Ameriška Domovi m
AM€MCAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 180
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€B
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 7, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Višji' prispevek za
Sedal Security ISIS
WASHINGTON, D.C. — V letošnjem letu je treba plačati prispevek 5.8% od celotnega zaslužkk do $13,200, prihodnje leto bo ostal sicer odstotek isti, toda treba ga bo-plačevati od zaslužka do $14,000.
Tisti, ki bodo zaslužili prihodnje leto $14,000 ali . več, bodo morali plačati za Social Security tako $52,65 več, skupno $824.85. Enako bo moralo za nje toliko več plačati tudi podjetje, pri katerem so zaposleni.
Povišanje vsote, od katere se bo prihodnje leto plačevalo Social Security, bo krilo povišanje pokojnin in drugih izplačil Social Security v letošnjem letu v skupni višini 11%.
Ker so cene porastle in še vedno rastejo, bodo pokojnine avtomatično sorazmerno porastu cen povečane, s tem pa bo treba povečati tudi prispevke. Inflacija tudi na tem področju kaže svoj učinek.
Demokrat! prevladali,
j. L Rhodes iiiema
Pri volitvah v torek so demokrati odnesli v e
volitvah. Izjema je James A. Rhodes v Ohiu.
Čad odklonil pomoč ZDA v hrani zaradi otiikov zlorabljanja
n k o1 neki j leti, mož'Helen, roj. Mar- čadska republika, ena od po '	' suši prizadetih držav juž-
____	_	no od Sahare v Afriki, se
Mary Kavec, Julie Franc in An-1 je odpovedala nadaljni po-gele Seraga, sin pok. Georgea in moči ZDA v hrani, Četudi pok. Mary, roj. Cott. Pogreb bo
Novi grobovi
John F. Blatnik
V torek zjutraj je umrl v Rosevillu, Mich., John F. Blatnik, ki se je preselil tja pred
NA SREDNJEM VZHODU SE /z Clevelanda
POLOŽAJ NEVARNO ZAPLETA m okolice
zmago V Kongresu, pa tu-|tinc> oče Johna Jr., stari oče di v državnih in krajevnih1 Michaela, brat Georgea, Franka,
CLEVELAND, O. — Demo-, v petek v Rosevillu. krati so povečali svojo moc v Kongresu, v državnih zakonodajah, v državnih in krajevnih javnih upravah. Izjema je James A. Rhodes,
Ne le ZDA in Kanada
1 stiske za to še ni konec.
I WASHINGTON, D.C. — Cad-! ske republika je ena izmed naj-I revnejših držav Afrike južno od 1 Sahare. Ime je dobila po jezeru I Čad, katerega del bregov ji pri-
republikanski' Poljedelski tajnik ZDA E. pada. Kot ostale države južno
guverner Ohia, ki si je prido-1	—'
bil pičlo zmago, ko je večina vseh ostalih republikanskih dr- j
žavnih kandidatov slabo vozila. 0lja in Sovjetska zveza, in so demokrati dobili trdno ve-;	— Ameriški poljedel-
čino v državni zakonodaji. Za gki taj’nik Earl Butz je na Sve-p od guvernerja je bil izvoljen tovni živežni konferenci, ki se demokrat Celeste, demokrati so je začela ta teden tu p0d pokro-
Butz je dejal v Rimu, da °d sahare le tud, čad bd v zad-morajo za pomoč v hrani m* let* pnzadet po hu* sus.
prispevati tudi izvoznice “ te pnslo do občnega po-p ^	-	manjkanja živil. ZDA so kot
Obnovljene letalske dobave sovjetskega orožja Siriji so sprožile pospešitev pošljanja ameriškega orožja Izraelu, ko se položaj na Srednjem vzhodu kljub Kissin-gerjevim poskusom pomirjevanja znova nevarno zaostruje.	~-................... -
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Gerald R. Ford je odobril pospešitev dobav ameriškega orožja izraelskim silam, ko se položaj na Srednjem vzhodu znova zateguje in govorita obe strani, arabska in izraelska, o novi vojni, če ne bo sedanjega
resolucijo ZN o umiku z zasedenega arabskega ozemlja od no-l vembra 1967, pa dobil zato jamstvo za svoje meje in nedotakljivost ozemlja' od ZDA in če le I mogoče tudi od Sovjetske zve-I ze.
j Izrael je sen. W. Fulbright
Farmarji nadaljujejo s pobijanjem živine
Ko milijoni ljudi na svetu stradajo in tisoči umirajo od lakote, uničujejo v ZDA in Kanadi živino.
PILLAGER, Minn, — V ponedeljek so pokončali na farmi j Davida Oindrisa, kakih 6 milj od j tod, skupno 268 glav goveda, 36, prašičev in nekaj ovc. Med go-; vedom sta bili tudi dve kravi mlekarici in kakih 50 glav starejše živine, ostalo pa so bila teleta.
Farmarji so začeli pobijati teleta pred nekaj tedni, ker da se živine ne izplača rediti, ko je preveč poceni. Ameriški kot kanadski farmarji izjavljajo, da pri sedanjih cenah živine ne morejo kriti niti stroškov njene reje. S pobijanjem in uničeva-1 njem živine hočejo opozoriti javnost in vlade na svoj položaj. Doslej je bilo tako . uničevanje izvedeno v več krajih ZDA in v pokrajini Quebec v Kanadi.
Ameriška farmarska organizacija je te “demonstracije” od začetka podpirala, postopno je pa spoznala, da farmarjem in njihovemu položaju ter zahtevam več škodujejo, kot koristijo. Zdi se, da farmarji položaja ne morejo prav preceniti, očitno je, da s takimi nastopi ne bodo dosegli nobene podpore, pač pa obsodbo.
Ljudje v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, ki trpe glad, ne morejo razumeti, da je na svetu kaj takega možno. Pobijanje in uničevanje živine pri sedanji stiski za hrano na svetu je brez dvoma sramotno za tiste, ki tc delajo, in za vse, ki to dopuščajo.
tudi glavni državni tožilec, državni avditor in državni zakladnik,, le državni tajnik je ostal republikanec Ted Brown.
Vsi štirje kongresniki v okraju Cuyahoga v novem Kongresu bodo demokrati, ker je bil v 23. okraju izvoljen demokrat R. Motti, ostali trije okraji pa so imeli demokratske kongresnike že doslej.
viteljsvom in na pobudo Združenih narodov, dejal, da ZDA same in Kanada ne bodo v bodoče mogle same nositi vsega bremena za vzdrževanje živež-
drugod pomagale tudi Čadu z večjimi pošiljkami hrane. Ker je bila stiska huda, so del pomoči prenesli tja z letali.
Sodelavec New York Timesa si je šel na lastne oči ogledat položaj v Čadu in prišel pri tem do prepričanja, da vlada ameriško pomoč grdo zlorablja za dosego lastnih političnih ciljev in za lastno korist. Tistim, ki niso
nih rezerv za ves svet, kot je bi
lo to v preteklosti. Del odgovor- ;VladorspIoh“niso7ali nobene nosti za to morajo prevzeti bo-	g	^ ^ b. ^
gate izvoznice olja v arabskem svetu, pa tudi Sovjetska zveza.
John H. Glenn je zmagal nad Perkom v razmerju 2:1 in bil izvoljen za zveznega senatorja.
V okrajno komisijo Cuyahoga je bil ponovno izvoljen republikanec Seth Taft s preko 50,000 glasovi večine.
Earl Butz je odklonil zahtevo po cenenem živežu, ker bi to pomenilo preje zmanjšanje njegovega pridelka kot pa povečanje. Poljedelci in živinorejci bodo u-porabili vse svoje možnosti za povečanje pridelka le tedaj, če bodo pričakovali od tega primeren dobiček.
Skupina gospodarskih strokovnjakov na konferenci je prišla do zaključka, da ne bo mogoče rešiti vprašanja prehrane človeštva samo s povečanjem pridelka, ampak bo treba temu dodati tudi zmanjšanje porabe živeža v bogatih deželah.
Wilson dobil zaupnico
LONDON, Vel. Brit. — Opo-zicionalna konservativna stranka je po debati o prestolnem govoru v novem, parlamentu predložila vladi nezaupnico v zvezi z njenim načrtom o podržavljen ju industrije, najprej ladjedelništva in oljne industrije.
Nezaupnica je bila odklonjena s 14 glasovi, četudi ima vlada delavske stranke v parlamentu le 3 glasove večine.
^ ramenski prerok
Postopna zjasnitev, popoldne sončno. Naj višja temperatura okoli 50, ponoči 32.
Sovjetska križarka v kubanskem pristanišču
NORFOLK, Va. — Vojna mornarica ZDA skrbno opazuje kretanje sovjetske križarke, o-borožene z raketami, ko se iz pristanišča Cienguegos podaja na razna križarjenja po Karibskem morju in po Mehiškem zalivu.
V državnem senatu bo z novim letom C. Boltona nasledil J. T. McCormack, ki je odločno zmagal nad republikanskim tekmecem.
Državi New York in Kalifornija sta izvolili za guvernerja demokrata, v zvezni senat je bil ponovno izvoljen G. McGovern v J. Dakoti, vodnik njegove
koriščale osebe, ki so najbližje državnemu vodstvu.
Predsednik republike Tom-balbaye je po objavi te kritike v NYT odpovedal sprejem nadaljnje pomoči ZDA in odločno odklonil očitke. Očitek zlorabe in osebne koristi naj bi letel na predsednikovo ženo, o kateri pa je predsednik izjavil, da za kaj takega ni sposobna, “ker je nepismena, kot on hoče, ker je to boljše*.
