    ohranitve    svetovnih     delovnih pravic, in zato hoćemo, ne samo že-.limo, živeti v odnosa jih prijateljstva z vsemi narodi,   zlasti z našimi so-sedi.    Vzajemne koristi imajo višfo in bolj bistveno veljavo, nego spori začasnega značaja.  Vztrajali borno samo pri zahtevah,, ki jih smatramo kot pravične za našo državo.    Upa-mo,   da se bo naše delo   primerno cenilo.    Uverjeni smo. da Italija ne srne biti vzrok    zakasnitve vzposta-vitve mirovnega stanja v Evropi, od katerega je odvisno    olajšanje   živ-ljenskih težkoč. V naši zunanji politiki morajo    pritrditi   vse zdrave !n žive demokratske sile.    Nobena pogodba,   noben   dogovor ne omejuje našega delovanja;    mi   hočemo biti svobodna sila   napredka in življen-ska energija. Italija vlaga sedaj vse svoje moči,    da ostane zvesta svoji demokratski zgodovini.  Italija  mora po svoji    zemljepisni legi,    po svoji tradiciji,   po svojih    koristih   predstavljati    ne    samo silo ravnotežia, marveč rudi element    zmernosti    in zaščitnico načel pravičnosti. V tek-mi imperializmov,    ki se skrhajo, v tekmi, v kateri se zde majhni narodi pohlepnejši,    kakor veliki,    v    nav-zkrižju želja more Italija resiti sa- I ma sebe in pomagati pri rešitvi dm- I grih    samo z dostojanstvenim vede-njem in poštenim    pomirljivim    de-lom.    Želimo    delovati   popolnoma sporazumno s Prancijo   in Anglijo: zveza. nastala iz boli in nevarnosri, se mora utrditi v skupnih odgovor-nostfh.    Naši odnošaji so iskren? fn prisrčni in noben oblak ne more za-temniti njih svetlobe.    Po    teh pre-prostih izvajanjih,    ki imajo za nas programno    veljavo, so odveč    vsa podrobna    razpravljanja  o   vpraša-njih zunanje    politike.    Da pa more Italija svobodno delatl, da more dobiti večjo pomembnost v javni poti-tiki, je treba resiti jadransko vpra-šanje.   Nfhče ne more obenem braniti    krivičnih obtožb   impeiialfzma
Človek, ki literaturi ne stoji preblizu, bi gosp. Skrbinšku nazaduje Se verjel, da igramo res sam »šund«. Zato naj spregovorim par besed o delih, katera je oznaČIl on kot »po vrednosti neprimerna« in njih pisateljih. Bemsteina imenuje Gustave Langsoru profesor literature na pariški univerzi, silnega dramatika, sposobnega zagrabiti z res-ničnim doživljajem, toda obdarje-nega s hibo, da s preveliko virtuoz-nostjo ustvarja In zlorabila emocijo. Njegove drame so stalno na repertoari u pariških gledališfi, »Tat« (premijera 1906) rudi v tekoči sezoni v »Theatre Gvmnase«. ki štete med boljša gledališča. Kot slovenska literatura ne bilježi »Grofice Beračice«. tako bi tuđi franeoska literatura ne smela bilježiti — »šun-da«. Upam, da bo gosp. Skrbinšek obvestll nesrečnega profesorja, v kakšni zmotl da tava. Gospod je v Parizu znan. Zadostuje naslov: Langson, profesor. Pariz. Prav tako bi se spodobilo obvestitl ravnateljstvo sledaliSča »Qymnasect alt pa se odnelji sam gosp. SkrbinSek Ua, da napravi red.                                  I
&*}& prihodu«).                I
in pobijati Imperiailste. Neskladno vedenje raznih skupin je pooštrilo jadransko vprašanje, je razšlrilo na-pačne glasove, je prineslo seboj strup suma. Neodgovorne osebe so tuđi doprinesle zmanjšanju držav-nega ugleda in povzročile nered v srcih. Dogodki najmanjse važnosti so se pretiravali in se pretiravajo tuđi danes. Mi smo Iskali in Se ISče-mo pravične rešitve in mi imamo isti pojem o pravičnosti nasprori nam in nasproti drugim; nikdar ne borno zahtevali, kar bi se moglo zdeti ali biti krivično za Jugoslavi-io. V naši in naših sosedov koristi ie, da živimo v prijateljskih odnosa jih, in čim bodo vprašanja mc'a rešena, nameravamo pritegniti hom narod bližje k sebi s trgovinskim! dogovori in ustavitvijo prisrčnih kulturnih odnošajev. Vemo, da je mlad narod, kl je izSel iz dolsjih bojev in dolgih zatiranj, večkrat neno-trpežljiv in svojiv. Toda naše po-Steno vedenje, naša trdna volja, da nočemo sporov, naša želja po ustva-ritvi prijateljskih odnoSajev, bodo pripomogli k razpršenju vsa-kega dvoma. Tekom razprave je potrebno, da se jadransko vpraša-nje obzirno polasni. Vlada da prav lahko na razpolago objavljene listine in vse potrebne podatke za resno prončevanje. Želimo doseči pravično fn pravno rešitev. Toda da se more doseči taka rcSitev hitro, je potrebno, da se državi zadeva pojasni,   !n nič nf bolj   koristno nego
obsežna razprava v zbornicL To razpravo torej mi živo želimo.
= Težave radi turškega vprašanja. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Lloyd George ie v svojem govoru o zunanji politiki na vprašanji Asqul-tha in Clynesa odgovarjal: Obžalo-vati jef da se mir s Turčijo Se ni sklenil, toda pri sedanjih razmerah to še ni bilo mogoče. Zavezniki so upali, da bodo Zedinjene države prevzele mandat nad Turčijo in se tedaj nišo mogle poprej odločiti, do-l'ier ne izvedo mnenja predsednika VVilsona, ki pa se mora glede tega posvetovati s senatom. Delitev Tur-čije je tedaj nemogoča, predno ne dospe odgovor iz Amerike. Dokler ni znano mnenje američke vlade, so zavezniki prisiljeni, zaključitev mirovne pogodbe odlagati. Zasedba Carigrada je pokazala glede armen-skeea vpra^anja lep uspeh. Kakor se kaže, Amerika ne namerava pre-vzeti mandata nad Armenijo, upati pa je, da ga sprejme Francija. LDU.
=r Na Dti»k*vi \e umri bivši vudja avetrijsko kr^r-in^ko^oc'jalne stranke princ Aloizii T;iehten<tein. Pokornik Ie bil rojen 1. lfrlfi. na Dunaju. Leta 1870 io vpfo^'^ v fiinloTTiat-ko p'u^ob. 7 t>u-liti^no živlieni^ na !. 1.^78. l>ta 1891. so s^. kr.sr-'j-neski sniiv»l» i i^volili z& no-«'anca v Femnlsn. Odslej je i^ral vo-J:lno vloro v kr?Xon<*ki «opiialni stranki, ki r<* ie k^^^eio i?vo'ila za pvoj^ea nretl^edniko. To mr.^to je priđrž^i do "rf*vr-°tk-i. Po prevratu «e ni več uđe-•fževal  politi*?iesrn   življenja*
Telefonska In brzisiaiina sssrDčila.
NITTFJEVA SLAVA PADA.
LDU Beograd, 27. marca. „Politiki" javlja njen dopisnik iz Pariza: Vse franeosko in angleško časopisje objavi ja daljše ali krajše izvlečke iz deklaracije, ki jo je ministrski predsednik Nirti poda! v italijanskem parlamentu. Spfošni vtis, ki ga je Nittijeva izjava napravila na zainteresirane politične kroge v inozemstvu, je isti, kakor na politične kroge v Rmu. Nitti od daleč ni tako sijajen, kakor je obe-tal. Ko franeosko časopisje to izjavo komentira, poudarja ponovno neupra-vičeno staliiče italijanskega premiera v politiki napram NemČiji, ki grozeča z boljševiškim režimom preži na to, da bi prevrgla versaillesko mir. pogodbo.
STAVKE V ITALIJI.
LDU Oenova, 27. marca. (Dun. KU-Havas.) Poročajo, da so strojniki stopili v stavko, ker so se pritegnili k delu mehaniki in kurjaci, ki pripadajo vojaškim formacijam. V Napolju je prišlo včeraj zopet do spopadov med Četamt in stavkujočimi; pri teh spo-padih je bilo nekoliko oseb  ranjenih.
PAŠIC   PRIĐE   V   BEOGRAD.
LDU Beograd, 28. marca. »Politika« javlja pod naslovom »f^rihod gospoda Nikole Pašića«, a pod podnaslovom »Gospod Ante Trumbić ostane v Parizu« nastopno: Šef naše delegacije na mirovni konferenci y Parizu, gosp. Nikola Pašić odpotu-je danes zvečer iz Pariza in priđe v Beograd v torek zvečer. Predložil bo vladi poročilo o zadnji fazi poga-janj glede rešitve jadranskega vprašanja. Ražen tega se bo, kakor tr-dijo v parlamentarnih krogih, gosp. Pašić udeleževal pogajanj za šesta-vo koncentracijskega kabineta. Mi-nister zunanjih poslov dr. Trumbić sedaj ne priđe v Beograd, ker mora ostati v Parizu, da se podvrže mali kirurgični operaciji. Ceprav je znano, da gosp. Pašić ne žel! več aktivno delovati v politiki, vendar meni veliko število radikalnih poslancev, da bo vendarle moral sprejeti mandat za sestavo koncentracijske vlade,, in slcer že radi tega, ker želi g. Protić vsled žalosti v rodbini, da se za nekoliko časa ne udeleži naše dnevne politike.
ARETACIJE  V ZADRU.
LDU Split, 27. marca. (DDU) V Zadru so oblasti prišle na sled družbi Spekulantov, ki je vtihotap-ljala avstrijske tisočake v zasedeno ozemlje. Aretirani so: dr. Karei Hoeberth v Zadru, njegov brat dr. Edmund Hoeberth v Trstu, uradnik pristaniškega urada Rougrier, uradnik Lloydove agenture Dep?nquen-te, trgovec Cornosia ter trgovca Cadei, sedaj v Trstu in Godinig, sedaj v Turinu. Te aretacije so vzbu-dile veliko pozornost zlasti dr. Hoe-bertha, ki je eden vodltefiev ltaHjJin-ske stranke in član mestnega za-stopstva.
INCIDENT V SPUtTU,
LDU. SplH, 27. marca. (POV.) V 6etrtek je voiaSkf zdrti-vnik itali^nn«ik.» vojni* lađi© »Pn?H&c Setal po obali. Na-enkrat i« isvlakel s i«P» aamokras ter saeel bMsobcirno atr#ljatL Ođdal h tri Htrele. Le slučaju je nahvaliti, da «1 maopobroineft* ob^in^tva, ki je M;\lo po obftlt, nf Ml nih?f ranje«. Nok-.| o«Ab ja tirijelo £aatni''*   Ha ma istrga
Pri hi teli po rwla-rji in dva američki ča'štnika. Spravili ^o It^Mjlnna v kočl.io ter jT'i o^.vrr?^ nfi rrlavarstvo. kier so ?a rn<;li.5a?i. V zvezi s tem dosrodkom ]*© oblast dala zapr^ti Gosnif-^vo kavarno. 1 !ul:o na je Hor-nola italij;in.9ka vojna ladja >Tmpnvi^oc.
SAVA PRI BEOGRADU. LDU Beograd, 28. mare*. V sre-neralnem ravnateljstvu vod ie izde-lan nacrt o regulaciji savsk^sci pii-stanišča. V nacrtu je predviđena re-grulacija od savskega mostu do me-sta.
CESKI  KONZUL   V   SARAJEVU.
LDU Sarajevo, 28. marca. Novi
čeho - slovaški   konzul v Sarajevu
đr. Andrijan bo lutri prevzel svoje
agende.
JUGOSLOVENI, CEH1  IN  ROMU-N!   NAJ   POMAGAJO   DUNAJU.
LDU Pariz, 27. marca. (DKU) »Chi:ago Tribune« javlja iz Londona, da so Cehi, Jugosloveni in Ro-muni dobili od zaveznikov nujni nalog, naj takoj nripomorejo z živi li ozemlju, ki trpi na bedi. Predviđene da so ćelo nasilne naredbe za slučaj, da bi odrekli te pomoči. Grozni položaj na Dunaju, ki je dovedel do lakote ćelo v bolj imovitih slojih, je dal novod k tem naredbam zaveznikov.
POMOĆ AVSTRUL
LDU Dunaj, 38. marca. (ČTU) Ameriški senat je družbo za dobavo žita v Zedinjenih državah pooblastil, da dobavi avstrijski vladi 200.000 ton pšenične moke. Anglija je izjavila, da kreditira troske za prevažanje in za zavarovanje ter preskrbi potrebni prostor na ladjah.