Čadska republika je v stalnih notranjih težavah, ker se črni večini, ki je na oblasti, upirajo arabska nomadska plemena. Vlada Tombalbaya ni na posebno trdnih nogah.
v	.	, obdolžil izrabljanja prijateljstva
zastoja pri reševanju spora ko- podpore ZDA ko sg brani u.
nec v bližnji bodočnosti. Držav-1 maknit. z zahod b Jor_
ni tajnik Kissinger pregleduje	in iz gt a dela Jeruza_
Za sprejem predsednika ZDA v Tokiu tri dni štrajk
položaj in išče izhod, pa je vprašanje, ali ga bo našel ali ne.
Pospešitev pošiljanja orožja v Izrael naj bi odstranila potrebo po kasnejši nagli pomoči, kot je bilo to lani v oktobru. ZDA so morale tedaj Izraelu naglo nadomestiti izgubljena le-j tala in tanke, če so hotele pre-1 prečiti njegov poraz po nenad- j nem arabskem napadu na egipt-1 ski in sirijski fronti.
Pogajanja je možno obnoviti | le, če Izrael pristane na razgovore s. Palestinsko osvobodilno organizacijo, ki jo smatra za teroriste, ne pa za predstavnico palestinskih Arabcev, kot so jo sprejeli Združeni narodi in a-| rabski vodniki na konferenci v | Rabatu. V Jeruzalemu so izja-j vili, da se s Palestinsko osvobo- i dilno organizacijo ne bodo poga-. jali ne sedaj in ne kasneje.
Egiptski vladni krogi priznavajo, da je Egipt zaprosil Sovjetsko zvezo za nove dobave o-rožja, ki naj bi bile odgovor na ameriške dobave orožja Izraelu.
ZDA so letošnje poletje pristale na vojaško pomoč Izraelu v vrednosti 1.5 bilijona dolar-! jev. Za pospešenje dobav se je i predsednik Ford odločil pretekli TOKIO, Jap. — Japonske de-! petek po razgovoru izraelskega lavske unije, ki so pod nadzo- poslanika Simche Dinitza z o-rom levičarjev, so objavile, da brambnim tajnikom J. R. Schle-bodo ob prihodu predsednika Singerjem. Izraelec naj bi bil ZDA na Japonsko začele tri- predložil obrambnemu tajniku dnevni splošni štrajk.	-podatke o obnovi letalskih do-
Splošen štrajk bo olajšal or- i)av sovjetskega orožja Siriji ganizacijo demonstracij in pro- pred 10 dnevi. Izraelsko časopis-testov, ki jih imajo levičarji v je je o obnovi teh dobav, o ka-načrtu. Kljub vsemu so oblasti terih nekaj zadnjih mesecev ni prepričane, da bodo lahko ohra- t>il° slišati, obsežno pisalo v za-nile red in zagotovile varnost a- četku tega tedna, meriskemu gostu. Proti-ameri- Položaj na Srednjem vzhodu ško razpoloženje na Japonskem je postal tako kočljiv, da je
načelnik se-
lema in spravlja s tem svet v nevarnost vojne.
Uprava išče raznašalca—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za ceste od E. 70 St. do E. 75 St. severno od St. Clair Avenue. Kličite 431-0628! '
Žalostna vest—
Ann Orenick (Vrenik), 289 E. 151 St., je dobila sporočilo, da ji je na Igu pri Ljubljani umrla sestra Frančišla Štrumbelj, roj. Vrenik, po težki in hudi bolezni. Poleg omenjene je pokojna zapustila tu tudi sestri Mary Turk in Millie Globokar ter druge sorodnike, doma pa moža Ivana in sinova Janeza ter Franceta.
Seja—
Podružnica št. 25 SŽZ ima v nedeljo, 10. novembra, ob dveh popoldne sejo v šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od ene dalje. Po seji bo zabava. Štrajk pri PD se nadaljuje—
Včeraj je izšel Cleveland Press
Zadnje vesti
AMAN, Jord. — H. Kissinger je priletel po razgovorih v Egiptu in Savdski Arabiji v Jordanijo na sestanek s kraljem |
Huseinom. Obiskal bo tudi še j ^ud;
Sirijo in Izrael, predno bo po- J
letel v Ankaro na razgovore oi^ ■ ,	•	.	.	...	,
,	i kaj drugimi sestavki je bila do-
Opru m se nato v soboto po- dana cp StraJk n plain Deal_
noči vrnil domov.	I .	, .	,	.
tit *	r „	ierju se med tem nadaljuje ter
WASHINGTON, D.C. — Razgo-'- ,	,
. . ’	.	.	izgledi za njegov skorajšnji ko-
von o novi kolektivni pogodbi'	, , . ,	,	,
r b nec niso dobri, ko nobena stran
z glavo The Plain Dealer-z ne-
;ja in uredniška stran PD
v premogarski industriji napredujejo in bodo po vsem sodeč do konca tedna uspešno zaključeni. Kljub temu računajo, da bo prišlo do štrajka, ker premogarji niso pripravljeni delati brez pogodbe. Te ne bo mogoče odobriti do 12. novembra, ko sedanja poteče.
WASHINGTON. D.C. — Izgledi na uravnovešen zvezni proračun naglo izginjajo, ko zaradi zastoja gospodarstva zvezni davčni dohodki padajo, nihče pa ne ve prav, kje bi naj izdatke omejili.
PARIZ, Fr. — Levičarske delavske unije so začele štrajk v elektrarnah in na železnici ter povzročile nove težave, ko štrajkajo poštarji že tretji teden in je vsa pošta zastala. Predstavnik predsednika republike Giscarda je obdolžil komuniste, da so začeli štrajke iz čisto političnih in ne iz j
ne kaže volje do popuščanja.
Povišanje davka propadlo—
Pri volitvah v torek je županov predlog za povišanje dohodninskega davka za 50% propadel in mesto bo moralo izhajati s sedanjimi dohodki. Župan R. J. Perk je izjavil, da bo treba odpustiti nekaj uslužbenstva, da pa bo mesto ohranilo v glavnem sedanji obseg oskrbe in varstva. Ni izključeno, da bodo povišanje davka predložili znova na posebnih volitvah, četudi je predlog bil odklonjen z večino 2:1.
Povečanje bojne sile ZDA v Z. R. Nemčiji
BONN, ZRN. — Ameriške borbene enote bodo v Zvezni republiki Nemčiji povečane za dve brigadi, ne da bi bilo povečano število ameriškega voja-tva tam, je objavil obrambni j tajnik J. Schlesinger v Bonnu.
predsedniške kampanje G. Hart
pa za zveznega senatorja v dr-j na splošno sedaj ni tako močno, sen. W. Fulbright, žavi Kolorado. Kong. W. Mills! kot je bilo leta I960, ko je mo- natnega zunanjepolitičnega od-
je obdržal mesto v Kongresu z ral predsednik Eisenhower svoj bora, predložil v govoru na! NEW YORK, N.Y. ________________ Litvanski JERUZALEM, Izr. _________ Izrael-
eno svojih najpičlejših zmag pri napovedani obisk na Japonskem Westminster Collegeu v Fulto-volitvah.	opustiti.	nu, Mo., naj bi Izrael izvedel
gospodarskih razlogov.
ATENE, Gr. — Bivši vodnik! Zmanjšali bodo število oskr-vojaške diktarure George! bovalnih in podpornih enot ter Papadopoulos in 49 drugih !te zamen.l ali z borbenimi. Skup-vojaških častnikov je bilo ob- no bo premeščenih v borbene toženih izdaje in upora v zve- enote tekom prihodnjih dveh zi z prevratom aprila 1967, ko let okoli 18,000 mož.
so odstavil ustavno vlado in	------o------
vzpostavili svojo lastno.	Izraelci vpadli v Libanon
D. Eckart je bil v 18. okraju izvoljen za državnega poslanca, G. Voinovich je bil ponovno izvoljen za okrajnega avditorja.
NISO PREHUDO ZAPOSLENI Na gornji sliki so trije vodilni člani predsednikove pomilostitvene komisije za vojne begunce (od leve proti desni) načelnik Charles E. Goodell, rev. Theodore Hesburgh, predsednik Notre Dame univerze, ter Robert H. Finch, nekdanji Nixonov tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo, sedaj odvetnik v Los Angelesu. Komisija ni preobložena z delom, ko se vojni ubežniki in begunci pred vojaško službo v dobi vietnamske vojne le 'poredkoma javljajo za pomilostitev.
mornar Simas Kudirka je pri- ski helikopterji so ponesli izra-letel s svojo mamo, ki je bila elske čete na področje naselja rojena v ZDA, s svojo ženo in 6 milj od meje v Libanonu, kjer otrokoma v torek zvečer v so Izraelci sestrelili hišo, v ka-New York. Simas Kudirka je teri so sodili, da je bilo opori-pred tremi leti pobegnil iz šče gverilcev. Dva ujeta gveril-sovjetske ladje na ameriško ca so odvedli s seboj, in prosil za politično zatoči- Ves izraelski vojaški nastop, šče, pa ga je poveljnik ameri- ki se ga je udeležilo 150 vojaške ladje na ukaz poveljstva kov, je potekel brez motenj in Obalne straže vrnil. Ruski brez žrtev.
mornarji so prišli na ameriško , ~	"	" '_____________
ladjo in ubežnika pretepli ter j stopil v torek na svobodna s silo odvedli s seboj. Zgodba j ameriška tla kot svoboden o tem je prodrla v javnost in j ameriški državljan, vzbudila pravo zaprepaščenje. RIM, It. — Kanada je na sve-
Predsednik Nixon je odredil preiskavo in odgovorne kaznoval. Izdane so bile nove uredbe, da bi se kaj takega ne ponovilo. Oblasti ZDA so kasneje dognale, da je Kudirka ameriški državljan, ker je bila njegova mati rojena v ZDA. Po daljših pogajanjih so Kudirko, ki je bil obsojen izdaje in zaprt, izpustili in mu dovolili letos izselitev v ZDA z družino. Poln radosti je
tovni živežni konferenci ZN, ki se vrši tu, obljubila prispevati vsako leto po milijon ton žita v rezerve za prehrano v revnih državah. Podobno obljubo so dale že preje tudi ZDA.