TEŠINSKO VPRAŠANJE LDU Praga, 27. marca. (ČW) Delegat čehoslovaške republike rri rnednarodni komisiji za glasovanje na Tešinskem dr. Rudolf Ma* ;uš ie zaradi napadov, ki so jih oo kiivfd nekateri listi naperili proii nienm.. stavi! vladi svoj mandat na azpola-po. Po zatrdilu zunanjegra •ninistra dr. Đeneša, da vsled njegove mJrne in oprezne politike, ki naiVIje služi ueodni rešitvi te?inskej?a vorašanja. vživa popolno zaupanje vla^!?, je dr. MatouŠ umaknil svojo demisijo.
LDU Praga, 27. marca. *'ČTU) Kakor poroča »Tribuna«, je med-narodna komisija za ljudsko Glasovanje đoločila pokoje za plebiscit na tešinskem ozemlju. Olasovale bodo vse osebe, ki so imele dne 1. iv*u«ta 1914 na tem ozemijn domovinsko pravico in so dne 1. januarja 1^19 iz-polnile 20. Icto. Nadalje osebe« ki cio-kažejoy da so v trajnih stifcin z de-želo, in končno oni moSki, k5 so sicer po 1. avgustu 1914 bivali v tuitnU W so bili v službi kake zavezn&ke ar-made.
boljSeviški napad na
POLJSKO.
LDU Virlava, 27. mara (Dm. KU) Na volinski fronti se je priM nov napad boljievikov s tanki in težkim topništvom. Vsi napadi so bili odbiti t teikimi izfrobimi sovralnika, deloma v bom na nof.
ORUOO ĆTTARIE IRSItEOA HOME- |
RULSKEOA PPEOLOOA V ANOLC- I
ŠKEM PARLAMENTU.            |
: ■     Lomtom, 97. mmte*. V ponedcllck,
mL ml. aa ******^—lm ttAjvaiiMti^ <^» *
ločitev teg* parlanentarntga zasedanja, to je drugo čitanje irske bomeraltkc predloge, katero je predložil parlamentu Lloyd George. Predloga vsebtijć 70 § in zahteva usUnoviiev dvefa razti6iih pailamentov za Irsko.
MADŽARSKI MAONATL LDU Budimpešta, 27. marca. (ČTU) Predst-dnik gosposke zbornice baron Julius Wlassics je poslal vladi memorandum, kjer poudarja, da tuđi Se danes pravno obstaja gosposka zbornica.
BREZZiCNI TFT^ON BEROLIV-RIM.
LDU. Bcrolin, 27. marca.    (DKU ) >MorTen^o*tc  javlja, da  se  ie  8 sedaj dogotovi i eno postajo za brezžično telefoniranje dosegla jasna brezžična telt» foTrki  zveza z  Rimom.
ŽRTVE ZADNJIH NEMIROV V KIELU.
Berolin, 28. marca. Kielski policijski komisar je ugotovilj da je bilo pri zadnjih nemirih v Kielu ubitih 57 oseb, ranjenih pa 137.
KAPP (TTEKEIt
LDU. Berolin  27. marca, (ĐKTJ. —
»Suhrblattc  javlja iz  Bazla:  >Free?in-
ormationc javlja iz Kođanja,    da    s.a
Kapp    in    Falkenhauser    dospela    ns
Dansko.
Volitve agrarnega zastopstfa v Sloveniji.
Vsleđ naredbe ministrstva ra azrarno reformo z dne A. februarja 1920, it 121 Uradnega lista se imalo vrSiti voli tve agrarnega zastopstva za prtpravo agranic reforme v Sloveniji. Volflcf, ki prihajalo pr! teh voltvah v poStev, se đele na 5 različnih kategorlj. Za uvrstitev volllcev v eno ali drugo kategorijo Je merodajna površinska ploskev zemljišča, kl ga kdo poseduje. Jasno je, da tzid volitev, zlasti po kmetijskfh občinah, ne bo dajal prave slike, ako Župan pri sestavf volilnega imenika nlma na razpolaso podatkov, koliko zem!!e poseduie vsak posamezul občan. Da postavi volitve agrarnega zastopstva na pravo podlago, fe glavno poverjenf-štvo za agrarno reformo že pred Časom odredilo, da davčni oradi zberejo in npoš-'Jiejo podatke o posestnlh razmerah v pn-sameznlh obCfnah. Ta operat bo dovrSen v kakih Z—S tednlh. davno poverfenIStvo bo nato razposlalo potom okrajnm glavar-stev vsem občinam, kl prfhajajo pri ve-Htvah agrarnega zastopstva v poStev, seznarn o posestnfh razmerah ▼ dotični ob-Člnl In naročlio, da se na podlagf In s po-močjo tega seznama sestavtjo volflnf hne-niM, fn rmsamezni voITIcI po površini icm-ljišča, kl ga Imafo, pravilno porazdele ▼ oosamezne kategorije. V zadnjem časa r*riha?ajo na glavno pover}enf§tvo od stm-ni občin. tK>sam«znfh fnteresentov in političnih oblastev (okrajnlh glavar ste v) z ozlrom na volitve agrameea za^topstva vp^a^anfa za navođi'a. kako Je se?tJ!v?fl volilne JmerfVe. kaHeti ?e uradnl obrazec. W ga naredba predplsuje fn potfobns. Glavno poverleniStvo opozarja tem potom vse fnteresente. naj potrpe Se r»ekoHTfr, da bodo nr^dpriprave gotove, naVar se bodo Izvršile volitve za ćelo Slovenfjo obenem.
Saboosttf tnrnir na Bleđn.
Letošnjo sezono se bo vriRI na Bleđu svetovni šahovski turnir ob udeležbi najsIa\Tiej5!h svetovnih mojstrov kraljevske Igre. Množlca žumallstov Jih bo spremi Jata In celfh šest tednov vsak dan poročala v vse večje Časopise zemelj-ske ob'e potek iger. Prvič v življenju našega naroda se bo imenovat nailepši kotif-Ček domovine po celem svetu, ker jra prvič doleti čast da bo shajatHče radi laikom nepojmljive izvežbanosti razuma po celem svetu slavljenih mojstrov starodavne šahovske tgre. Kako veliko Je to počaščenje, bi mogli razumeti, če bi bil šah tako raz-Šlrjen in »poštovan kot na primer v brez-mejnl RnsIJI, kjer Je ta Igra kot gimnastika razuma obltgaten predmet na srednjih šolah. Zato pa tem bofl pouđarjamo ogromne koristi turnlrja na Bledn, kf se s prireditvijo povzdigne v svetovno letovi-šče, za ćelo našo domovina
Da tudl gostje - žomattstf ne bodo poroča'i samo o Ifil, temveC pisali tuđi o Iepoti Đleda in njetra mikavnosti oznanjall celermi svetu, da s« bodo zanimali tudl za naš narod in svet učili ceniti ga. Je gotovo. Zainteresirali bodo vse civilizirano človeStvo za nnš svetu premalo znani narod. Vsak dan čitamo v časopisih, kako Jo kak ta) časniku* sele odkrD presenetill-
vo lepoto mUm pesmJ* sveto sanoolklotl naie ametnostl In slobino naše knjiievao-stl drugi zopet strnteč opisuje mogočno našo organizacijo na vseh poljih, občuđntt hitrost našega napredka in širi spoštov*-nje do visoke naše kulture sploh. Ime vsa-kega takega prijatelja s hvaležnoftlo bele-Žimo med borce za. naše pravice. Poletje nam pa pripelje ćelo legijo opazovalcev, kl bodo imeli ve£ tednov časa, da vsestran-sko prouče nas In naie razmere, nale i*~ Ije In na^e zahteve. Đled, 2e od n#kda| vsakemu Slovencu najdraijl kotiček domovine, bo takrat najsijajneja podij, sa katerem borno imeli prlložnost pokazati cei em u svetu prav vse, kar imamo In kar znamo.
Radosten In upopoln pognm nas oa*-vdaja ob upravičenl misli, da bodo val ti tuji odposlancl in kritični optzovsJd ođha-jaii na jesen v oddaljene svoje, domove kot oznanjevalcl resnfee m soooievnilđ za naše pravice. Pos^edlce dohodkov ▼ lcto-šnjem poletju na Bledu moralo ustvari« pravilno, dobro mnenje celega sveta o Slovencih.
Zavedajoč se velikoga nomena posfe-dic prvega svetovnega šahovskega tumlr-ja na našem ozemljn za nadaljno sođbo sveta o našem narodu, Je »Prometno društvo na Đledu« posvetilo ne glede nm trud in žrtve vse svoje sile, da se Ideja tuđi izvede. Na pomoč je društvu priskočila • popolnim razumevanjem važnosti te priredi tve in z Izdatno denarno podporo takoj deželna vlada za Slovenijo, a vendar preostala še vedno 250.000 kron proračunjenih stroškov nepokrltih, ki jih skromne sile društva rudi ob največji požrtvovalno^tl članov nikakor ne zmorejo — za vso d«>-movino pa gotovo neznatna vsota. Ta znesek bi se porabil za nagrade zmagoval-cem v Igri, katere moramo izplačati vsaj v franeoskih frankih — tore! nt svetovnem denarnem trgu Ie malenkosten znesefc. Radi te malenkostne vsote ne srne propasti ponujena nam občekorfstna pronac^in-da, ki bi naročena stala nedoaegljive mf-lijone.
Docela preverjeni, da ste popotnot-ia prepričani o neprecenljivi važnosti In red-kl, mnogo obetaloči priliku da z malim! sredstvi lahko mnogo koristimo vsemu našemu narodu na vseh poljih, upamo trdno, da nam na našo upravičeno prošnjo na>a-žete čira najizdatnejšo vsoto, ker morajo biti najkasneje čo konca marca 1920 ra»-poslana definitivna vabila svetovnim šahovskim mojstrom širom vsega sveta, da radi velikanskih razdalj In s!ab!h prometnih prilik še pravočasno prtspejo k plemeniti tekmi na Bled.
Pripevke zbirajo »Toarist offlce« ira Bledu, »Jugoslovanski generalni komfoarl-jat za tuiski promet v Sloveniji« ▼ Ljubljani, »Šahovski klub« v Ljubljani te te prf-iaznosti uredništva časoplsov.
Na Đledu, dne 21. februarla 199.
Za »Prometno diuštvo Bai BfoihM pn& S6dnli dr. Forjančfč. — V Inem stafnfli gostov na Bledn DlonDe S. ShnM, parim-nKx5f*f mfnfstsr* Mvfl ntfntstsc • nfeiteedfilk u Srbiji. — Dr. Vkfnmr. — Za »SsftovssJ klnb« v LJobUanl m^ćscđašk dr. Trs« Ca-dež. — V Imena Blefcev prof. dr. Jof% PlemelJ. — Zm »Joso«foraiMlcl generaM komlsarijat za tnfskl promet v Sloveniji« đt* Rudolf Andrejks*
Poziv/
Dne 7. t m. Ie požar upepeUl v Predtrgu pri Radovliid osmero po-sestnikom kiše, gospodarska po slopja, hleve, skoro vso kišno in gospodarsko opravo, poljedelske stro-ie, skoro vso obleko, perilo in obn-vaio, nehaj žvine in prešičev.
Škoda znaša okoli 750.000 Kt zavarovalnina ie ie maienkostna.
Vsied požara je prizadetth 9 rodbin z 51 rodbinskim čiani. Vsi U se v skraini bedi, po svoji lastnk moči si ne morejo pomagati, treba lim \e pomoči od drugod.
Da se jim olajša beda, razptsa-iem s tem napiranje malih darov po vsej Sloveniju
Darovi se sprejemajo v Ljubljani, poverjeništva za notranje za* deve (ravnateljstvo pomožnih nra-dov) in pri mestnem magistrata, drugod pri vseh okrajnih glavar stvih, pri mestnih magistratih v Cehu, Mariboru in Ptuju in pri načelniku pomožnega odbora, županu Ivana Valantu v Predtrgu.
Darovi   se   bodo   razglasiti   v. »Uradnem listu*  in odkazali svoje mu namenu,
V Ljubljani, dne 25. marca 1926.
Deželna vlada za Slovenijo, povet-
ieništvo za notranje   zađeve.
Poverienik za notranje zadeve:
Remec $. r.
Nailm cenjenlm naročnlfeora.