LONG BEACH, Kalif. — Richard Nixon je dobil pljučnico, ki pa je za sedaj omejena le na majhen del pljuč. Njegovo stanje je resno, četudi ni trenutne krize.

yiMEBi$KA Domovih
/VAi i i^f c-now'll
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
^Wished daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«gf!§|£»83	No. 180 Thursday, Nov. 7, 1974
Amerika noče biti svetovni policaj, ne more pa opustiti obrambe svobode
i.
Združene države so po drugi svetovni vojni vsaj dve desetletji vršile službo svetovnega policaja ter se žrtvovale za ohranitev mednarodnega reda in miru. Tako so šle zavračat komunistični napad na Južno Korejo, poslale svoje čete v Dominikansko republiko, pomagale Združenim narodom pri pomiritvi in urejanju Konga, vzdržujejo stražo v Srednji Evropi in Sredozemlju, pa skrbno slede razvoju na Srednjem vzhodu.
Palestina je bila razdeljena v Izraelsko in Arabsko državo na temelju sklepa Združenih narodov, za katerega je glasovala tudi Sovjetska zveza in njeni sateliti. Vendar ie Moskva komaj nekaj let po ustanovitvi Izraela začela na veliko oboroževati Egipt in druge arabske države, ki so javno zatrjevale, da hočejo Izrael, ustanovo ZN, uničiti. To Moskva še vedno dela z enako vnemo in v še večjem obsegu.
ZDA je tako ostala naloga, da čuvajo mir na Srednjem vzhodu, kot so ga v preteklosti tam in po vsem ostalem svetu. Dolgotrajna vojna v Indokini je ZDA privedla do spoznanja, da ne morejo igrati vloge svetovnega policaja, da ne morejo po vsem svetu ohranjati miru in reda, če ne dobe pri tem potrebne podpore od prizadetih držjav. Poskus “vzpostaviti red in mir z lastno močjo in na lastno roko” se je v Južnem Vietnamu slabo obnesel.
ZDA so se na temelju teh skušenj odločile, da se ne bodo več dale potegniti v take nastope, četudi so ob začetku svojega posega v Južni Vietnam izjavljale, da bodo z njim dokazale svetu, da je “narodno-osvobodilna gibanja mogoče uspešno obvladati”. Ni dvoma, da bi v svojem naporu uspele, da so imele opravke samo z “narodno-osvobo-dilnim gibanjem” v Vietnamu, toda za njim sta stali Sovjetska zveza in LR Kitajska, ki sta rdeče v Vietnamu vedno na novo opremljali z orožjem in vsem drugim, kar je potrebno za uspešne vojaške nastope.
Po več kot 10 letih vojskovanja sta se obe strani odločili za kompromis, ki pa je bil za rdeče veliko ugodnejši. V tem pogledu pomeni Indokina napram Koreji za ZDA veliko nazadovanje. V Koreji so ZDA rdeči napad zavrnile v celoti in Južni Koreji zagotovile možnost življenja in razvoja v svobodi. V Indokini je veliko vprašanje, če se bo Južni Vietnam mogel vzdržati, ko sta Laos in Kambodža že pretežno pod oblastjo rdečih. V Washingtonu ni nikogar, ki bi resno mislil, da bodo ZDA šle Indokino znova reševat s svojimi lastnimi oboroženimi silami pred rdečo nevarnostjo. Na tihem so Indokino že odpisali in proučujejo le še, kakšne posledice bi to imelo na mednarodni položaj. Kljub črnogledem in kljub črnogledi presoji položaja v Indokini še ni za svobodo vse izgubljeno, če bodo domačini znali in hoteli boj nadaljevati. ZDA ne mislijo enostavno pustiti na cedilu demokratične, protikomunistične sile, dokler so te voljne in sposobne odpor nadaljevati.
Ko se po vsem sodeč položaj v Indokini razvija neugodno za svobodo in za svobodni, demokratični svet, se je tudi položaj na Srednjem vzhodu bistveno spremenil. Do lanske oktobrske vojne je izgledal trden in vzbujajoč zaupanje. V Izraelu so govorili, da bo vzelo Arabcem desetletja, predno bodo sposobni organizirati in izvežbati oborožene sile, ki bodo kos izraelskim. Oktobrska vojna lani je pokazala, da je bilo za to treba le par let, ne pa več desetletij.
Izraelci se zavedajo novega položaja, pa so odločeni vztrajati, braniti svojo državo in njeno neodvisnost. To jim je možno zaradi njihove lastne pripravljenosti, volje in sposobnosti le, dokler uživajo zanesljivo podporo ZDA. Kakor hitro bi te Izraelu umaknile ali odpovedale svojo pomoč, bi bila po vsem sodeč usoda Izraela zapečatena, njegov konec neizbežen, četudi ne ravno takojšen.
Arabski svet je na sovjetski nasvet lani uspešno uporabil olje kot svoje glavno orožje za pritisk na ZDA in o-stali svobodni svet, ki je podpiral Izrael. Po vrsti so pred arabskim pritiskom klonile vse države Evrope, pa tudi Japonska in ves ostali svet, le ZDA so vztrajale in s tem Izrael rešile.
Arabci so videli, da Izraela ne morejo spraviti sami na kolena, dokler uživa podporo ZDA. Spoznali in priznali so, da se proti ZDA ne morejo uspešno boriti niti s podporo Sovjetske zveze. Zato so se odločili za pomiritev z ZDA, če so te pripravljene pritisniti na Izrael, da se bo umaknil z arabskega ozemlja, ki ga je zasedel v junijski vojni 1967 in seveda v lanski oktobrski vojni.
ZDA so v načelu sprejele arabsko ponudbo, pa vendar nočejo uporabiti prevelike sile proti Izraelu, ki se boji za svojo varnost, ki ne da nič na Združene narode in njihovo jamstvo ter zagotovila, pa se zaveda, da mora ohraniti dobro voljo ZDA, ker brez te ne more obstati. Pritiskanje ZDA na Izrael, da naj umakne z zasedenega arabskega o-zemlja v okviru določil resolucije Združenih narodov od novembra 1967 na “hranljive meje”, je naletelo med delom
Izraelcev na močan odpor. Ta odpor je segel tudi med judovsko prebivalstvo ZDA, ki se mu vlada v Washingtonu noče zameriti.
Obe glavni politični stranki v naši deželi javno in odločno podpirata Izrael v njegovem boju za obstanek. Ta postaja težavnejši in nevarnejši. Nič čudnega torej ni, če so nekateri prišli na misel, naj bi Izrael postal ena od držav ZDA in si tako zagotovil bodočo njihovo podporo. Misel ni naletela na nobeno večjo podporo v ameriški javnosti, ki se skuša izogniti vsakim novim obveznostim ZDA v mednarodni politiki v sedanjih razmerah.
(Konec sledi)
I	BESEDA IZ NARODA I
I	i
Belokranjci vabijo na martinovanje
r srce bolno po Tebi.” Radi imamo domovino, spoštujemo deželo, v kateri živimo, obujamo pa spomine na čase iz naše mladosti, ki se nam zdijo tako lepi.
Pridite, poveselimo se malo. da bo drugi dan delo lažje- in srce naše bolj veselo!
Na svidenje pri Belokranjcih!
Za odbor:
Olga Mauser
brez
brez

Belokranjci in Belokranjice v svojih narodnih nošah pred starodavnim belokranjskim domom.
CLEVELAND, O. — Dragi jo ozirajo v nebo, da ne bi bilo rojaki, domauz vinskih goric in toče, ki bi uničila kruh-in težko ........................... delo skozi celo pomlad in poletje bi bilo zaman. Dež in sonce pa tudi morata biti, ker dežja grozdje ni sočno in sonca ni sladko.
Napoči čas tistega lepega o-breda — trgatve. Po vinskih goricah ni umazanega in smrdečega zraka, tam je čist, dišeč vonj po zrelem grozdju, ki se ti ponuja s trt dišeče in sladko: odreži mene, odreži mene. Spet so gorice polne ljudi. Sliši se smeh in petje, pridne roke pa režejo in režejo sladki sad. V kleteh — pri nas so zidanice — se polnijo sodi z grozdjem. Stiskalnice ali preše, kakor jim pravimo pri nas, ječijo pod mogočnim pritiskom gospodarjevih rok. Sladki Sok teče, lepi se na roke, na obleko, ali to ni nikomur mar. Če je le pridelek dober, se ljudem kar samo smeje. Hvalijo naravo in Boga, da jim
vsi drugi, ki ga radi pijete! Se li spominjate lepih običajev in težkega dela, ko smo bili še doma v domovini, ob pridelovanju te čudežne tekočine, ki se ji pravi — vino.
V domovini je zgodnja, a čudovita pomlad. Ljudje kar oživijo na toplem soncu, sneg še leži ponekod, trobentice in teloh silijo iz zemlje. Trobentični rumeni cvetovi se kar blestijo v toplem pomladanskem soncu.
Takrat se odpre delo v vinogradih in na poljih. Treba je rezati trtje, nadomestiti polomljene kole, vezati, okopavati. Delo se vrsti za delom. Mlade poganjke v lepo urejenih vrstah vinograda je treba poškropiti z modro galico, nato spet vezati mladike, spet škropiti, da bo grozdje lepše in še bolj sočno.