Z ozirom na povišano naročnl-    ročnlna   Ie   povišana meseČBO ce Jt
no »Slovenskcmu Narodu«, ki stopi    kron vssm naroCnikom brez izjen«.
v veljavo dne 1. aprila 1930 prilaga-    ir naj blagovali vsak naročnik k &>
mo danes vsem našim    naročnlkom    sedanjl    pličujoč! naroČDinj  dOŠtOtl
vnoviS položnice v svrho obnovitve.    Se 5 kron meseCoO več. odnosno   dopolnitvc naročnine.   Na-
„fliMitl —isT Mili od l oprite »20 ime:
V  Jugoslaviji:                     Za vse inozemstvo:
mesečno         .....   K   15.- -    mesečno        *   .   .   .   •   K   20/—
čctrtletno       .   «   .   .   .    >   45—   čctrtletno       •   .   .   .   .    »   6a—
poTietito           ......   9a.-     pollctno           .....     » 120.-^
cdolctno         ..«••»  180.—    celoletno         .   s   .   .   .     » MOL—
L^^HHbVBKBbM aVHRB^a^feaV V aM^NHavi W • IL.
{    Onim naročnikom, kl so poslan j ođgovarjafočt   Cts   POViSue*liarofr> naročnino po starem, a ne M posMi 1 oine.                     .
a^anlafila. ~aw ^u4a&Btta\ sflaflaaat aai wk • *                    ĐMSMal  aflaa^L.::<:aiBa^BašlBM.
Strni'4,                                                                                                      »SLOVENSKI NAROD*, dne SO. marci 1WO.                                     „     ,   .,,...._        ^.^                         **• 7*
Dn£imc vcifL
—  NemSk* špi<m»s* pH b».   LUt >Deutsche    Grenzvv iciiU    je    nedavno tega   priobčil ćlanek,    v    kate.resn podrobno opisuje neroSho ^pii^nA&o, Jci jo je    lanako    leto    organiziralo društvo >Untersteieri*ches F u*tjmkoinm$ndD< t estradnu pod vodstvoau    nekega    dri«. Brodmanna    in ki je    bila   naperjcni proti naši drtavi. V tem ftlank« a« po-vdarja, da je bil eden najbolj delavnih to pofcrivovainih nem^fcih vohunov pri nas visokoSolec Hans Probst, ki inm ^e sedai poseetvo na HlnpJju pri Sv. Jaketa t SI. Gorioah. Zauimiva so tile U-vajanta imenovmiega Ubta:    sNenislu*-Štajerski voditelji    sn    preoble^cm   t <jUmaikarjo ali delavee v Maribom   in ftragod    rahajati    ▼    prostore,    kamor 9O imeli pristop  $aiun   zanesljivi   Juro-*loveni.  Mla<J nemlki  castnik je priAel ▼ februarju 1*nske«ra   leta v  Radiono, pceoblečen   t   mlekaric^ in si &«jlfc<Hl vse jugoslovanske prii?rav© v tem me stu, ki so ga takrat oblesrala in*mške d©te%     Podobni   prizori ?o bili tfikrat jveakdanji. Seveđa »^ taJi    .7ujfoslov*>Tu "Tpo5il.ia.li   v   neirške   krajo   s-*oje   vohu-a«, Vohunska služba v obme'mh fcraHK pa le ni bila zadostat. Zato je Bauern-feomnvmrlo-c i^o^iljal sw{* Špiion*, ilasi 5« bila iugoalorensk:* tneis  zatvurjena, dalec na Juk v Zftrr?*h in Beograd  Ta BemSka Spifonaia ie bfla. tako najslaS* Člankar, tako uspeSna, «la so Nemci mo-$Vk takrat ukrfTiiti vse> potrebno, tla *o $reprečill jus^oslovanuki pohod v Pr%k-TMirie in da ju/groslo venske čete ni«n *»*-«e<A!e oisrmTJa ob želetnici Spilje* - Fađ-ftma«. — Or>etorano «ao že trdili   da fre^jo Neroei v pteib krajib or»aniwra-sjo ©beefno Spiionažo. To našo trditav potrjnjo   t   celem   ^beegu   >Dout^h« Grenz ^i4 ht<   M   ' -^t*  o or^»nir;ranefn nemSltfsm vobnu^tni začetkoma lanske* gre  leta.  Cisto  gotovo pa je,  da  Nerad *e vobnuske oreanisncHe rudi dan<»s 5© r»5-f> onusHir T5aj*orotno. da so jo Se f>o moftnosti izpoi>olniH. Pandanes se Nenv ai ne oraejuj^o    ««^t>o   na    vohunetvti, mai*ve^ fTuajo na razpolucro tuđi nel «tah ^ugitatorjer in hujskač€>v.    ki ru.ieio in .ačciTajio proti n's^i državi. Nn^i famoeN t»I or<r^ni  bi TnorM»  po«ve?ati  veA po-Tromosti tern nerrS^irn aeitatonero.
—   Rok s* atam«ik^vo  tOOkr«>nakilh turttbovrev.   Finar£tm   ro^nistrstvo   rar-«rfa6«\.    da    se    gpr<*J«n*iio lOOferunrki iumkovc? pri držc»vDi>i bla^ainah «Rmo ^ do tO     riTiN t. 1.
•^- Sfrankars t ?o t tfsovinafi? OežcTna vlada Je dobfTa poročilo, *đa odđafalo nckateri trgovci, pre^ kupci in neupravičeni prodafalct 2!-vlla Tn druge vsakđanje potreb?sč!r!e fc svojim strankarskitn prlstaSem, 'ozlroma, da jih ne marajo prođajaii ^msrtm Ijudent. Ker Je v seđanji prehranjeva'ni krizi skrajno nemoralno in nedopnstno tako postofMi-ajc, cfa bi ffvelc nekaterc plast! fcrebfvalstva fn stranke na račun 'đrngth. je odredila dežclna vlada vse potrebno, da se zadevc nemudo-ma prei?5Če4o \n krivci najstrožfe kaznujejo.
—   VT*»   najfdf^so   pria&naajm.   O1>  pre* vratu je mnosro nem^kib urednikov, kl '^o bHi  nimeč&ert*.  na   P&čkem  ali  pri nas n%  'v.»^!?   fiAVjfpf.?, r»ro*tovorji*o  ea* inatili svoifa 9hiib^xia. meeta. ali na so :'"ili  kat vsenftroški  affitatoiii  icfravni. Vfla ti so računa!i a tem, da »ib Avs*ri-■ a snre^me t oflprti'ni ro^-'.fmi !n ♦"'■-* "!i tfjcoj pooacl^  k  polnim  Tonc€fm,    Tod», ^nnotili so se, zato «o sedai rajzoiar.jii. "Avttril^ka vlada ''»oče nice-rir slikati o tem, da bi .1ih <preiela v svojo ehiibo, obinlli so s« direktno na centralno vla -dr>, a nmi^trstvo jo ▼ erofi sadnji b«|I tiJIbovo snht&vo »-n*'• "■""        *         ' posebno deputacijo k državnomu  kan-r^lvrjii dr. Rennerjn,  a  tndi ta ie od-!:xifro iijavil, da ie eedanji nolož%i •▼-1f*rrii9kft republika tak. čh *t s«daj| i+ klju^uje prevxetje v avstrtjiko drlaTno »li^bo  on?.h  državnih »ameSSance-v, ki <99 biH k^rnani  aJi  --a ^*»  ?*to1 <wWTi  « t^r^tt^rlt*, W V prti»ađ#l iMM'leđvH^iiiiii iirifevam. — TTboffi ra«sa^niki BemStvfc. fc&ko   slabo   jim   sedai   Dunaj   nlačule njihove »asluer**, ki so si jih pridobili Isot p^rmaniKatorjt   na naim Jugu in ;r.a fieškeni severu. Nehvaletooet Ie paft P?a£ilo sveta^
—CMbtta prftožba. Vlada je »voje ^arao dala Ea«e5i lokale v noeloT>ia >Doat»che« Hanse, da f* mogla v njih namestiti razne drživne aradniVe. NeroSki iastniki itnenovan« hiie wo se proti temu pritoiiii v Beogradu. Crn-tsrafaia vlada pa ie to pritoibo odbila
—  Sprejen ▼ državno slaibo. V^J-ni mini«ter Je r »porasunm z ostallmi ministri ođredil, da a* »• more nobena iof^ba »prejetl ▼ državno shitbo. dokler .ni zadostila svojin ToiaUtim obv«snfv> sHbl
—    Otv»rH©v   Mtnieo Vrf#vK* Gteptf. Dne 23 tot.Mii otvorila do-vossr*!ma lelesni^ Vrtiovine Goipift, kl fc del velike Selmni^ke proso,   kl ima vesatl Dalmacijo, odnosno Sp^'t • Hrvatsko. Nov* prog^ je dolga 48 km. Dne 34. t m. se Je priSel na proi?i Ogulina • Gocplč rtdni žrleiniftki nromt Vlak odhaia iz Orm"** ** •• «J«*ra| in prihaja v Go**tf ob S  popoldme.     I* Gospića odhala ob 6  sjvtraj in pri »*J% v Ogulin <b 3. tHipoMne.
—  Uradne ure pri U«WwkK ^ 4M5«ft, Od 1. aprila tk i  ^alje so pri d©-^els^m in okrft$n*u imdl^du v Iiftt»lia«tt 'i'.vfidne are od S. do li topokk* ili fm
L5. do 18. ure popolđn** Sadi preobil-nega deja «• «pme«in|o stra«k# 1* *J" •poldao^  f9svB«H  *»o  nan'Ti1neJ§i  sinCtiH.
IBBBflB   ■!■■■■ BMBH   ■^■^■^■H^^  flB^BH«
narska smrt je doliteft v Bok» Kotorski dne 22. t. m. mornaričke pod« častnike: torpedneca nareinik* Loj-zeta Martelaka iz Skofje Loke, ioto. podnarednika Vil. Detelo iz Ljublia-ne, RucL Zđovca u Celja ter mornar ja Steva Vitko vica U Varaždina. Vračajoče se s čolnotn Iz Erceguove-ga na svojo službeno mesto, žalo:*! jih je sredi pota nenaden vih^r, t?ko moćan, da mu nlso bili kos, ter iih Je vrgel ob skalno obrežje. Od vsch re-$il se je !e Vinko Oblak. — Bili so v zorni drugi, inteligentni, smožnt podoficirji in vsi trije odlf<!ni cUant našega telovadnefea In rievskesra društva. Žalibog Ie, da ^m ni bilo u soje no do£akati trenutka, ko ho na naši sinji Adriji r&£ krov na^ih ladtj ponosno savihrala trohojnlca tiirilro-belo-rdeča, kar so si preminuli tako srčno želeH. — Prlzadetim rodliinam naše iskreno sožalje. kakor jfm borno tuđi ml in vsi, ki so iiii oocn^i, ohra-nili trajen in časten spomln. — Za njih nriiatelje Fr. S.
V Prad »• Je ustanovilo »Podporoo društvo iucos'ovanskih akademikove, kl Ima dollnost, da pod pir a revne j u goslo venske đijake v Pragi. Odbor društva prosi vse prijatelje omladine za tzdatnejSo po-mot. Prispevkt nai se blagavolljo poSIljatl na Srpsko banko v Zagrebu ali na Prvu hrvatsko  štedionico v  Zagrebu.
—  Zdravstveni odsek za Složenih in Istro v LJnbUanl torek* ju poslovan sk im   ženam   In   de^'etem v Chlka^ri za poslana zdravttn :n obve-zila najprisrčnejšo    zahvalo     kakor tuđi gg. spremljevalcem in mzJelje-valcem.
—  iz Rožne doline.     2e se tuđi v ti naši lepi dolini, katero   obseva svobodno solnee ravno letos že tako zgodaj. pokazuje preporod v pravem potnenu besede.     Po vsfh vaseh \n kraHh so se že ustanovila narodna društva, kar je v jasen dokaz, da se }e tuđi koroški Slovenec orobndil Iz spanja. stresel suženjske verige s sebe in se začel veseliti življenja, svo-bođe. do katere ima ravno tisto pravico, kakor vsi ostali narodi na sve« tn. Društva prirejajo v praznikih   fn nedefjah poučne zabave, predavanja, shode in grospodirske pojjovore.   Že se vidi rdeče sokolske zurke   sedaj tu% pa zopet tam- Sokolski naraSCaJ raste kakor gobe po dežju.   kar   je najboljši dokaz, da so Rožanje zaveden slovenski narod, ki boce, da se njih mladina vzgoji v krepke sinove in hčere majke Slave, ki bodo   kot odrasli možje in žene znali   braniti svojo last. domačo grudo, če bo potreba, tuđi z orožiem v roki,    proti grabežljivemu Neracu, našemu    so-\TažniKu. Pot me ie prineliala 19. trn. na grad Humperk, od veselja mi je zatrer>eta!o srce,    ko sem    zagleda! rdeče srajce boroveljskega Sokola in /eliko število naraščaja, 172 po šte-vilu, ki je ime! na travniku   proste igre. Vpra?am prvez* brata Sokola v kroju, od kod? Iz Đoreveli; priredi!! smo izlet z na5im narašfiajem. ki izvafe tu igre aa prostem.     Veselil sem se z njimi, dokler nlso odkora-kal! zopet. prepevajoč narodne pes-mi. v redih proti Borovliam.   Odše! sem tuđi jaz svojim potom in si mls-Hl: mladina je naša bođočnost, hvala In čast onenra. ki jo vzgaja. Tuđi na KoroSkem se uvita. mi vstajamo, a one tam na oni strani demarkacijske Srte spreletava strati in srrr>wL
Miner.
ffofelsk* lelnffliEii imite »Ti4-«Hit< T Hkri^a«^ LjaM|Ma O g. detniteHi Hotelske drn%he »Triprlav« v UkvidfteM, Ljiljan» m opoMrlnjo. da )e likviđad]8ki odKir <?ra*be naka-%n\ LjnbljMieki kreflltni ^snkl t I/]ub-!Ja»l potrebno »voto ** frpladil© l**vt-đacijek© kvoto a S 208 sa vaako d«1-nico, katera kvota se bode đelničarjem irp!e«©^ala pri glavni blagafat hnnk* proti isročitvi deliiir » vflemi Inipeni Ib talonon vMd. v fiaaa od 1. đe 15. oprala t L, kalror H ra^idno is danatajeofa oglasa.