Ali se še spominjate iz otroških let, kako smo morali otroci i -	0-7 —	-
pobirati ostanke obrezanih sta- ’ i6 dal sPet leP kos kruha. Če je rih mladik, katerim smo pri nas ^ez ^eto naravna katastrofa, pa rekli “rezje”. To je bilo kaj ne- ostane v srcih težka bolečina za prijetno delo, toda moralo je bi- opravljenim težkim delom in ti gotovo. In to je bilo naše o- izgubljenim kosom kruha, troško delo. Ni bilo nič ugovar-j ^se ^ iePe spomine bomo jarlja, da nočem, se mi ne da, se; iuhko obujali, če pridete k nam, ne počutim dobro ali kaj podob- Belokranjcem, na martinovanje nega, brez besede, ko je bilo re- v sobofo, 9. nov. 1974, v Sloven-čeno, pobirati rezje, se je to mo- s^i narodni dom na St. Clair ralo narediti. Tako je lepo ure- Ave- Večerja, za katero bomo jeno trtje uspevalo iz meseca vjservirali svinjsko pečenko z do-mesec. Prvo grozdje, ki prične!•mačim kislim zeljem ali goveje zoreti, smo pri nas imenovali j Pečenko s prikuho ter štrudelj, “huntek”. Tega smo hodili krast se bo Počela deliti ob 7. uri po vinogradih. Otroci smo ve-1 zvečer. Tudi sladkega peciva bo deli za vsak vinograd, kje soidosti’ kakor vedno!
Vabilo društva ftajsv. Imena Jezusovega pri Sv« Vidu
CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja, 10. novembra, je spet obhajilna nedelja za ude vidovskega društva Naj sv. Imena Jezusovega. Vsi udje se zberemo za skupen odhod k tej sv. maši ob tričetrt na osem pred šolsko dvorano, v slučaju slabega vremena pa v njeni veži. Pri sv. maši, zlasti pa pri sv. obhajilu, se spomnimo to nedeljo rajnkih sobratov, ki so umrli od lanskih pa do letošnjih Vseh svetih. Po maši je za vse pripravljen v dvorani pod cerkvijo zajtrk; po tem pa bomo imeli redni mesečni sestanek, ki se ga dajmo vsi udeležiti.
Popoldne ob pol treh bomo imeli v cerkvi sv. Vida še po-sebn^ skupne molitve za svoje umrle sobrate. K tem so razen naših udov in njihovih svojcev zlasti povabljeni svojci rajnih udov našega društva. Prav tako so prav lepo povabljeni k tej pobožnosti vsi drugi vidovski župljani. Kako lepo bi bilo, ko bi svojo župno cerkev tudi za to priložnost kar se da napolnili in se s skupno molitvijo na lep ter spoštljiv način spomnili rajnkih udov našega DNU. Pokažimo, da smo duhovno ena družina, v kateri smo v Kristusu vsi eno: rajnki in živi.
Janez Sever
trte tega sladkega, ranega grozdja. Po navadi ga je ostalo zelo malo, ker predno je dozo-lelo, smo ga pojedli otroci in
To je samo lepa tradicija, ki jo prirejamo vsako leto v vaše in naše veselje. Spomini na mladost nikdar ne umrejo! In do-
ptiči. Pa si pomgaj! Oh, koliko | motožje po lepih krajih, iz ka-spommov je na to tako nedolž-i terih smo prišli,, nikoli ne mine, no krajo prvega grozdja. Nič ni! spremlja nas do groba. Res,1 iz-pomagalo, ko so nas gospodarji i seljenci smo vsi Cankarji. On je lovili. Znali smo se skriti in be- zapisal v eni izmed svojih knjig žali smo, kolikor so nas nesle takole: “Domovina, Ti so kakor n°Se-	zdravje, kdor Te je videl, Te je
Ko grozdje že dozoreva, gg spoznal, jaz pa sem Te gledal z gospodarji in gospodinjec skrb- odPrtmi očmi in sedaj je moje
Za IS^Ietuico smrti škofa Gregorija Rožmana
CLEVELAND, O. — Od smrti škofa Gregorija Rožmana bo v soboto, 16. novembra, preteklo 15 let. Njegovo tridesetletno škofovanje doma in v tujini je že potekalo v revoluciji, mogli bi reči, da se je zadnjih 15 let dogajala in se nadaljuje še bolj globoka revolucija v dušah in družbah: v Cerkvi in svetu.
Je prav, če malo postojimo ob tej obletnici; 15 let je že kar dober kos v našem človeškem življenju: nekateri so se v teh letih pomaknili iz zrele dobe k starosti, drugi so iz otrok dorasli v zrele može in žene. Škof Gregorij je čutil težo svojega poklica; bodril in vzpodbujal, svaril in opominjal je; naj nam sedaj pomaga, ko bomo prosili zanj in ga priporočali Bogu, še bolj pa se priporočali, naj Bog na škofovo priprošnjo in zaslužen je varuje setev, ki jo je pokojni sejal, da doraste v nas.
Naj se pri njem ob božjem prestolu zberemo, kadar pride za nas ura, ko bo Bog klical, kakor je njega pred 15 leti v bolnišnici sv. Aleša: “Prav, dobri in zvesti hlapec ...”
Pridite, slovenski ljudje, k Sv. Lovrencu v Newburghu v nedeljo, 17. novembra, ob dveh popoldne. Darovali bomo mašno daritev za pokojnega škofa Gregorija in c in velike ve:
po vsem svetu
Po molitvi v cerkvi se
Še nekaj dni
Še nekaj dni in spet bo vse otožno, nebo bo zlezlo nad te nizke hiše, polje postalo prazno bo, ubožno, po vasi bo vse tiho, vsak dan tiše ...
Še nekaj dni in bomo obsedeli, strmeli v daljo skozi dne meglene, poslednji ptiči bodo odleteli, pred nami bodo le še gole stene ...
Kot navčki bodo vetri zajokali, od vrat do vrat prosili za uteho, da bi povabil jih v gosti, pod streho, kot mi, kot starci bodo smeh iskali...
M. Jakopič
Drobtinice z Lemontskega hribčka
Slovenske šolske sestre smo nost v srce, ni pomslil. Ni pri-
12. oktobra letos obhajale 65-let-nico prihoda v Ameriko. Začele smo na hrvatski šoli sv. Janeza Krstnika v Kansas City. Drugo leto bo pa slovenska šola pri fari sv. Družine slavila ta jubilej. Župnija je stara 67 let. Od ustanoviteljic živi samo še s. Aureli-ja Plankar v Južni Ameriki. Se še vedno zanima za nas in rada čita Ameriško Domovino, ki so ji jo preskrbeli ameriški dobrotniki.
a
Misijonska številka Sunday Visitor prinaša sliko kipa Matere božje z Jezuščkom v naročju. Predstavlja Marijo kot revoluci-jonarko. Rabili so ga levičarji v Čile za svojo propagando. Marija in Jezušček sta zelo lepa, a človeka strese groza, ko vidi, da drži Marija v eni roki brzostrelko. Torej, Mati usmiljenja naj pomaga sovražnikom Njenega Sina likvidirati Njegove prijatelje. Kako bogokletje!
*
Mater Terezijo, ki je ustanovila posebno družbo za najbed-nejše, pozna sedaj ves svet. Saj je bila tudi že v Ameriki in so vsi časopisi jo proslavljali kot mater zapuščenih. Začela je v Kalkuti v Indiji, ko je videla, kako so umirali brezdomci kar na pločnikih tega velemesta. Šla je v urad za zdravstvo. Poslujoči uradnik ji je dovolil, da je smela znositi svoje umirajoče varovance v tempelj boginje Kali. Tam jim je stregla in jim lajšala zadnje ure — da so vedeli, da je na svetu nekdo, ki jih ljubi. Kmalu so se ji pridružile pomočnice. In sedaj ima ta družba svoje hiše skoraj v vseh delih sveta. Gredo tja, kjer je največja potreba.
Sama m. Terezija je povedala nekim sestram v Washingtonu tole: “Nekoč sem vrnila ček $500,000. Dobrotniku sem povedala, da ga ne morem sprejeti. Ček je bil napisan pod pogojem, da denar naložim v banko. Iz tega sklada naj bi jemale naše sestre po potrebi. Najubožnejši ljudje nimajo takega sklada. Bog bo skrbel za nas.”
To je bilo čisto v duhu sv. Frančiška. M. Terezija se zanaša na Boga in dobra srca ljudi. *
Odpusti nam naše dolge.
Ali res želimo, da bi nam Bog odpustil grehe? Ali res hrepenimo po odvezi? Kdaj smo bili zadnjič pri spovedi? če bi se malo bolj poglobili v zgodbo o 1 Izgubljenem sinu”, bi z večjim veseljem hiteli v Očetov objem. Vsi smo izgubljeni sinovi in
gorija in obenem za vse majhne ' gSm S v^NUcT Vr“t6V V ^0Z'il in vpHWn	, j 0'DJem> v Njegovo Srce. Čutimo
1 P	v oje in slo-|se nesrečne, ker nas obtežuie
venskega naroda v domovini in ]crivcia	a
( KIlvaa. zal nam je, da smo pad-
raztresenega. | p ^ s tem izgubili nebesa, žarno v dvorani k spominski	^ Boiimo'se trPe« v
čanosti.
Jože Vovk
Svarilo
LONDON, V. Brit. — Mesečnik “Vegetarijanec” je naslovil na, ljudožrce naslednje svarile: Zaradi sredstev za zatiranje rastlinskih škodljivcev, zaradi radioaktivnih kemičnih snovi in raznih
večnosti. Da smo mogli biti tako nespametni — zapraviti srečo nebes! K spovedi pojdem, se odločimo, da se vrne mir v naše ^ srce. To je nepopolno kesanje. Združeno z odkritosrčno spovedjo in z namenom, od sedaj napi ej se varovati greha, zadostuje za vredno spoved.