—  Na|«aa« stvari v čaM od 1. H-bniarja do 89. februarja. 19» 10 K (ne-kolekovanih), 100 Kr 10 KL duble mlat prstan ■ S rđeč kamenom*, alat TH»m£. prataa, slat nhaa ■ dimnanti, webr«a moika ara t dol*© veMMe*, rjav rooSki čaval), Arn ponosan kolnik, crn kofto-hoTioaat ieaski ovrataik, ijav zimski
jopiA, vrv sa povesovanj« krme, svilen firnobel šal, neka) srebrrega đenArja, liranilna lenilftica Paoee MaHis> hra-nilna lnjiftiea Ftovar A ti ton. Ina e>-narmlea ■ *mhin« S K 40 vT ara* mbJ. faianiicft, firna atrgina d^namica, fcr-na donaroiea. ^rna torblea te &rm mf* njata taMmiiea* *m% mlata ***"»•*-om — i Tsoto f-d 3 K 10 v do §36 K.
—  Br**HM ***** m *«&* ▼
Lrfttdonu aa (^ vrSiU poirkiiai % bre*-ži^nim telefonom »a Wn1ih m velikim u^pehom. Na letalih n^hajajo^Ui m mr ▼intrji so mogli pbSevati a svefUtl UT€4aištvi na daljavo ^50 »ili.
—  Banij* 1» M*ff»> I>ne fe t M. gb 11. đopoldne i* v.TU?i»lla v priMaJal «* H Drenik na Immbt^iii«« trgu ele gantaia dama Maribcičtuska, vsa v ble-iiBHk brltiaatiK, s*s*hit!**, vds\a, si V9U od obrtati nafetnrc**   kapitala. topgvaJa^ poaagftime t«r jglt fj <»; pB^fP •jBss» s> asM| ]P #SMssa sWI
pavol«, viwlen W0 K. Oospo Ja af*r
zovala gdfina.  Aniif»»ia Kram r.  Oru ti sa n)o is prodajslo'* **t Jo raire pri sadnjem islolbenem oknu.   Vpr^uj ••
>Pardou- ru.,|ia' T* r^kst ste pri nas vseUU Dama Uji. Bila Ie tretirana. Is arama pred miniold^imi ss/nc ^tras-
Diku ' r       -i =totak.
—  Pocker — prenovedana tara. Včerai so v neki   de^amal kavarul Igrali Stlrje bogati inose*r.cl — tpo cker«. Stražnik jih !e "asačll ori Um ter zabilježi!   njih Imena.   n*nes *e ha policiji ter ujrovari^jo.   da bi bd »pocker« — za nje prerioveda*
—    Smrtna kosa.   Umi'i «<»:   v Ljubljani Ra. Leopoldina Mctschnijr. vdova   vlš. poStneira   oficijaia In n. Anton   SchwalRer,   zobotehnik.   V DraSkovcu polejer St. Jcmeja Je urar! 22. t.   m.   £.   dr. Ferdinand Tren«, Siabni zdravnik v pok.t brat vpoko-jeneffa državnepa pravdnika Trenza v Ljubljani, v Radovljici je umri ff. Tranc Hudovcrnik, posestnik v Radovljici in v Bcljaku.   V Lukavci pri Ljutomeru je umri g. Anton Stlbler, stucL med. vet. Blag jim spotnin!
—   I mrla ie v soboto gospa Franci ika    Skraj-ier    pri  evoji  bčerki
Anici. dtanujoči Hilfterjeva ulica 12 v Mnbljani. Pokojnic« i« Mla di«ma is Ribnico.
KnltHTsi#
H^pertoir kral^evega slovsnsksga gle«. U^a v lijabijani. 29. marca po-nedoijek zaprto. BO. marca torek Rs« riiia Pairliacci, abon. C. 31. marca sre-da Jonsrler. abon. A. 1. aprila Četrtok ^srrto. 9. aprila petek Kftprto. S. aprili robota saprto. 4. aprila nedelja, Mis-nen* izv. abon. 5. aprila pontdftljeK, JoDgler, izv. abon. Drama: 29. maret* ])onede1j|ekt »Norac. abon £. sa marca torek Protekcija v prid obolelenm ?Ia-nu g. Ločniko, izv. abon. 31. m»re*> areda Golgota, abon. D. 1. aprila 6s-trtek saprto 2. aprila potek saprto. S. aprila sobota taprto. 4. aprila nodelja popolđne Golgota, iiv. abon., eveTer Trnulčica. izv. abon. 5. aprila ponede-ljek popoldne Trnulčl«»a, !•▼. abon., zvečer    Benegki    trgovee,   isv.    abon.
r= Iz gledalište pisan*. V torek dne 30. marca, nedeljo. 4. in oonedeljck o. aprila t. 1. «i#tan* Marijonetn^ gleda!iWe zaprto. PHhodnja predstava se Tprizori ▼ fetrtek dne ft. aprila s novo i ero.
»NoH tta*«. V Bsosrsđs is fcU Is* hsiati rsvila »Novf 21toI«. Lastnlk Ie rs* vije ie dr. Momčilo Nindć. Revija se bsvi z politiko, s finančnlmi in nmrodnogospo-đarskimi vpraSan)! In s »mjlžcvnostjo. Prva številka ima tole vsebino: »Dva pravca aH đve Idefi«, (dr. Lazar Markov*). »M»g alt Hootov tobonii stotem?«, (dr. V. Jovs-nović). »Dva kralja«* SKodovinska Crtica, (dr. Miroslav SpalaJković). »Znnanlf pokv t*U, (Po!Hlcas). »flnsBee te nartament«. (dr. MomOlo NtaCM). »Romsjsnsscifssm pogodba«, (dr. M. Todorović). »Za Ba* Badsva«, (M. Prodć). »Prva vofns Hgs narodov«, roman, (M. Rea). Đslssln. *Novi Život« ishala vaako soboto m stan« do konca L 1. 83 dinar) ev. sa 6 msseotv 32. sa 3 mesece 17 tu za 1 mssac 6 sinsr-lav. NaroCntna se po§fljt »Dravi v Dtngra* <hu Vnka Ksrtdfie« 1&
Zsčssno nsmsko • sfovsBssn bmsjsJoss terminoloidio kot preddelo za bodofl eoo-ten )nsos1ovsiisld snanstvsfrf fn tehnlSnl slovar oamsravs Sfdati ksmlčsJ IsstHst linbllsnsk« uutvr— tn vabi Um sososji vss Isteresmte k sodslovanfi- ZMHm Isrssov, iiaavs«! Hd. nai ss v sporabo tsvotgo vn*» sliti ksmlčnsinu IiisINbUi imlwit ▼ LtmV Ifani, resJCno potloofs.
Vptal v nrtnslo InJtoo. Oktivfom, 58 strani. Spfsal hi zalofil A. Spt*4#» rsv-natei) zeml]iSke knjige pri delemem soA-Scu v Lhmtlani. Polludne ptesna knihrs, pripravna in potrebaa se Ie n so*riJsko osobje, tomveC tndl sa notarske I* odv«l» niike pissrns, dsnanis ssvodo H4. Cens po poiH 10 kros. PlsCt m \M» po poV*-ntd. kl bode midltns. NaroChs sosom es> pJMilcs sa iiiisjiuvassKa.
Sokolslvo.
•Sokol U BratakenHi aamtv« sa* nulatno tufno vest 4s H pTsmtevJ mi brat Mstevž Ptiiitk, snnttBtr itntpttr-sks vofalnlcs. Pofreb te> vrsi đimt flb^C popoldne. Bmtjs, ndefeHts ss pogreb* pojnoftevffito! — O4vor.                        ■
Prosveenl s4ssft Sssmss 1 vaM asn-stve v torek, ome itt. mstea si) % svsjBst v Narodni dom, I. naditropK It pfsdsvm. ni«. Predsvs br. Bvtea Lovfm: Oospo-darski položsl Stovenlf« V Jscosstvfll.     k
ĐraittlMffVftltl1 IH
liilicilIlVeb
OMU skor n^rsk«ft> *2**r» ■*»• VN< se je vrli! v n«frtt»\W^t. s^i»e> peJdn« ▼ iimeli—ni mjomjonfc, »•€• Mdnik f. Iv. Draill ie otvrnjil ST. re* ni obfinT zbor, pođal kratko pralnad-nisko notttfillts s*fctr jo^poioSal ta|» nik g. Fratina o ds*l irvator+ v mmn-tem letu ter se si»omliit*l vomHh fla-
culinio* i;oanasssjBO, *■ cJV^ *y itvp ▼ prttekfoia lota UUW| * ^^ dmarnee^ promete* K* f**5$8 ?5Ki ojovalccvv rsHnnQT so je P°2~» Og**? absolntovlj. Pri nato sltWMi voHtTsJi je Ml isvoilen sledoH •••>•? smimieV nik f. Iv. DraHl, |H»ipfJjgj«fc-^ I*
BoftUJt tajnik s> lT™% *•* Mk «r. ft. Micoliniai eHbf.gwsW «. M. Oblak, !▼.  Bmaljteev Wr. ^[**fe  Iv*
IBniiSAi U. MaT^sjteejs? ■sbs^^^w»k» ^v* KHkMih.UBmmi.I. fttL"^ KsssjBwness> svssesev  bjh»  • »• a^^^m^   ^^
It. V4b**; aaejesMk r BaftMft P» tonski odbor; aafelnl<vt cdA. Oralilar, podnaMalea f dc. Oer«oU6, odbornik irdd. Jesertek; name3tnioa jtde. V. Jan-čigaieva;  sastavonoea g.  Iv.  Zamljon,
nameatsfk f Bandelt — lfato so |a raspravljalo o rasnih internih društvenih sađovsh, nakar Je nredaednlk se> klluail •borovanje.                              li
nalnoiielisi noroCfla.
ITAUJA  ODNEHA  V  JADRAN* SKEM   VPRASANJU!
Rta, 27. marca. V poUHčrdh krogih 8đ naglaša, da odgovarjafo Uvalanla. ki Hh ie nedavno tega ime! v parlamentu poslanec Patbo, popolnoma nazorom Hlttifeve vlade. Poslanec Falbo je v svojem govoru oMnaHI smernite za stalište mlnistrskđga predsednika Nittija, ki ga tavtame itatijanska vlada na sestankn laveintških mlnhtrsklh predsedfdkov v San Remn glede rešitve ladranskega vprašanla.
Te smernice so označene v tekle teiah: 1. Kalila ne livšde londonske pogodbe. 2. Itottla ne ižvrit aneksije Reke. 3. Reka postane v smisla lugoslovenskega predloga vmesna država, ne da bi btta teritorijalno zvezana z Italijo.
Italllanska vlada se torel vkto-ni Wtlsonovemu predlogu, s čemtrr Ie tildi podan sporazum z Jugosta-vtlo.
POLITIČEN POLOŽAJ.
LDU Beograd, 28. marca. »Politika« piSe o sftuacfjl nastopno: Snt?! ob 6. nrf se m doseg«! med vscml strankaml sporazum, da se orečha v parlamentu iziava o zunanil ptdltiM Glede odgoditv* tel parlamenta ni morio nrltl do •ooracnma. Deinev krati so zahtevali, da se konstatira đa sedanja vlada nima ne kvoruma in tuđi ne večfne v parlamenta. \a to nlso pristali postanci vladnPi strank, kl so Izjavili, da se seje ne oj^ode, temveč da se delo pariammta samo prekine zaradi vetikonočnfh pra«!»-kov. Seja Je bfla nato ob 20H ob ve-llkem hrupu zakljačcna. Ptr^ament bo zopet sklican. ko se ods Manijo ovire sa delovanje. Kakor v«a kafe. se zgodi to dne 17. aprila. Nato se bodo ponovno vrSila poratanja zt sestavo koncentracijske vlade.