Tudi “Izgubljeni sin”, ko je stradal v tujini, je imel nepo-
mamil ter kemičnih do- P°lno kesanje. Samo na svojo datkov predelanim živilom so revečino je mislil, na kruh v o-dandanašnj i že mnogi l judje ne- Telnvi hiši. Da je dobrega očeta primerni za človeško hrano.” 's svojim odhodom zadel narav-
čakoval nikake dobro d oslice. Zato je bil tembolj presenečen, ko je videl, da ga oče še vedno ljubi, da mu hiti naproti, ga objema, pritiska na srce, poljublja in ne ve, kaj, početi od veselja, ker se je izgubljenec vrnil. To je omehčalo trdo skorjo njegovega srca. Ganjen od tolike ljubezni, je hotel očetu povedati, kako mu je hudo, ker ga je toliko žalil, da bo pa zdaj vračal ljubezen za ljubezen. Oče je bil tako srečen, da ni niti pustil sinu, da bi se obtoževal. Vse, vse je odpuščeno, samo da ima spet sina... Popolno kesanje ... In potem pitano tele, gostija, godba, ples.. .
To se vsakokrat dogaja v naših srcih po dobro opravljeni spovedi. Zakaj ne pridemo večkrat domov k Očetu? Zakaj mu večkrat ne napravimo veselja, da bi nas mogel pritisniti na Srce? V nebesih je večje veselje nad spreobrnjenjem enega grešnika kot nad devetindevetdeset pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore. Čudno, da ta zakramet, ki priporoča toliko veselja Bogu in nebeščanom, ni bolj priljubljen na zemlji. Morda je vzrok napuh, ki težko prizna svojo grešnost, potrebo po božjem u-smiljenju in potrpežljivi ljubezni. Moramo verovati, da nas Bog ljubi.
“S spovedjo se približamo Bogu in smemo biti takrat prepričani, da nas ljubi,’” je dejal nekoč pok. g. Vodušek. Pogosta spoved nas utrdi v zavesti, da smo Bogu zelo dragi. Pomaga nam, da se ga večkrat spomnimo in se pogosto obračamo Nanj; da ne živimo kar tja v en dan; da se lažje ogibljemo greha in delamo dobro. Saj vsaka spoved pomnoži v nas posvečujočo milost ali nam jo vrne, če smo jo izgubili. Pomnoži v nas tudi dejansko milost. Brez nje bi ne mogli živeti Bogu dopadljivo življenje.
Sv. Luka je zabeležil še drugi dogodek, ki nazorno pokaže, kako dober in usmiljen je Jezus, kako je vedno pripravljen odpustiti grešniku. Včasih ne čaka grešnika, da bi prišel k Njemu. Sam ga poišče.
Ca hej, cestninar (pobiralec davkov) ni bil priljubljen med Judi, ki so sovražili Rimljane in njih kolaboraterje. Najbrž je šel vsak pošten Izraelec na drugo stran ceste, da mu ni bilo treba srečati cestninarja. Ti so bili nekaki moralni gobavci. Cahej je bil bogat mož. Najbrž si je nagrabil bogastvo s tem, da je oddal nekaj denarja Rimljanom, nekaj pa je spravil v svoj žep. Lahko bi bil patron naših ameriških politikov, ki uganjajo ko-rupcijo in potem, ko enega od njih zadene težka roka pravice, zavijajo hinavci oči in se zgražajo in pohujšujejo nad tovarišem, ga preganjajo in kamenjajo — a sami niso nič boljši.
Cahej je že veliko slišal o Jezusu. Rad bi ga bil poznal. Ko je izvedel, da pride v mesto, je splezal na naj bližjo sikomoro. Bil je majhne postave in debe-luh, pravijo! Množica z Jezusom v sredi je bila kmalu pod drevesom. “Cahej!” zakliče Jezus, ki se je ustavil in pogledal gori med veje, “pridi hitro doli! Danes hočem obedovati v tvoji hiši! Caheja je presenečenje kar (Dalje na 3. strani;
PAPEŽ IN ŠKOFOVSKA SINODA
Vatikan — Papež Pavel VI. je 208 zbranm škofov na škofov-24. oktobra v poslanici vsemu ' ski sinodi v Rimu je v poslanici Svetu ožigosal atomsko oborože- | za človečanske pravice pozvalo valno tekmo kot “blaznost, ki i vse vlade, da naj priznajo pra-°bremenjuje ves svet in je v tej vico do verske svobode v besedi
[je spremljala ta transport in živi j Razživel se je le, kadar je imel nekje v državi New York.	Ipriliko ob nedeljah popoldne obi-
Iz Avstrije je pok. Ladota pot'skati to ali ono lepo cerkev v vodila v italijanska begunska! mestu ali v okolici Clevelanda
Poslanici za človečanske pravice obsodil splave (abortions) in ubijanje iz usmiljenja (euthanasia).
Poslanica poudarja, v današ-niem času najbolj ogrožena pralca — je pravica do življenja: 'Po je osnovna in neokrnljiva pravica, ki jo v tem času boleče kršijo s splavi in ubijanjem iz u-srniljenja (euthanasia). Po vsem Svetu je razširjeno trpinčenje ^jodi, dogajajo se nasilja napram Nedolžnim ljudem, vojske prizadenejo strašna upostošenja.”
Papež Pavel je nadalje izjavil: Oboroževalna tekma je blaznost, ki obremenjuje svet in ustvarja Pogoje za še večje množično u-Oičevanje človeških življenj.
in dejanju, da odpravijo vsake vrste zapostavljanja in vsem -brez ozira na njihovo versko prepričanje - nudijo popolno pravico in enake priložnosti kot enakopravnim državljanom. Današnja Cerkev naj bo znamenje in vir upanja, odpuščanje vsem, ki so jo preganjali ali sramotili. Cerkev zagotavlja odprtost in sočutno razumevanje vsem, ki ji stavljajo izzivalna vprašanja ali celo nasprotujejo.
Škofovska sinoda je bila končana v soboto, 26. oktobra 1974. Pred zaključkom so se po izčrpnih,debatah zedinili na besedilo poslanice “človečanske pravice in spr-ava”, katere besedilo obsega 1200 besed.
lekaj sp§MQ¥ m prfjatešja tih ilL abletnici itjeg£¥® smrti
(Pqk. Ladislav Lempel — umrl 12. nov. 1964.)
Cleveland, O. — Eden izmed bi bil na razpravi oproščen, boš
pri nas (v zaporih OZNE) seg-nil!” V proslulem božičnem procesu leta 1945 je bil pok. župnik Cerkovnik obsojen na smrt z ustrelitvijo ter 20. marca 1946, ustreljen. Kot v svoji ustni oporoki (vedel je, da ga bodo komunisti obsodili na smrt) je č.g. Cerkovnik nam duhovnikom in bogoslovcem v isti celici naročil, da se naj kdo od nas, če se reši v svobodo, zavzeme za Ladota Lempla ter mu pomaga, ker ta veliki umetnik na orglah, nadarjen in vesten kot je, Zasluži vso našo pomoč. Po čudni igri usode je to pokojnikovo naročilo zadelo podpisanega. Zgodilo se je to šele 12 let pozneje, da sem mu našel končno sponzorja v osebi g. župnika Lojzeta Korena v Sheboygan-u, V/is., na sloven-
redkih velikih glasbenih talen-'°v, ki jih je dobri Bog naklonil slovenskemu narodu, da z glasbo b s pesmijo na ustih prebrede ^jtežje čase za svoj narodni °bstoj, je bil tudi pokojni Lado kempel, po poklicu navadni or-§anist, po talentih, izgrajenosti 2tlačaja in pridnosti pa eden iz-velikih Slovencev, ki v svo-ieth času niso našli kaj prida razumevanja ne pri rojakih in 116 pri tujcih in ki sedaj naglo ^nejo v pozabo v teh, po eni ^ani zelo naprednih časih - po ^'ugi strani pa (vsaj v versko-^oralnem pogledu!) zelo zmešanih.
Zibelka mu je tekla v vinorod-Halozah na Štajerskem. Kot sin organista je moral po očetovi ^nogo prezgodnji smrti že kot ^
^-letni dečko sesti za orgle, da' ski župniji. »Smola v sreči (na-^ materi s številno družino kot' vadno je sreča v nesreči!) pa je naJstarejši sin pomagal obdržati bila, da je ravno ta čas, ko je °četovo službo ter s tem prepo- pok. Lado prišel iz južne Argen-trebni kos kruha. Ker sta bila tine (Comodoro Rivadavia) v pijača in hud prehlad neposred- ZDA, g. Koren bil prestavljen Pi vzrok očetove smrti, je Lado na drugo (neslovensko) župnijo opravil sklep, da ne. bo nikdar ter ni mogel poskrbeti zanj, ka-Pnkusil alkoholne pijače in je ta kor je hotel. Na to župnijo je sklep zvesto držal celo življenje.! namesto Slovenca prišel za žup-V domovini ni mnogo menjal nika češki Amerikanec,- pok. g. slUžbe. Mnogo let je bil organist Willimek, ki ni imel smisla za
pomoč siromašnemu umetniku, pač pa za gradnjo novega krasnega župnišča te,r krasne nove sestrske hiše. Rekel je, da za svojo župnijo ne potrebuje tako sijajnega pevskega zbora, kakor je “Capella Sistina” (pevski zbor bazilike sv. Petra v Rimu), pač pa dovolj denarja za gradnjo in tekoče župnijske potrebe. Toda o tem pozneje!
Ob koncu vojne leta 1945 je moral tudi' pok. Lempel bežati iz Št. Jerneja-na. Koroško v Avstrijo. Po čudnem naključju (toda gotovo po dobrotni božji Previdnosti) je takrat rešil cel vlak domobranskih ranjencev, bolniških sester ter zdravnikov, da zelo iskani potniki niso prišli I
^ občinski tajnik v Selnici ob ^ravi nad Mariborom. Nato ga ^jdemo kot organista pri obeh ^kvah, župnijski in frančiškan-ski in kot strokovnega učitelja Stasbe na meščanski šoli v Brežicah. Tam je svoje dijake in di-^kinje tako dobro izvežbal v ^etju, da so pri tekmovalnem pstopu dobili prvo nagrado po-;eg trboveljskih “Slavčkov”. In .° Oe samo enkrat, ampak več-krat. šlo mu je za to, da pamet-1)0 zaposli mladino čez počitnice,
kot
mi je to sem pravil pred leti.
° Pevskimi vajami ter uspešnimi j^stopi je obvaroval mladino šarjenja, potepanja in prestop-°v' ter ji vlil zaupanje vase in Oselje do umetniškega udejst-V°Vanja. Tam je tudi srečal svojo
taborišča, od tam pa na jug Ar-getine, v Comodoro Rivadavia, f^jer je delal pri oljnih vrelcih. Tudi tam je med maloštevilnimi Slovenci ustanovil pevski krožek, da so si rojaki na ta način s kulturnim udejstvovanjem preganjali dolgčas. Po dolgem trudu sem od pok. preč. g. Jože Kapusa končno dobil Lemplov naslov ter vzpostavil s pok. Lado-tom pismeno zvezo med njim ter g. župnikom Korenom. Sredi poletja 1957 leta je končno dospel iz Argentine v Sheboygan. Toda sprejem ni bil tak, kakor bi ga človek pričakoval na slovenski fari, ki je nujno potrebovala dobrega slovenskega organista. Plača organistova je bila določena na $50.00 mesečno. Od petih sv. maš, porok in pogrebov pa je prišlo ostalih 45-50 dolarjev. S tem je pok. Lado plačeval stanovanje, si skrbel za hrano im vse drugo ter obenem oskrboval svojo ostarelo-onemoglo meter. Kako je to mogel storiti, mi je še danes uganka.
Ko sem uvidel, da naravnost strada, da bi mogel podpirati mater, sva šla skupno iskat drugo službo v Chicago - v stolnico.
ter uživati lepoto orgel ter notranjščine ali zunanjosti dotične lepe cerkve ali tudi več, kot ene same. Zanj je v polni meri veljala beseda Sv. pisma: “Gospod! Ljubil sem lepoto Tvoje hiše ter kraj, kjer prebiva Tvoje veličastvo!” V svoji globoki vernosti je dojemal božjo navzočnost v cerkvah ter v prosti naravi mnogo bolj, kakor mi drugi povprečni zemljani, ki nam manjka v teh časih nekoliko preveč tiste žive in trdne vere v Boga, v božjo Pravičnost. Usmiljenje in Ljubezen. Živi čut odgovornosti pred Bogom ga je tudi priganjal, da je bil pri vsem svojem delu in opravkih tako vesten in natančen, kakor na primer pri spisovan^u glasbenih not za svoje pevce, da omenim le eno izmed splošno znanih lastnosti njegovega izgrajenega ter lepega značaja. <
Prezgodnja smrt pok. Ladota Lempla ni našla nepripravljenega. Mogel je reči o sebi, kakor je rekel o sebi apostol sv. Pavel v 2. svojem listu učencu Timoteju: “Jaz se namreč že darujem in čas moje razveze je blizu. Dober boj sem dobo j e val, tek do-
Srečala sva msgr. Meter-a, ki je j končal, vero ohranil.. Odslej mi bil ravnatelj stolnega kora in'j6 Popravljena krona pravice,
glavna osebnost, ki bi mu mogla pomagat do boljše službe. Pok. Lado se je medtem že precej dobro priučil angleščini ter bi mo-
ki mi jo bo dal oni dan Gospod, pravični Sodnik. A ne le meni, ampak tudi vsem, ki v ljubezni pričakujejo njegov prihod!” Upal
gel tega msgr. nadomestovati v!^ sicer do zadnjega, da se bo še vsem, razen v vodstvu pevskega I	57 let starosti se
zbora v stolnici ter vodstvu stol
nega kora vsaj v začetku. Toda, ko je mož preizkusil Ladotove sposobnosti, se ga je kratkomalo ustrašil kot tekmeca ter ga ni hotel sprejeti. Najina dolga pot iz Sheboygana v Chicago je bila zaman zaradi monsignorjeve ljubosumnosti.
Po tem neuspehu sva se vrnila v Sheboygan ter čež nekaj časa poskusila v Clevelandu. Msgr. Baznik nama je nasvetoval, da obiščeva msgr. Kickel-a v Parmi na župniji sv. Frančiška Šaleškega. Ogromna župnija z 2500 družinami je to bila in župnijske šola z 49 učitelji (20 č. sester ter 29 lajičnih učiteljev). Župnijo je vodil župnik msgr. Kickel s 4 kaplani. Vsak dan je bilo vsaj 4-5 petih sv. maš - kakšen pogreb še posebej in poroke ob sobotah. Organist je službo prevzel in vršil brez godrnjanja. Trpel pa je pri tem mnogo duševno in telesno, ker pač ni mogel imeti poštenega zajtrka o pravem času, niti iti na stran, kadar bi bilo treba. Poleg tega je moral preslišati marsikak ukor po nedolžnem od prezaposlenega in nervoznega župnika. Pa je vseeno vzdržal polna 4 leta ter medtem dosegel, da je župnik po La-dotovem načrtu del napraviti krasne nove orgle na piščali za preko $40,000. Ko mu je pok. msgr. Fleming ponudil službo pri sv. Viljemu v Euclidu pod dosti ugodnejšimi pogoji, je pok. Lado ni mogel sprejeti. Razlog? Nove orgle pri sv. Frančišku. Šaleškem v Parmi so ga čisto priklenile nase.	.
Bil je zares umetnik - pravi
sovražnikom v roke na koroško-f virtuoz na orglah. Pok. msgr.
fVočenko ter ji ostal zvest do štajerski meji! Vlak je ustavila Matija Škerbec, ki je imel dobro
'k.
0^ca. Dekle, ki je imelo dobro | skupina partizanov. Ko se je 1 e2imsko službo, ni maralo priti j vlak ustavljal, so partizani ho-njim v Ameriko. ,
Leta 1941 je moral bežati iz
h
teli pregledati vlak, kdo se vozi v njem. Poveljnik skoči v enega . re2ic pred Nemci ter se zate- izmed zadnjih vagonov ter v V v Šentjernej, kjer ga je to- njem najde Lempla samega. 0 Sprejel pok. župnik, mučenec, Vpraša ga, ali se vozi v vlaku ^ asbenik, preč. g. France Cer- kaj Slovencev. Lempel pa ga v 0vnik. Leta 1945 smo bili sku- | gladki nemščini nadere, kaj ima z njim v zaporu na okrož-J on (poveljnik partizanski) ^eni sodišču v Ljubljani. Pozno opravka z avstrijskimi Nemci na
^eseni leta 1945 je skupina vi-S°kih “tovarišev” prišla v našo
celi,
'H, š< h,
CO, kjer je. bilo zaprtih 11
avstrijskih tleh? Presenečen vsled tega nastopa in da ne bi izzval kak mednarodni incident, Ovnikov, dva bogoslovca in | se poveljnik gladko izgubi iz va-nekaj uglednih Jajikov. Vr-Jgona na tla prej, predno bi kdo a°vni tožilec za Slovenijo Jer-j od njegovih še utegnil naskočiti Štante se je lotil pok. žup-| kak drug vagon ter nasititi svojo / '^a g. Franceta Cerkovnika z radovednost. Lemplova prisot-, esedami: “A Ti si župnik Cer-jnost duha ter izredni pogum sta kovnik iz ^nizat L fari?
Št. Jerneja, glavni or-! rešila ta domobranski transport, or belih izdajalcev v svo- j Priča za ta dogodek je gdč. Pri-
izoblikqvan umetniški glasbeni okus, ni mogel pok. Ladota Lam-pla prehvaliti. Zanj so bili Lem-plovi preludiji na orglah nekaj posebnega, kar ga je dvigalo ta-korekoč v nadzemske višave ter mu dalo nekak predokus posmrtnega veselja v nebesih. Tako mi je nekoč pok. monsignor sam priznal.
V spored zadnjega svojega Ko-rotanovega koncerta, ki ga je Lado dirigiral, je umetniško vpletel svojo srčno bolečino, ko je v svoji zapuščenosti začutil, da so mu meseci in dnevi na tem svetu takorekoč že šteti. A drugače ni nikomur nič tožil zlepa
niso visoka leta ter bi mogel vsaj 10 let še zelo piodonosno delovati kot priznan zborovodja in nadarjen glasbenik-skladatelj. Toda vsemogočni Bog je odločil drugače. “Pridi, zvesti moj služabnik! Ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil. Pojdi v veselje svojega Gospoda!”
Tako se je takorekoč kar na tihem g. Lado Lempel poslovil od tega sveta in slovenske narodne skupnosti* v velikem Clevelandu dne 12. ovembra 1964. Po 10 letih njegovega odhoda iz naše srede nekateri njegovi prijatelji še vedno , čutimo praznino, ki jo je pustil za seboj, zlasti oni redki, ki smo ga pobliže poznali kot ponižnega, skromnega a zelo nadarjenega, vestnega in marljivega rojaka-glasbenega umetnika, kakor jih je bilo in je še malo med nami - v domovini in v zamejstvu. Slava njegovemu spominu! Spomnimo se ga v molitvi, zlasti sedaj v novembru, mesecu vernih duš, če morda njegova duša še potrebuje našo pomoč v obliki molitve in malih žrtvic!
Naj se na tem mestu obenem prisrčno zahvalim Mr. in Mrs. Martin Košnik, ki sta pokojnemu zadnje mesece in dni njegovega življenja tako nesebično ter z iskreno ljubeznijo do bližnjega pomagala v njegovi bolezni in zapuščenosti ter mu lajšala grenke ure in dni trpljenja, dokler ga Gospod ni poklical k Sebi!