UOMUNSKI PARLAIHĐIT RAZPli
SCEM.
LDU Dvkareita, 27. marca. CD. kor. nr. — Damlan.)   Po desetdnev-
nem odmoru, kl sra je odredi! kral\ se je zbornica vCeraj zopet sestata. Seja je bila selo bttma, ker je do&e-danjf većinski blok nast<*pil noti vladi. Mlnistrski preds^fnlk Arem-
cu je oato predUl dekret ki rupti i^a parlament
KAJ JE 8 SKADROM? LDU Lvon, 2S. marca. (Bres> žlčno.) Tiskovni urad (talijanske ie-'efiracUo dementlra beoerajsko vest« po katerl so Italljanl zasedli Skadir v protislovju s sporazumom savesv nikov % leta 1018.
POTUJOCA MIROVNA KONTB-RENCA.
LDU Rbnt Zi. marca. (Don. kor. ur. — Stefani.) Načelnik savr«:nilklh vlad so se dotneniii, da se mirovna konferenca 10. ali U. aprila ssstunc v San Reinu.
SOVJETSKA   RUSIJA   IN ITALUA.
Crnih, 27. marca. BoIJIevlški minlster zunanjih del Clfierin Je po-slal brezžičnim potom Italljanskemu ministru zunanjih del Scialovi brez-žično brzojavko, v katerl Irraža med drugim zadovoljstvo sovjetske vlade nad sklcpom italijanske zbornice, da naj Italija stopi v trgovinsko zvezo z Rusijo. Da se te sveze udejstvijo, bo sovjetska vlada s svojim! četami zasedla obal Črnesra morja, da s tem otvori Italiji prosto pot v Rusijo.
ASQUmi   ZA   IZGON   TURKOV IZ EVROPE.
London, 27. marca. V parlamentu je imel Asqulth r ozlrom na tursko vpraSanje velik govor, v ka« terem Je dokazoval, da znači tursko gospodstvo v Evropi velik anahro-^ nlzem in stalno nevarnost za evropski mir. Zato Je potrebna dl se Turke težene iz Carigrada. TurSke-ga sultana naj se odstavi kot suve-renega vladarja, pusti pa se mu naj dostojanstvo kalifa, to je duhovnoga poglavarja vseh Mohamedancev hi naj se mu v Carigradu zasfgur* Isto Izjemno stallšče, kakor ga uživa nape* v Vatikanu.
MIROVNA POGODBA S TURClJO* LDU Lvon, 28. marca. (Brezf Ično.) »Matinc javlja Iz Londona, da ho mirovna pogodba s Turčljo «7^otr>v-Ijena v ponedeljek. -- Isti list poreća. da odpotuje mirovna konferenca ie pred praznflri v San RemtK
Mario S^vlč:
Dome* podlstnost u konf ekcQskl strokl.
m smjvanju novm Kupcusmn in obrtnih podjetfj je treba premlšije-nosU in ciljnosti. Treba ae je pa ogl-batl bojazljivostt ta malodušnosti Zdrava podOetnoat Je asotor, kl lene gospodarsko življenje. Mnocta na* šim Ijndcm ie manjka poeuma, često •J tsKll dado preveC Imponirati od tn-jega. Kadar gre a nove stvari sa kupčljska podjetja, katerlh pri nas So nfmamo v svojft rokah, sapadejo radi napačnl misli, da našim Ijudem ne bi bilo mocoče ustanoviti In voditi, kar je bdo doslej v tajfli rokah. To premajmo sanpanje ▼ lastno anoinost hi lastno tvorno silo ore včasih tako daleč. da se pri podjet-jlh. katerim sa sa more odrekatt zdravoga temelja In zdravega Jedra, Ie prereč ndsjajo nesammnjb] hi skeptlefzmn. če se spomnmio samo mhnogrede na poloiaL ki je vladal v nali tnrovini v Ljubljani ored kakim! Stiridesetlmi leti. nam priđe lasno do zavesti. kakSen velfkanski napredek sme doffveB ▼ tađnJIh desetletflh. Velika trr:ovs!:a nodtetja so bila ve-čfnoma Ie ▼ rokah tufeev sil pa na-rodnih mlafinežev. NaSi veliki trgovci sedanjega časa so vznlkll vefihio-ma iz zelo skrnr H? začetkov. Ko so se osainosvofaH, je mnogokateri pomffovalno ali škodoželino pripom-nH, da bo novega podfetja kmahi ko-nec. Ali pridmst hi vztrajnost Je zmagala In danes po toflkth letlh Je naša tnrovina ne samo mala, amoak tnđ\ velika precef čfsto nactofiafna. Trgorinc so naS! IJutlJe hnefl prlfflro ib5W sc. %* Industrijo Je bilo manj prilika To Je tndl glavnf vsrok, da nam ie manjka v mnogih strokafi lastnfh obrttifh  pođfetff.   Podfetno-if
in darovitost je tn tn se oo oveuaviia brezdvomno tuđi v industriji, ali pre-več naenkrat se ne more fn ne smt zahtevati. Bolje lo, da se ustvari manj, a tisto dobro In trajna
Nedavno tega sta mlada sto* venska podjetnfka začela v Ljubljani nanovo v strokl, kl Je bfla doslef skoro popolnoma v tujih rokah* zla-stl kar se tiče bolSeg* blatca. V mth slfh imamo konfckdt^ko stroko.Kon^ fekcljsko bla^o za mosTce, kakor 2ca-ske je k nam pritiajalo veđno skoro fzklfučno r Dunaja. NaSI trsrovci to bili Ie prodajalcl tnjega dela. V novih razmerah se mora položaj izpremfv niti. V kolikor se ta stroka tfče Izde-lovajija mosTcfli oblek, sta v Ljubljani dva domaća moža začela s konfekcijo moslce obleke. Podjetje je zdravo zasnovano fn druži v eno firmo Ipdustrtalca in pa trgovca. PodjeUe je rez narodno - jorospodarsko staH-55e toplo pozdravlMtl. ker se s tem začenjft osvobodltev od tuje?:a Izdel-ka r konfekefli. Led Je prebit, to vzgfedl vlečsJoL Pozdravljati Je pa tako podjetje v naiem sredf55a tudl ratendelf. ker wore finđffi delo hl zsslužek velfkemt! Stevfhi naših TJn-dl ne samo v mestu, ampak tudl na dežell. Ođkar smo v lastni drtavi, se Je mnogo mladih obrtnlkov, kl so bili v tpjfaif, vmflo v domovino. Vsf ti bodo z veseljem pozdravi!! nove delovne prilike v krojaSkl stroM, tembolj, ker na deSeli danes krojačem občutno primanjknje đela. Kot Slovenci se veselimo zdrave pođjct-imrtf, H s^» ^iife v «**«*wrrttvl tvor* nloe sa obfelre no flnot Kune 9t Madek v L|»hHfif«f.
laspsjdarski vestt
— * Zafctev* heugmdjtiBi *hc*\~ eev. Beoirrid. 26. marca. Ha v6e-rajsnjem aborovanjs trmveav ^ Je sprsjjeia resotodfe v kateri se oaziv-Oa vteda. da dm prej v sporazmro s tnporsko komoro doto* mrs nato valote. Da se to livede. so nhto»aH trgovci: I.) Svtibodiio tavmno trtn-vfno; 2J onteHtev wvo«ie tffovme te popolno sabrani«ila «^ta tmurni* ozmta Maga; a) Om n'trejfo tem-njavo krom % dinariem ta 4.) đa na) i   m m iHsstthi yitap) kooceatri-
rajo v Narodni bankt ki naj oddaja preko tr^ovske komore to vaht*o tr•
Sjt>VC€IW.
mmm i^>qBSfSSji fssesj sesjo seuip mssj* <SM¥uL Med §vedsko-Norve«M» Is Đoiss* rtio se vrit doforofi sa trtevsko sesnd« bo. e teta* M đalals Behnrtis skore vea tobtfc, kar ss wore Isvozlti. v Skandh»svf* Jo. kt H m dsjsls %». papir m ie drag* setreJMcsss, Dotavor! bode v kratke« *>
— Ipjetje naNUi 4riav1)sjieT * Ifesieia U>tT. Beograd, SS, nares> N«n«ia Ie đolžn*i s oetvenn «a srfre^ no pogodbo vmitt nali« đrsavljanosa
•SmEOI VSe  ■BjejBBjMSJB) 1SJ SIVBWSSieW 9H^r
***** 7*-_____________________________________                                    .SLOVENSKI NAROD-, dne 30. marca 1920,                                                                                                        Strtn 5.
^—_________________________       ■ -   —-------------i________________________________________________________________________._______
moienje, kakor tud! xm pravio« ii vsakih vrst interesov. Vaši državljani »ahtevajo, da se jina mora \rniti imetje v naravi, tadi v primeru, da Je bilo za vojne prodano (likvidirano). Poleg tega imajo pravico zaht srati ođ&ko&ino za škodo ki bo jo ntrpcti pri tem, da se je njhovo imetje, ki eo nahaju v Nemeiji, sekvestrir»lo. Zato ee pozlva-30, da naj svojo škodo prijavilo takoj ođdelku za izvršitev mednarodnih pogodb.
—  Nadsk novih bankoveev.    >Po-Utikac poroda,  da  se j<? t>o posledojih poročilih  izdelalo  novih   bankoveev  v Parizu za 2 milijardi 9 milijonov di-narjov,   v   Zagrebu   z&   191.a3S.500  di-narjev in v Pragi za 410 milijonov dinar jev.    ioref   skupno  za   2,846,658 -300 diuarjev. U>U.
—  Naše posojilo t Franciji. Na zji htevo finanenega   ministrstva   nam  je frcneoska    vlada    stavila   sporazuu uo
'/ angle^ko vlsdo 15 milijonov  frankov I pri   franeoskih   bankah   na   razpola^o. I Ta kredit je del posojila    50 milijouo? irankov, ki ga nam dasta francoeka "n i?nglešk<-i vlada. LDl\
—  O prehrani* LDU. Beograd,
27. niarca. Centralna uprava je ođsto-
Ipila iuinisrstvu za prehrano v srrrbu Tee-krbe po^ameznih krajev 15 va?y-uov slanine in 50 vagonov koruze, ml-ui&trstvu za promet ?.i peouške rudnike 2?.-'t vagona slanine, beosrnjski obMni vngon masti, vojnemu niinistrstvu 100 v«ponov moke in Gospodarski zvezi v ! .iubijani  100 vajronov otrobov.             I
Borze.                                  J
LDtJ Zagreb, 26. marca. Borza. Devf-sce; Berlin (denar) 225 (blago) 230, Buk»-rešta 280—290. Praga 305—210, Dimaj 70—72. Valute: dolarii 15.400—17.000, av-htrijske krone 67—68, levi 205—212, car W ruhlfi 216—224, čehos'ovaške krone 195 d* y*0. angleški funti 580—0, franeoski frarki 12.000—12.050, napoleondorji 600—6,*0, marke 243—250, Icjf 265—375, lire 880—900.
LDU. Curih. j6, marca. (CTU). L-orza.Devize: Berlin ".fv5*. Holandija i.14.50. New Jork 5.<0. Lordon 92.60. Vari« 41.40, Milan 39—, Bru^eli 42.30, Kodanj 10*7, Stockholm 12."0. Kristija-i iii 107. Madrid 101.75. Bneno^aires 250, Prasra 7.55. Zasreb 3.60, Krakan 2.50, Budimpešta 8.15. f>nmj 2.70' av-ttrijoke žiso&ane krone 3.70« avsiri|-eke neži^osane krone CO.
LDU. Oiinsj. 96. mirca. (ČTID. lk>rza. Devize- Amsterdam 79.50. 79.60, Berlin 30S—311, Turili 37.50-37.65. Krisrijaniia 89.90—39.95, Kopenhagen 36.25—36.30, Stocklnlm j.\ valute: marke; 307—510, loji 535—337, levi 310. švicarski franki 3725—3730. franeoski franki 16t)G, lire " 1075, an-srleški funt P25, dolarji fJlC. rtibfii 980; kurzi v prometu: Zagreb 140—157? Budimpeštu 10.V-120 .Budimpešta ži-?o?ane krone 110—125, Kr*kov 100 do 110, Prasra 305—325, ćeh->^».vai!:e kro-ne r,i f>—-v>^r^.  SHS krone 1?5—155.
Izprcd filtri
Žrtov poMš mliaii. Pred ka*«wktm senatom UuMjanstoft sođtSĆa se }• <!«• 26. mmrca dopoMno odtcrala ^pUođs, kl otm podala tcžko sliko ntakd in podle ta-trlse, katero žrtev M bil kmalu postal mla^ di, inteligentni Josip Jurca, sin lesnega ve-leindustrijalca gosp. Jare« v Postotni Državno pravdniStvo je dvignilo proti Josipa Jurci težko obtožbo zaradi hudodelstva u-sijevanja. Razpravo je vodil deželnosodii svetnik 2cbre. Josipu Jurci, o katerem je svojedobno tuđi časopisle podalo napačne informacije iu ga obdolžilo državi nepri-jaznih dejanj, očfta obtožnica, da je phal dne i. julija Ianskega leta pismo Mariji Vovkotovi, v katerem je zahteval tekom dveh dni 3000 kron pod srožnjo, da nazna-ni volaSkcmu sodišču vse tatvine, katere je izvrši! nien soprog — narednik v voja-škem  skladi§ču v Dravijah.  Gospa  Vovko
I ie prejela to pismo dne 2. juliia 1919 s pozivom, da naj poSlje denar  »poštnoležečc« — Molčečnost  3000 — Ljubljana,«  Gosoa Marija Vovko je podala to pismo odvetni-ku, kateri ie izročil st\rar šefu vojafke policije.   Ta je na to pismo na gorenjo Šifro poslal kratek, lakoničen odgovor: »Na svi-denje pri voja^ki rw^Hc!ji!«  — Dne 6. Jul«ja 191°   je     dvignil   ta   odgovor     »mornarički akademik«  Ferdinand  $velc    Pismo    !e takoj prečital V tem pa so sa prljell de tektlvi   vojaške    poHciie.    Pismo  je  vrgel proč.  Na  vojaški  policiji  je  Švelc  izpove-dat, da ga Je poslal po pismo nek! Keller. Sofer v Spodnj! $iškf, kakor se mu Je Wl predstavi!. Po opisu pa so na vojaSki poii-I ciii   nrišli  na  domnevo,  da   mora  bit!  opisani neki Jurca. ŠH so na stanovanje Josipa  Jurce  skupno  s Svelcem.  Prvlkrat je Svele Izrecno izjavil, da ni »pravih. Porne-je pa ie pod priseso poudarjal,    da je bil naročllec g. Josip Jurca. — Zagovor obto-ženca. Po prestani ohtožnicl se Josip Jurca kratko zagovarja. Zanika vsako odelcŽ-bo.  Odlo^no  zatrjule, da Svelca sploh   ni nikdar poznah da  ga  je sele spo zna I    pri konfrontaciji   na   policiji  ter  poda ja    točne podatke o svojih življenjskih in premoženi-skih   razmerah.    Po    njegovem     zagovoru omenl zagovornik mimogrede tuđi to - Ie: >Goet2, bhrSi računski svetnik v Ljub!jan!t ki je ovadfl sedanjega vlljega računskega svetnika Koiirja zaradi hudodelstva žalfe* nja  cesarja, se je bavil med  drugim tildi s tem,   da je imel na stanovanju in hrani sinove   premožnih   slovenskih    posestnikov in   trgovcev.   kakerr  osobito     Jnrco   iz   Po-stojne in Jakilovega sina iz Mirne pri Gotici. Pri tem !e do skrainotti fzžemal njib starce ter otroke,    oziroma   njih    sinove šCuval proti njih lastnlm startein in sorod* afkomf«   ?odiSčc   ie   žx   zaCefo   zaslišavati priče.  Priča   Marija  Vovko  fzpove,  kako  je preiefa   T>fsmo.   Jurce   ne   pozna.   Pozna   pa dobro    Švelca,    ker    te večkrat prihajal v hišo.    Švelc  ie bi!    poreden In prebrisajt Znano ii je. da ie bil v ŠoTl že kaznovan. Švelc Je tuđi mora! vedett ka! se je zgodilo z njenim možem. Svele se je po Ljubljani izdajal za »mornariškega aKademika*.
— Pri tem aammtmo, dm se ie šala po ob-tolbi docnalo, da ie bfl Svele ▼ Btaajnda »rt vojaem mbrittrstvn, kkf &# |e ftmUl ▼ voJbo MOfMrieo. a ri bH toniet Stdai It aeznano kam iigtoU. — PUča Đtefrk i»-pove, da )• Svek pri emmm na Hr&tvem stanovanju dae ia inllia odločao iciavil: »Ta ni pravi!« — DrUcv* pravdaik dr. Ogoreut*: »Umaknant obtožbo.« — Prvo-maaamB mmi pfmjpaai •pfmmmjs fasaaajH^ Omenlamo, da ie bil Josip Jurca Sele pred dvema tnesecema izpuSčen iz preiskoval-nega zapora proti položitvi kavcije.
— Mačko so poslali po skuritoo. Sele netnajst let stara Viđa M. Iz Ljubljane je nasmiena zelo k lahko-mišljenemn življenju. Mati jo je lemala s seboj, ko je verižila z različ-nimi pridelki med Ljubliano oz. Špi-ljami in Zagrebom. Dekle se je na-vadila na lahko živeti« in ko je več nego pred letom mati zbolela, poslala je hčerko samo s par sto kronami po slanino v Zagreb. Uči ie šia, vr-nila se pa ni, temveč začela »na lahko živeti«-. Vozila se je do železnici sem in tja, razkošno živela in elegantno nastopala. Kadar je pa zmanj-kalo denar ja, zatekla se je k goljufw Jam in tatvinam. Par dni pred Mi-klavžem 1. I. se Je med vožnjo se-znanila z neko Ano Kosir pri Borovnici. Dva dni je bila pri niei in si vse ogledala. Potem se Ie skupaj od-peljala s Koširjevo proti Ljubljani. Ko pa je postal vlak na neki postaji, je smuknila, ko se je vlak že zopet premfkai. z vlaka in jo nato mahnilu kar peš nazaj na Košiijev dom, kjer je rekla sorodnikom Ko-širjeve. da Jo je poslala Koširjeva nazal, ker je pozablia »eno važno pisanje«. Sorodnlki so ji odorli vse omare in škrinje, da je zamosrla iskati. Pri tem ji seveda nišo gledali vedno na prste. NaSa Vida je nobasala pri tej priliki lepo zlato žensko uro z dofgo verižico !n ie odšla. Potem si je izbrala za torišče svofe koristne delavnosti železnico med Liubljano in Zatičirio. Tu je opeharila nebroj ljudi! za denar, obfeko in sliCno, Končno so ji pristrijfli peroti orožnikl v Višnji gori, ki so jo aretirali in o<l-daJi novomeški sodniji. Dne IO. piar-ca se je zagovarja 1a radi t>rav briht-rAh ^furtelcev . o katerih ie bila ćelo sodnija mnenja, da zaslužijo nagrado, kt so ji jo tndl priznali in sl-cer 12 rnesecev riĆeta, ker ga je bila 6 mesecev že v Mariboru jedla. —_^    _____________________ M. G.__
Raznoterostf.
* tenskm n*9m*nosL Ko je nekoS anelcSki kralj Cđvard bivaj v Biaritzu, sa Je povabila ameriška lepotica«  mlllionarka
Baring n« salstrek. Kralf ie prišel in obču-doval *Mm sajotrak te lepoto millieuark«. id 1« Inete čudovito krasno toafeto. Sloga itlMM ribe omako ribe pa izlije v svoji Mfocfaosti mm cbleko gospe Baringove. Nlč M ni laslla* marveč prosila ie kraljt, da t* *m* odstraniti n Wp. Vrnila tejevk lepii oblekt katero Ie krali Ie bolj občudo-vaL Pozneje se |e Izvedelo to Ie: Gospa ie WU naročito za ta zajutrek posebno elegantno obleko v Parizu ali obleke še ni bilo, ko se je prtbllza! čas zajutreka. Zato jt moral sluga biti nerođen z omako, kar ie pomonilo, da je došla pariška obleka iu ne« amernosti gosp# Baringove je bilo zado-Ščeno.
*   Nov češki Izmm.   Češki inženir Cer-venkov je konstruira!  v Parizu    električno žarnico, kateri se obeta v bodočnosti velika \1oga. Ore za regeneracijo žarkov tako, da bi se mogle   izgorele ali izrabljene    žarne niti zamenjati z novinu.    Velike    zapadnoevropske in ameriSke    tovarne    sa    kupile Červenkov izum,    na Češkem ga je kupila dcželna dražba za proizvaianje žarkov.
9 Stralk telefonskih uslužbencev na DanskenL 2e nekaj tednov traja štrajk tt-lefonsk[!i uslužbencev na Danskem in trajati utegne $e dalje časa. Redakcije so se posluževale državneca telefona, ali te dni ie bilo uničenih na stotine žic, vsled česar ie redakcifani onemogočeno telefonsko delo.
*   Za povzdigo    ia    ureditev  most.    V Londonu se bo vršila nieseca jun i ja konfe-renca, ki se bo bavila z načinom povzdhre in ureditve mest,   kako bi se moglo vsem meščanom    dati  primerno  stanovanje.    Na konferenct    bodo   zastopane države An^le-$ka,  Francoska,  Italija,    Svica,  Holandska, Danska, Švedska in Norveška.
*  Dunaj   brez   elektrike in brez   tuči.
Nižieavstrijska deželna vlada je danes Izdala naredbo, ki vsebule navodila za var-Čevanje s plinom In električno energijo. V smislu te naredbe se ostavlja osebni promet dunajske cestne feltznicv. Poraba plina in elektrifne energije za proizvaiarjc conilne sile je prepovedana; od tega so izvzeti samo gotovi aprovizacijski obrati, V raznih proda jalnih prostorih In skladiščih ie prepovedana vsaka rarsvetljava po 15. uri. Tuđi razsvetljava z nadomestili ni đo' voljena. Dvorane za koncerte in preda\-a-Tila, gledaiišča, kinematografi, variete.H itd. se zapro.
*  Caroso, krali tenori sto v, poje se-daf v Mchiki. Vsak večer dobiva prav čeđen honorar 7000 dolarjev, po naše takofe 7.700.000 kron.
*   Požar na dnnajskem Hofl»!fr«!if.   V
dunajskem Hofbursri je izbruhnil dno Ji fanuarja ponoči požar, Ki je nasial vskd prcobilcjca ognja v eni peči. Polar je na-sia !v takozvani »beti dvorani« ceremonij-skega apartementa. Strop Je popofnoma presorel in požarna bramba je delovala na omeiitvi in gašenju ognja približno šest nr. Skoda Je velika.
* lUlijansM   bandN pobesnll v Jnso-»livijo. Tržaški Usti poročajo. da se ie oo-
srečilo nekemu italijanskeniu razbojHflriN M Je izvrSil po Istri več ropov, potogtšm »red karabinljerji v Jncosiavijo. MJab tenm da so isti oddall za njim kakili trideset strelov. Razbojniku je ime Giuseppe Uz-ljcnjc srbsko, kolikor ie bilo vezano nm zar do.
*  Snčmm Ambmm. Dočim se opaU ¥ Evropi vpadanje porodov, naraićajo porodi \   Zcdinjenih  državah znamenito. L,  191SJ se !e rodilo tam 2,700.000 otrok. leta 1917j iih je bilo 2,643.000. Leta 1917. Je umrlo O* 1000 otrok 89, leta 1918. pa 92. V San Fra»-ciscu je umrlo od 1000 otrok samo 57.
*     Goetbefcva »lava na maitah.   f« Berlina poročajo, da je mednarodna fnrtka: liga za mir in svobodo nasvetovala nemškt vladi, na] se posfuži na markah Goethejev« glave, češ, da se bo tako gojil doma nera-, §ki čut, v mozems^Ti    pa    spoštovanjc da NemJtva.
« Konec sveta v AmerikL Na dan 1. decembra* ko je Amerika prK Čakovala konec sveta, dotrajali sa se razni prizori, ki pričajo, da je bO inarsikdo trdno prepričan, da je konec sveta res tn. Nekdo Je n. pr. dviismi! v banki denar in 5?a pokrmfl konju. Še huje pa se spekel neki mfa-denič na poročni tirad je pnpelja! dobro rejeno žensko hudega pogleda^ vNaj bo! Za en dan se oženim, p<vj tem i tak vsega konec. Panes si srč-' no želi konca sveta, ali kar je, je. —•'
*   Vedno po amerikansko. Aniew riška vlada je poslala po deželf vlafc.; da pobere po raznih mestlh boljševi*, ke,   \\h   prepelje   v   pristanišče   fff' vkrca vparnik, ki iih' prlpelje v Cv* ropo.                                                  >
Darfla.
Durila. ITpravnistvu ?>A$egA lis-tai' f-c» 7X>s1rH- za Jn«o»l<>Y«i»vko Matico v*j LjQblj|anif dr. l^eopold Bo^tiančlč !nj soproga, *u, 50 K. v počr%mitev sporni-na pokojnoga Petra MOicliča, iadusi-ri-!< jalca, ▼ Sevniei ob S. 5>rčns "hvala!