Rev. Nace Beran
Drobtinice
z Lemontskega hribčka
(Nadalievanie s 2. strani') vrglo na tla k Jezusovim nogam. Tak slavni prerok, tako učen pridigar, pa želi priti k njemu v njegov dom! In slavni rabin se ne boji, da bi se s tem zameril farizejem! Jezus ga je ljubeznivo gledal. To je bil pogled, ki je v trenutku spreobrnil skopuha’ •goljufa v poštenjaka. Zavedel se je Odrešenikove ljubezni in bil pripravljen s p r e m e niti svoje življenje. V glavi se mu je kar vrtelo od sreče. Gospodar je zagotavljal, da želi dati - polovico svojega, premoženja ubogim in vsakemu, ki ga je kdaj ogoljufal, bo četvero povrnil. Nič hi premišljeval, kako bo sam živel, če razda vse bogastvo, čuti v
svojih težavah in bolečinah, ( svojem srcu, da ga Jezus ljubi
Moško in vdan v voljo božjo je prenašal gorje svoje bolezni in
ali ga ni celo poklical z njegovim imenom? Nenadni pre-
zapuščenosti od vseh svojih mu obrat v njegovem srcu, pravi Povem Ti tole: Četudi j možic, bivša bolniška sestra, ki!dragih: zaročenke in sorodnikov.'čudež se je zgodil, ker ga je Je-
zus ljubil. Caheju se ni bilo treba spovedovati grehov z besedami; čutil je v srcu, da Gospod vse ve in mu odpušča. Sko-ro bi bil ponorel od tolike sreče... Kristus, Čudodelnik, me ljubi... Ko bomo prišli v nebesa, nam bo Cahej rad pripovedoval, kako dober in usmiljen je bil Bog, da ga je v enem trenutku pritegnil k sebi.
Zdaj pa obrnimo to nase. Saj smo Caheju vsi podobni. Goljufi morda nismo — ali pač? — a imamo drugih grehov dovolj. Tudi nas kliče Jezus — da hoče še danes obedovati z nami... Ne odlašajmo! Hitimo v njegov objem pri sv. spovedi! Večerjajmo z Njim v sv. obhajilu!
Kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom.
Ker nam je Bog usmiljen, da nam v zakramentu pokore odpusti vse grehe, moramo tudi mi odpustiti bližnjemu, ako nas je razžalil. “Naš bližnji” so pa vsi ljudje na zemlji, vseh ras, vseh ver. Vsi imajo pravico do naše ljubezni, spoštovanja in odpuščanja. Saj smo vsi ena družina, otroci enega Očeta, ki nas vse ljubi brez izjeme.
Sv. Peter je nekoč vprašal Gospoda: “Učenik, kolikrat naj odpustim svojemu bratu, akc me je razžalil? Sedemkrat?” Jezus je odgovoril: “Ne samo sedemkrat, ampak sedemdeset sedemkrat.” To pomeni:	Vsako-
krat, kadar nas kdo razžali, nam stori krivico, bodisi na premoženju ali ng dobrem imenu. Zdi se mi, da je težje vrniti komu dobro ime, kot pa popraviti škodo na premoženju. Denar lahko vrnemo, a ne dobrega imena. Zato bi morali posebno paziti na svoj jezik, da ne bi z obrekovanjem ali opravljanjem vzeli dobrega imena bližnjemu. In vendar Bog zahteva, če nas kaj takega zadene, da iz srca odpustimo in skušamo, pravim: skušamo pozabiti. Vse moramo odpustiti — po zgledu Odrešen iko-vem, ki je na križu molil za sovražnike. Tudi umor.. ., izdajo prijatelja, kar je težje preboleti kot sovraštvo sovražnika...
Umiral je, poglavar Indijancev, ki se je pripravljal na sv. krst — bil je ranjen v boju s sosednim plemenom.. Starodavna tradicija je zahtevala, da morajo njegovi Indijanci maščevati nj egovo' smrt. Preden ga j e duhovnik krstil, ga je vprašal: :Ali odpustiš svojemu morilcu?” “Tega pa že ne!” je komaj dahnil Indijanec. “Ako ne odpu-tiš, ti ne morem odpreti nebes s krstom.” Hud boj se je vnel v poglavarjevem srcu. Duhovnik mu je pripovedoval, kako je Kristus odpustil tistim, ki so ga križali in celo molil za nje. Umirajoči je upiral oči v razpelo, ki mu ga je držal blizu obraza in Kristus je zmagal. Ganjen je Indijanec zaprosil, naj pridejo k njemu vodilni možje “Moje smrti ne smete maščevati. Jaz odpustim vsem sovražnikom, Oče, prosim, krsti me, ker želim iti k Jezusu v njegov wige-vam” (šotor). Takoj po krstu je odletela njegova duša k Bogu.
V družini bi morala vladati ljubezen. Zgodi se pa pogosto marsikaj, kar razdvaja srca in jih odtujuje. Kdor je kriv, bi moral prositi odpuščanja, užaljeni bi pa moral odpustiti. “Če se spomniš pri oltarju, da ima tvoj bližnji kaj zoper tebe, pusti svoj dar pri oltarju, spravi se s svojim bratom, in potem pridi in daruj svoj dar.” T0 pomeni, da ne moremo k sv. 'obhajilu s sovraštvom v srcu. Ne pomaga nič, treba se je ponižati in priznati, da smo krivi, če pa nismo, pa vseeno se skušati spraviti z bližnjim. Ali moremo reči: “Moj Bog, ljubim Te?” če sovražimo bližnjega, ki ga Bog ljubi in živi v njegovem srcu?
Ker Bog nam vedno odpušča, moramo tudi mi odpuščati — iz ljubezni do Njega. Odpustiti iz ljubezni vzame dejanju vso o-strino, olajša ponižanje, stori nas močne.
s. M. Lavoslava
Pozna sled azbestnega prahu
NEW YORK, N.Y. — Raziskovalci centra Mount Sinai u-gotavljajo, da je azbestni prah zdravstveno bolj nevaren, kot so mislili doslej. Tudi še po 30 letih so se pojavile posledice na pljučih pri ženah in otrocih delavcev, ki so na oblekah prinašali domov azbestni prah.
V tej zvezi omenjajo zlasti štiri paciente, ki so bili v zgodnji mladosti izpostavljeni učinku azbesta, kasneje pa so zboleli za posebno obliko raka, katerega povzročitelj je azbestni prah.
Zdaj proučujejo možnosti za zaščito delavcev v tovarnah azbesta, pa tudi ljudi v drugih poklicih, saj industrija uporablja azbest v kakih 3000 oblikah.
Trenutno spremlja Raziskovalni center zdravstveno stanje 933 ljudi, ki so vrsto let delali v proizvodnji azbestnega izolacijskega materiala.
Nevarni plini za narkozo
CHICAGO, IH. — Plini za narkozo zdravstveno ogrožaj c zdravnike in sestre v operacijskih dvoranah.
Pri ženskah je več splavov kot sicer, pri moških pa nastopajo motnje v jetrih in ledvicah, pravijo raziskovalci ameriškega anesteziološkega društva.
Na televizijo
Upokojeni demokratski senator Sam J. Ervin iz Severne Karoline in Elliot Richardson, bivši državni tožilec, se bosta pridružila nekdanjemu newyorske-mu županu Johnu Lindsayu kot redna sodelavca novega ABC televizijskega programa.
Ervin bo poročevalec javnih zadev in namerava pričeti z delom z januarju prihodnjega leta. Richardson, ki prav tako planira svoj začetek v januarju, pa bo poročavalec in vodja raznih intervjujev, tako kot Lindsay, ki je z družbo podpisal pogodbo že pred nekaj meseci.
NE BREZ POGOJEV! — Kubanski zunanji minister Raul Roa je v ZN dejal, da Kuba ne bo obnovila rednih diplomatskih stikov z ZDA, če ne bodo te preje ukinle gospodarskega bojkota Kube.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Kd.	481-233';
MALI OGLASI
OPEN SUN. 2-5
1522 Dillewbod Rd. off Euclid Ave. large two family, 5 up, 5 down, sunroom, basement, porches. Extra lot, 4 garages. Mid 40’s.
Strekal Realty
692-1020 405 E. 200 St. 481-1100
(181)
MAU OGLASI
SAMO DVE LETI STAR
ranč, od Rt. 91, se nahaja na krasnem okroglem lotu, tri spalnice, klet, dvojna priključena garaža. Se lahko takoj vselite.
WILLOWICK RANČ ”
velika kuhinja, tri velike spalnice, formalna jedilna soba, iVz kopalnica, centralna klimatska naprava. Priključena garaža. Lastnik prestavljen. Nobena pametna ponudba se odkloni.
EUCLID ZIDAN
Vz duplex, se nahaja blizu Lake Shore Blvd. dve spalnice, jedilna soba. Klet in garaža. Brez madeža. Dober dom za začetnike.
NOVI DOMOVI
narejeni po naročilu, ranči, Colonials, bi levels, se nahajajo v Euclid in Lake okrožje. Kličite in pridite si ogledat naše domove. Zidamo in naredimo po vašem naročilu.
UPSON REALTY
731-1070	499 E. 260 St.
ODPRTO OD 9 DO 9
(181)
RABLJENO ORODJE NAPRODAJ
poceni za tesarja, kiparja, in štiri lestva na 18903 Kildeer Ave
-(182)
V NAJEM
štiri velike sobe s kopalnico zgoraj se odda na 1196 Norwood Rd.
(182)
For Sale
Two houses on 1 lot, near St. Mary’s Church. Reasonable. Call 481-8917
(181),
WANTED — TO BUY
Will purchase 8mm plastic film projection reels as received from film processer, 50 ft. capacity. Call mornings at 361-4088 and ask for Frank.
________________________(x)
FOR SALE — EUCLID
Six room bungalow, scenic area, divided basement, recreation room, $35,900. For appointment call 481-2997 or 951-3351.