Polzoedbc
400 kroa se Ie našlo dne 27. ♦  m. «j»
iužnem kolodvoru. Izgubiteli ilh dobi nazal pri Jauku Umniku, stražm. 2 oroZniške -e-te, BIeiweisova cesta $t. 1.
Mvbljansica sodba Drav&ke đt>izl|e sprejme več dobrih gođbenlkov za visoAte plače. Spreimejo se tudJ prlpravniki (ek:-v\) ftd 14. leta ttaurej. Q!e| inserat
Kateri ve za naslov Joslpe Trehš*. pred vojno stanuioče v Gorici, prosim, n%[ ga poSlje na naslov; Ruža Rnflč, Bosilfe-vo-Ogulin,
Glavni urednik: Rasto Ptistoslemšelc.
Odgovorni urednik: Božldar Vodeb.
min (ima) &^r«s
s «liko Ias'noroČno pi-ane na uprav. S!ov. Naroda pod Stev. 22M*.
lm Moa portlaiil-rtmsita W
n\mn Ponudbe na Kendovo graščtn-lllilU. sko u raviteljstvo, Bleđ.      2209
mm iiirim t^tj^h.
iJostri    & Versitid-Werke .Uraie'   Oraz
Strancbergasse 25.                                  2297
M soliđcn tajtmu SL-S2L
na uprav. Slov. Nar. pod tM\&č t&štnlb' m\__________________2308
(rfirifnifinifi katera mor* ***** «»«n°-UUJ'JllllljU,  stojno ktikđtl In opravliati
Via h gospodinjstvu spadajoča dda, iž(c vđovec proti dobri plaći. Naslov pove uprav. Slov. Naroda.               2311
Kupim Mm psa Haj 8t"
i.—4. niesca. Ponudbe pod ,Ti€ar 2310*
na uprav. Slov. Naroda.                 2310
IfllOniO ICb ? So^eTln^^ cilindra, / HP, se po ugodni ceni proda ali pa zamenja za manjSega. Poizve se; na Vrhnlki št. 128.                    2293
HflRnUJnifl obstojcCe iz 3 sob in pri-»luaOf dDjE tiklin v sredini mesta se -srnenja za istotakega ali 2 sob. Po-cudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Zamenjiva 2321".
iflllBB S llBna visoi^ef inpr<£
im brani takoj. Ravnotam se sprejme ^Gžkinja za vsa hišna dela. Naslov pove upravn« Slov. Naroda.            2144
ttm. 15-16 tene ftlte. "iuii.0"1
^prejmem od 1. aprila za vsa domiCa
ctla. Plača po dogovoru in dobra hra-na Kie, poizve se v uprav. Slov. Naroda                                                         2312
Proda se:
ttainjna (AVertheim) Št 3, omara xa fed, konska oprava za jezo s sedlom, kineski servis In srebrno namizno oro-^ie. Naslov pove Anončnl zavod [kalo Beseljak, Ljubljana, Cankarfevo rabr. 5.                                              2302
19" Brošura *^|
Jod nnin odom *
e i».5la v ponatisa- Dobi se v pJI»->M»1 taSifMtfM w ftMMIMi. Pre-sernova auca 7. — 8iM • pcStota* •"•n X Naročita se re*u]ej© Ie proti ■ PošJIjatvi sueska w sMpMf mh pm po
Mm tn \m v'roH? teh konja
hpičancH, v starosti 8 let. Ona po do* govoru- Naslov pove uprav Slov. Naroda.
M*lilAV4iifi mIm v sredini mesta t^Če iBEDIuTflUO JUUU saliden gospod. Dopisi pod   tPrafa Z2&*  na upravništvo
Slovenskega Naroda.                      2263
let drtrii gmniftBafei Tt:?;™.c
cefolelno dobo pmti dobri plači Fntc Pust tesarski a«|ster, Ljibijaia.      2253
iBieDifišce njelliranBlolie ;r^dini
oziromi jo zamenja proti mcbliranl sobi v prcdmestiu. Kdo, pove uprav.
SJoveaskega  Naroda,                      2265
KUPI 18 INfll KH9 zamenfa za 2ivi-!a. Ponudbe pod .Žtvila 2251' na npr. Slov. Naroda.                                     2251
Staina^t b «tmszte
steljno perilo mora imett sam. Pred-staviti se je dopoldn« od 12. do pol 2. ore v Kolizeju vrata 49.            2235
KBTRPOBuRIliliS, m nem^kega^ezilfa dobi takoj mesta pri .METALLUM" d d. za promet želfeza, kovina i tehničkih proizvoda, Zagreb, II ca 11* i  134.
Sfroiepfslra ii itnignfiiia, ^"a
noma nemške^a in slovenskega jezika, se spreime tako). Ponudbe s sliko In naved^o željene plače pod N. A U. na Anončno ekspedicijo, A i. Matetič, Ljubljana, Kongresni trg 3. I. nad.       2306
komptonstinja) kateri je zmožen slo* venskega in nemSkega jezika in strofe« pisja. Pismene ponudbe na I se poilje-io na Jugoslovansko industrijo ol|a hi barv v Dola pri Ljubljani.              2319
sfnMfrifl Mba nairaje s brano pri IBKIH INI, boljSi rodbini ttče zakonski par brez otrok s 1. aprlkrai. Plača po dogovora. Ponudbe pod Šifro »Castaik 2227« na uprav. Slov. Naroda.
m Hrt!« nti tfaOi n trn-
■naU ta WaM gospodično,   ki  M  v
flRjC II UilB prostem Cara pom* Kata pri gospodinjstvu in ki fr vHča Srvaitfa vsake vrste? Cenjeoe potmdb« ood vODPOMO£/z284- aa uprav. Slov. Naroda                                            »
■dhlMBims aaka s brano ali tuđi bres
■nimn nn ^ «<• go«od«na
ta tskoj. Po«adbe pod #8#te/tat*J JMT na uprav. Slov. Naroda._______   2183
n* a HM nU M£&
no na konoleten i vfsokoalotačim sta* Min« kottom 3 m vmok, vO aa debcU
15 ktS^£ sil ** fll.1" ^ *imo?* Kf. NatHv po^ooptav« mov« Nawsa»
32s2
Prekiic.
ObialntaBi. da im tf. m*rea obiotttU 9. BrvUat Bslit. pM»> stafii« at trocsi^lrt«« ▼ sioll f»
stltei, «a #• Tcol fla a««il TOHtloo
To —m aterlU v s*prOfldM|os*atl Uptaotona.
Ma erisjpllisji, 26. marta 1920. ________Miš* Lsuttftt, gostilnicarka.
V zemlflško prometnih zade-vah dafe pofasnila hi navodila, posredoit pri prodaji ia kupo-
vani« zonliiSt, Imšoie parce-
ladjeAomasadjelii arandkMia ratesosestet.
JOflp SOJO, Semit, CMe«J.
Kupi se
že rabljen popotaoma urejen par* ni stroj z žago na jarern (Oatter).
Ponudbe se prosi na: Filip FrShlicri, Karlovec
imana kontorlstka,
zmožna strojepisja, se tako] sprej-me. Ponndbe pod »Jogo* na Anončno Ekspedicijo, AI. Matdič, Ljib-Ijani.                                             2304
Ropnlen h zomenjam
staro zlato in srebro. Velika zaloga zlatnine in briljantov. Ltstna delavnica.
Alojsij   FuohSf
aWlaatJsvsjt^psi sd. #.      1670
DRVA
nehka In trda dobaci io pfipdfe nm dom. V. SMjMltf, parna Žaga  trn državntni   kotodvotom.
VzgojiUljice!
naaaaap sjovorosa sjoapnaanai u anave eoafco ili aufteSko) ae ttc k 4 otrofcos*
Abaolviraaa vijojtteijka c>troilcega vrtca ina prednost. Dobfi nrasa hi stasjovasj|e.
Iđs^a^Ba^aft    ^Ma^k^BaV     V^B^B^B^bbIb^bbb    ft   S^ttidnS^      ^^B^aaaa^
place se pfosi pod .ftfathatfka* na Amrsrfnfr ahSMsHeiio ALMalaliL lisb* Ijaa^ Koagressi trg a/L               %3tt
(Zahnkantsdiilk) »Afston Brand« ponuja
Ommtommm* Mm X Voni Maribor ■OijosJtt liga 18.     MO
lift a Mjtitr b nm Mira? H npnrijn^ tiintiLt ipiJd
Prijave pod «0peia SS7« na upravni-Stvo Slov. Naroda.                         2237
Voiaška godba'
v Ljubljani sprel«« godbenlke 2a flavio, klarinet, gosli in gozdnl rog. Plače visoke hi poštanski zastatek. Sprejmejo
se tuđi pHpravnfkl (efevi). — Kapelnik ir. Jaata ttrin, Ooaposvetska cesta Ste*   .
vilica 14. ~__________________2»!  <
Hotel v Jfliulii, 1
dvonadslropeju  cex 20 tajskib sobi, re-   | stavrtdja, jedilnica, velik inventar oprave ia srebra, perflt, elektr. laC, vrt veliko   j ^ospođsoko poalople s hlevora se cend proda kakor »toj! in Idi. Vprasanie na Theodor Dampfliofef, beh. kons. Reali-tlten- and HvpothekeiHVerkelirskanzld. Graz Radeckfstrase 7, TeL 4029.    2296
--------------------------------------------------   5
ksjtta| m^ s scparatnJai vho-   j
HSHHMaV Hsw don, ČetMdi otmje*   «
na proti dvorište, lite soliien  fospod   r
profi dobremo plačflo.   Ponudbe pod   -
.ifasMvttms san- u upiavntftvo Sto-  I
vesatefa Naroda«                        2220  I
PpooUlsrtc« sa Bled In okolico I
Vabilo
obJnemu zborni
2* lete !M8 In 1910               I
Pis4Wca a IM h ttoliot I
sa dm U. atyfla 1920 ob> ni I popoMot v dforiM «Bk]SkBCt I đoni*.                    I
tmmš ni:                I
I. Pohj—fr Ittuga ragoaa aa 1 lttft-10 I % Sklepi o npsfibi &attfa ionlfta. I ai Vditev.                                               I
4> f^^aojerostf.                                        I
Su Revsjs|sltt poroCHsi                             J
0paasS Mšm M ti WbUt O* 4M5VMI vn I at m skjrpftm, jaM at bode pol w_\ I
^F»nWP^*J^   ^■•■^HpP ^P^PSHbj  fl^PSvp   ^kW ^B^B**  w"f^na^!    ■
ia inisi n. sBfca iw»         _., |
m mm artomii»inu.
Vprsia se Rimsku casta 16.      2190
Or. lan Dan. M\
b#«i«ia Lfnblce ul. a.  Tal.   US1
Korespondira srpski, nemački i madjar-jarski. Kancelarisko vreme S—12 pre, ___________2—6 popodne.
Mi u ie
in  vrtne  stole kupi  po najvišji ceni
JitHaHar,LHSIj»,BeHiirta[.5.
SamostaliMga
knjigovodjo
izvežbano starejšo moć, veščo korespondence, išce za takoj veliko trgovsko podjetje. Istotam se prejme in sicer takoj parfaktna Mineistoliia ktH«si»oii* danthija, vešča stenogrrafije in strojepisja. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava Slovenske ga Naroda,                                2222
T 1^1 I                                              j
fn|sj]jfajf   grahora in graii te dobi oaH icNIlCH,  ceneie   m   najboffe   v trgo^
vimi   s   semeni   fivtf    *   KaaamJ
LfabUaaa. Wotts)ts aL U.      tH
mgfcfito vl«afilawtTO »|ifcoy»1
^Bk^a^Bh^B^aia^Bk     saiBBitf^SMaak     9 afeva^ai^aft     ^BaaSSlBIifla^afl^B^aVB^Ba^B i
6oo m mi iio m jun*
vovice, Z9 hl kome«
aaAaaaftA                    ajMla.!'    ^p^                       A^fttttt
Ponude imadu se do dne  15.  travnja;
1920, u IO   sati   prije    podne    podnestf ravnatelisivu   biskupskog   vlastelinstva1
u Djakovu.   Prodajni  uvjeti mo^ii se:
svidjeti u centralnom vL uredu.    3945,
Fotografski pomoćnik
se sprej ni c takoj za Hrvaško Primorje. Pogoji: dober retuger, znanje umet-niškega ti^ka, .samosiojni operater, spreten kopirar, dobra reprezentacija. Znanje siovenskci^a (hrvaSkegai in neraškega jezika. Oferte s sliko, prc-pisi spričeval in zahteve plače naj se pošljejo na Jadrusko hotelsko i kopallSBO đioniĆkT  drvitro Crtkvenica.
2316
MaliMa Ti—i javlja v svojem iu v imena svo   I
jih sorodnikov pretežno vest, da je njen iskreno Ijub*   I
ljubljeni soprog, gospod                                                  I
dr. Fcrdlnandjrenz
dne 32. »nat 1980 po dolgi, mučni botezni mirno v   I
Gospoda iaspal in bil pokopan dne 24, marca 1920   I
aa potoptBiea v St Jcrnejn.                                        I
Vsem, ki ao drama rajnkega spremili k zadnjemu   I
pofitka9 ilisti preCasmm gg. duhovnikom in slavni po*   1
lami hnmVk kakor tođ^darovaserjem topih toieor   I
izitkam tem potom najtoplejšo zahvalo.                        I
_^»«^^___M___*^  ^      _m_   M___^£   ^_^^^ «MMk.              m
Str«" &___________________•____________________________.SLOVENSKI NAROD', *« ». ara 1930.                                                                                       »ev. 7«.
UH apoiiBjanRA iCSCft.
tančnim ropisom  in  ccno na »hapei* Krekd? trg 10, Ljubljani.                  2023
e   naprodaj. Poiive se: Jeranova uL Ucvilka 11.                                  10424
Htstnt mr** imd » LJ«H|m«.
Brci t+sctatf a auatatit.
H|              Marila Cruitar  v svojem imenu tn v imenu vteh sestra
Btf|    neznanja tužno vest, da  je ljubljena   sestra,   svakinja in  teta,
Wk    gospa
I      Leopoldina Metschnig
H                  vdova vlljega pellnega oflcllata
^H    včeraj mirno v Gospodu zaspala.
^m              Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torck, ob 5. uri
^B    popoldne iz hiše žalosti, Ulica Stare pravde £1 6.
^B              Prosimo tihega sožatja.
H              V LJUBLJANI, dne 29. marca 192a
■BB)     Mcstst pogrebni   urod * Ljut>IJ«nl                BJT                     tras p—fc—1> itmlli.
I       T
H|              Marila f dnralffor naznanja v tvojem in v imenu svoiih
K    otrok Aotoaa  in  Marjance in  ostalih  sorrdnikov prežalostno
H    vest, da je   njen   srčnoljubijeni,   predobri   soprog, oče. stric in
^1    svak, gospod
■        ANTON SCHUTAIGER
H                                    sobotehnlk
H
^m    po dolgi mučni bolezni, previđen s sv. zakramenti za umlrajoče,
jH    včeraj ob 6. uri zjutraj mirno v Gospodu zasoal.
H             Pogreb nepozabnega  bo v torek,  dne 30. sušca ob pol 4.
SI    uri popoldne iz hiše žalosti, Gorjupova ulica št 3, na poKopa-
Rg    Jišče k Sv. Ktižu.
■fl              Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
H|    -          Bodi mu časten spomin.
gg              Ljubljana   dne 28. sušca 1920.
59           V svojem ?n v imenu sorođnikov naznanjamo vsem znancem in
B5    prijateljem pretresli ivo vest o nenadomestljlvi izgubi našega pre-
E|    Ijubega sina, oziroma brata gospoda
I Antona Stiblerja
■                          stiid. med. vat.
H    M je  dne   26.   mirca  t. 1.  prej čil in  zdrav po 6 dnevni mučni
H    zavratni bolezni v  Gospodu   mirno   preminu  in prosimo tihega,
H    blagega sočutja ostalim Zalujočim v tolažbo.
H           Lakavci pri Ljntsners, doe 26. marca 1920.
H    rraac in rran£l£lca, starši, Lofze in Marija, brat ia sestra.
i^R*^aai^BaawDaaaaaBaaaa9EB^^99j^BBjBK3E)BE3Ba^33aB99BBaaaaaaajBaajBajBjBjBBH^
^BovA^|^^^|HH^^^^^^^RiflHHRn^B0^^HB^S3|aj^|aj&fl^^s*^^^^BaaaBaa^aaaaaĐ^Baaj
^^^^^aaaaaaajBaaaaaaaBaa^9^BaaaBWBBasB^BaBaaaaajflaaaaaaaaaaaaaaajaaaaj
r +
Hj           V globoki žalosti naganjamo vsem sorodnikom,
H   prijateljem   in   znancem,   da   je naš nadvse  ljubljeni
g£   soprog, predobri oče, brat, stric in svak, gospod
I Fiait fliiMg
Bi         posestnlk v aUdovlllel 1» v Baljmkii
H   danes po dolgi, mučni bolezni,  previđen s tolažili sv.
H   vere, v 60. letu   mirno v Gospodu zaspal.
H           Pogreb pokojnika bo v torek, dne 30. marca ob
H   5. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
H          Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cer-
■   kvi v Radovljici.
H          Priporočamo ga prijaznemu spominu.
H             laMtltisa, dne 28. marca 1920.
■
■    A^aoM B««OM»ik raj. Mili««!*,         »alv Klaa, Ft«*«,
^H                         soproga.                                         hčere.
^^^^i________________._________---------------------■———
^^^              «m^ a              ao vette pmtijt gumijevlh eevi
^^^^ ^bjb^ ^C H ^^pjw     v faznih dlmenzijah in  ploič s
■     ■ -^^^k ^p ■ a^^A   platnenim in bakrenim vložkom,
^^^^LJV_SH^S   aibest  v   ploKah  in   vrvicah,
^^^ ^^^ ^^W ^amF    mingtnisol, volniti, crni in beli izolirni trakovi, pasovi iz kamelne dlake v raznih širinah, kolofo-
nija in več vrst drugih  tehničnih predmetov.
■JubljiMN KolocfaofKai iH. 31f dvoriiže.
P 101/10
53                                                                                                  2294
Oklic!
Na prošnjo Atela lasa« »OMsUitfca) na  Rnitatu,
kot varuh ndl. Janeza Jese se prodado spodaj navedene premičnine na javni dražbi dne
23. aprila 1920 dopolđae ob 3. ori
•ta II cm masla w ii. Lorencu WL M pri SlfiiavasL
Ponudki se ne sprcjmejo pod izklicno ceno. Kupnina se mora takoj položiti. Proda se: krava 7 let stara, ca 550 kg živa teža, krava h let stara, ca. 370 kg živa teža, krava 6 let stara ca. 425 kg živa teža, krava 4 leta stara, ca. 280 kg živa teža, breja junica, 3 leta stara, ca. 350 kg živa teža, kobila 5 let stara, 15 pesti visoka, pitana svinja, ca. 100 kg težka, plemena svinja, ca. 70 kg težka, tri praseta, 1010 kg sena in 392 kg lece, 332 kg detelje, 44 met. centov slame, 400 kg kiompirja, 1 polovnjak mošta, 1 škaf zelja, 20 metrov (24 col dolgih) jelševih drv, več kil slanine, maščobe in prekajenega svinjskega mesa.
Er. okr. sodlfiče v DobrlaTasl. od<L I,
dne 22. raarca 1920.
Hotelska delniika druiba
Triola» i lilniđaop, IMni,
vabi delničarje družbe, naj predložijo do 15. aprila t. !• svoje deinice z vsemi kuponi in talonom vred Uiibllanslcl kreditni banki v Ljubljani, katera jim bo proti izročitvi delnic izpla-čala odpadajočo likvidacijsko kvoto a K 208'— za vsako delnico; izplačane delnice se potem uničijo.
Ob enem se vabijo gg. delničarji k zadnjemu eblHMHU zboru družbe, ki se vrši dna 1». aprila 1920 ob tren popoldne v gornjih prostorih Ljubljanske kreditne banke s sledećim dnevnim redom:
1.) Poročilo likvidatorjev o izvršeni likvidaciji družbe;
2.) Odobrenje istega in razpust družbe«
Ljubljana, 37. marca 1920.
Uikvidaciiski odbor hotelske delnitke družbe f9Triglav<c v likvidaciji, Ljubljana.
M    Kraraa va^lalika repi^hUielia] * w%t hmrvBh    H
H   ZNAMENITE fiBOHARJEVE SLIKE   □
PR1M02A nRJI
M     USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST.     M M    ^H    topil rtraa vaafca ala^aaaha VkU. Trn    ^H    M
H   2a   Cena a poito kron 8.90   J^J   N
Q INAD KN II fi ft DNU '!■* «-1 U
Cisto svinjsko mast
samo na debelo po najnižjth dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti
l a\mi Hm (jrcđiflm anvonna.
=^^=   Veletrgovina   ^^^=
P. Teslić i drug, Sisak
KUPUJE I PRODAJE: mješovitu robu, vino, žestoka pića i žestu, žito, surovine, gradj* vni materijal, ugljen, kemičke i tehničke proizvode, manufakturnu robu i stoku. SAMO NA VELIKO !       2038
„ALKO"
veletrgovina iganj«) družba z o* «■
Lfnbllana, (Kollzel) tel. interni*. 131,
Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinjevca, ruma, konjaka in liker-je v po najnižjih cenah. Pri odjemu celih vagonov izjemne cenei 1 prelmele se smoial zaatopnikl za Sleveallo.
\wmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmm
«E*i GORJANC & Co. ^n]
Lhibljana,___________Mertnl trg 3,
BBBBBBBBBBaaaaBA^BaBH    pdporoča cenjenim   damain   veliko izbiro
■■■■■■BBHBaWBa    najnovejših svilenih  klobukov in slamni-
■J^^^JJJJJ^^^J   kov od najfinejše do najpriprostejše oblike.
2SSaiiiBiSBaiiHBi   Sprejemajo se vsi slamniki v prekrojeva-
IBBjBBBBBBBaBBBjBBBBjBBH    nje, ter sploh vsa v to stroko spadajoča JJJ5555^^^^5JJ         dela,  ki se izvrše točno in ceno.
1*^       Točno dobavno iz Nemčije brez izvoznice in  v  vsaki       =
množini iz Passaua:                                I Jedilna sol!
m             Grenka sol!                         S
II                           Zivinska sol!
Ul                                   Industr. sol!   U
Ijl Mmn i Sdkreikor. imm pnum lio. L ffl
l|                                                 BaieraaarU 14.
S|      TelefM: W4f/8, 1187/4.                                Tfkft.: MlTtOSE, W1EX.      S
|:lcflMERA:|
I                    skladiita                    I
|k na veliko                              na malo^
■L = fotografskih potrebština =J§
yj\       Zagreb, Ilica 12.       fjA
Jadransko hotelsko in hupalKno dion. društvo
Sulak-Rekat Zvonimirova ulica itev. IO2.
_____________Wr   LastAlk sledaolli kotalov In sanatorifav:   ^—________■^^
Hotel Penslon                                     Sanatorij in veliko mor-                                      Palače-Hotel
„SraaUn*"                                            sko kopališče                                           ».amAMABS«
t.naTFO!Af^ OaaHfa.                             „TBaUFIIA1' Crikvcaici.                             Crftfcniai Tritfn M—i 11.
Hotel - Pensi'»n in morsko          Vs. hoteli in sanatoriji so   rajmoderneje z vsem                   Hotei-^ension
korališče JMV ktaHMkl         konfortom ure;cni. — C krba izvrši na. — Otvor-               „fAN-MABIlfO44
Telefon nterurb  2-14.           I«".1 *««» <*!? leto- ~ Yse   ™™ihe prejema in             ^ flMiahki T|| jrt^ 5
■                                          1       da«e   pojasnila   za   Crtkventco:    uprava   hotela        |    -»■ ih—hm m. mw. a.    |
t——^—mmmm-^«-|       .Miranarea ¥ Crikvenici: za Novi: uprava hotela        i   _ A , „TT^T^TT^^
Hotel-Pcnston in morsko         .$it-IUrii«a v Novom:zaSuSak; Središnji ored dm-            Hotel-Peitian in Tefik«
kopalisee .4MMMAM"            Itva, Sasak-Rcka. - Naslov za brzojave    Jadran-                 morsko kopaliite
Bakar.                             ca»traia Saaak-»aliat hrtwrtw trieftt ftw. 1-8-1   |         .LISANJ" Noti Vinodolski
V^m        |                  |            |             |           Beograd,   Celje,   Dubrovnik,   Kotor*
lanranCl/9    hanl/3   Hrani, Huhllana, Maribor, Metko-
Julll Ml li#l%Q    UQI II\U    vlć, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik,
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge               Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
vloge pod najagodnejšimi pogojL              | Poslovne   zveze z vsemi večjimi kraji v
luPrmaaM m aaataa atala f^ aa|Baaia4iW W*»-                           tu" in inozemstvu.
1 mmšmtmm a. ^i^ ,MtTfra-n *^~m*^                                                                                                                                                                        Zmiwtratfll <lai odgovora Vaiaatam Kop 1U^
a^BMaaaBm