(184)
FOR SALE BY OWNER
Well maintained six suite brick apartment. Call 944-1076.
(184)
V NAJEM
štiri sobe in kopalnica spodaj na 6311 St. Clair Ave. Kličite po 6. uri 481-8196.
—(i8i>;
LASTNIK PRODAJA
hišo za dve družini, 5-5. Vsaka' ponudba se upošteva.
Kličite 881-1498
-(184).
BY OWNER
two family for sale 5-5. All offers considered. Call 881-1498.
-(184)
HELP WANTED FEMALE
General Housework
1 day per week, steady. Congenial adult family. Eastern suburb Heights area. 381-1661. No laundry.
(x)
LADY FOR HOUSEWORK
Prefer Monday, Wednesday and Friday. Part time.
Call 464-1858
MALE HELP WANTED
FOR SALE
brick 5 suite apartment building on E. 61 St. Asking $24,000. Call 942-0620 evenings.
(132)
RADI BI DOBILI
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
BARTENDER WANTED or couple manager, to manage bar at the Slovenian Working-man’s Home, 15335 Waterloo Rd. Prefer Slovenian. Call 481-5378
(x)
Help Wanted Male & Female
SLOVENIAN COUPLE WANTED
| žensko, da bi stregla bolni ženi; For custodial work; one that čez dan, na 1122 E. 68 St. Kličite ! knows plumbing and repairs. 1 po 6. uri zvečer 881-0359.	' On Addison Rd. Call 991-9793.
-(130)
(183);
LJUBEZEN iN
DOLŽNOST
j težilo uboštvo, bolezen, glad in
*\f^MOOOOOOQQQOOQQCCCiCOQOOOOCOGOooooQCOOQOQOoo»&QCiOo< >/* i	ni ps. znsls govoriti gospe
Lancelin, katero je mučila bol, Paul Acker	'	SV katere sama niti čutiti ni mogla.
Srce pa ji je bilo z naglim utripom, ne da bi mogla zato uge-niti pravi vzrok; še vedno pa jo je mučila radovednost, da bi zvedela kaj več.
“Toda, zakaj ga ljubite?” Pokorno in z jecljajočim glasom je pojasnjevala gospa Lancelin: “Bil je tako dober, tako preprost in blag, prav nič ni bil podoben drugim.”
Nekajkrat! je gospodična Fani pristavila: “Da, res je!” Nenadoma pa jo je gospa Lancelin prosila:
“Kajne, da me boste obdržali, da me ne boste odslovili?... Obljubljam vam, prisegam vam, da ne bo prav nič opazil... Prisegam vam... Ni to moja krivda. Porodilo se je v meni, ne da bi bila kaj slutila; pozdravim se... samo obdržite me pri sebi... odpustite mi!”
Gbspodična Fani ji je oblju-
Zato je bilo seveda potrebno mnogo denarja, za katerega pa je nameraval prositi vse, ki so trdili, da ljubijo preprosto ljudstvo.
Gospodična Fani se je spočetka prestrašila tega, kar ji je predlagal in kar je od nje pričakoval. Zdelo se ji je, da ta naloga presega njene moči. Da osnuje šolo in deluje iz daljave v trajnem izžarevanju:	kakšno
podjetje! Sama pač ne bi mogla prevzeti odgovornosti in truda z vsem poukom. Doktor Florent pa se ni zmenil za te ugovore. Bala se je nadalje, da ne bi na dan slavnosti prišle žene iz nižjih slojev skupaj z ženami iz višje družbe.
“In vi hočete,” je vzkliknil zdravnik, “zbližati različne sloje! Kadar pa se vam nudi taka prilika, se obotavljate, se bojite in odklanjate.”
Končno sta se sporazumela. Znal je govoriti tako prepričevalno, da se mu že nekaj časa ni mogla več upirati. Končno je bila vedno istega mnenja kakor zdravnik, posebno jo je veselilo, da je mogla popolnoma soglašati s tako bistroumnim, delov-
svoj veliki načrt.
Ko so se po končani prireditvi gostje razšli, se je gospodična Fani čudila, da ni videla nikjer gospe Lancelin. Po kratkem iskanju jo je našla jokajočo v kotičku delavnice.
“Zakaj jokate?” jo je vprašala gospodična Fkni. “Zakaj se žalostite? Sem vam li jaz prizadela kako bridkost?”
“Oh ne, ne vi, gospodična,” je odgovorila gospa Lancelin.
“Morda otroci?” je še nadalje izpraševala. “Ali katera njihovih mater? Morebiti katera izmed gospa,-ki so bile tukaj?” “Ne, ne!”
Nato je rekla gospodična Fani, obotavljaje se in misleč, da je pogodila resnico:
“Žalostite se radi zdravnika?” Gospa Lancelin je zajokala še bridkeje.
“Drag vam je, kajne?” je dejala gospodična Fani še bolj boječe.
Ni si upala rabiti drugega izraza. Gospa Lancelin je povesila glavo, gospodična Fani pa je zbrala ves svoj pogum in dejala: “Torej ga ljubite?”
Gospa Lancelin. je živahno
nim in vnetim človekom. Njegov j dvignila glavo, nato pa v novem osorni obraz in malo zastarele navalu slabosti priznala:
.šege so ji celo ugajale. Saj je imela kot mlada deklica priložnost videti iz bližine toliko mladih ljudi iz imenitnih krogov, ki pa so bili lahkomiselni, malenkostni, željni ljubkanja, smešni in včasih podobni modnim punčkam. Dogovorila sta se, da ne bosta vabila tujcev, marveč le vse ustanovne in podporne člane.
Slavnost se je vršila na velikonočni ponedeljek.
Okrog dveh. popoldne so začeli prihajati povabljenci. Matere so privedle svoje otroke, oblečene v najboljše obleke. Gospod in gospa Riverain sta prišla prva s svojima hčerkama. Gospodična Fani se je nekoliko bala, da si mati in sestri ne bi nadele prebogatih oblek, toda prejkone na nasvet gospoda Riveraina so se obleke zelo preprosto Tudi drugi gostje so prišli kmalu za njimi. Ogledovali so si razne prostore, katere jim je razkazoval doktor Florent v krogu mladih gospa, ki so ga neutrudljivo iz-
“Res je, ljubim ga! Spočetka (sem menila, da ne čutim zanj drugega nego hvaležnost.. . Toliko dobrot mi je izkazal! Kadar sem hitela ob njegovi strani, kadar sem se trudila, da bi z dobrim ravnanjem zaslužila njegovo pohvalo, kadar sem skušala prehiteti njegove želje, celo kadar sem ga poslušala, ali pa se vznemirjala radi njegove odsotnosti, se mi je vse to zdelo naravno — nisem . hotela biti nehvaležna.”
“Toda, kdaj ste opazili, da ga zares ljubite?”
“Danes, gospodična!”
Gospa Lancelin je nato nadaljevala:
“Bil je sredi teh žensk; ni govoril z menoj, ni me pogledal. Tedaj sem hkrati občutila, da sem postala žrtev velike brezumnosti, kajti preprosta ženska sem, iz nižjih slojev, on pa je previsoko nad menoj!” Nervozno je vila roke: “Sedaj veste, zakaj jokam.”
Gospodična Fani je molčala.
praševale, on pa jim je razlagal Znala je govoriti tem, ki jih je
Tuna Goes Aboard Budget Meal
Swim with the Inflationary tide-offer Saucy Seaside Muffins. Stretch a 7-ounce can of tuna into 6 servings by blending it, along with egg and milk, into a convenient corn muffin mix. When the muffins are baked to tender perfection, deck them with a sauce of golden mushroom soup, canned peas, onion and pimiento. You’ll find Saucy Seaside Muffins a nautical but nice budgetary lifesaver!
k
SAUCY SEASIDE MUFFINS
Makes 6 servings
MuWns:
Ono12-oz. pkg. Flako Corn Muffin Mix 1 egg
2/3 cup milk One 7-oz. can tuna, drained and flaked
Sauce:
Two 10%-oz. cans condensed cream of golden mushroom soup One 8V2-0Z. can peas, drained 2 tablespoons chopped onion 2 tablespoons chopped
^	pimiento
Heat oven to hot (400"F.). For muffins, empty contents of package Into bowl. Add egg and milk; blend only until dry ingredients are thoroughly moistened. Lightly stir in tuna. Fill greased muffin cups about 2/3 full. Bake in preheated oven (4QQ°F.) about 20 minutes or until golden brown.
For sauce, combine all ingredients in saucepan; heat thoroughly. For each serving, top two muffins with warm mushroom sauce.
bila, da jo obdrži; odlikovala .i°!je predočil posamezne stopnje
je izredna rahločutnost, da ni nikdar obsojala drugih. Zvečerilo se je; večerjali sta skupaj v tišini. Ko se je gospa Lancelin vrnila v svoje stanovanje, jo je gospodična Fani spremila do vrat, nato je odšla! v svojo sobo.
Zaman se je trudila, da bi zaspala; pustila je okno odprto in sveži nočni zrak je prihajal v sobo. Tisoč misli ji je rojilo po glavi. Spominjala se je podrobnosti s slavnosti, a takoj je zopet zagledala zasolzeni obraz gospe Lancelin ter slišala nekatere izmed njenih stavkov, vendar pa ni mogla spraviti vsega tega v medsebojno zvezo, čez nekaj časa je prevladovala le še ena sama misel: misel na doktorja Florenta. Njen zvesti spomin ji
njunih odnošajev. Spomnila se je tudi bridkega poudarka, s katerim ji je nedavno rekel: ‘Ali me sploh more kdo ljubiti: poglejte me, ali nisem grd?’
Spomnila se je tudi svojega odgovora: ‘Nikakor ne, vi niste grdi!’
Kot bi nenadna svetloba omamila njeno srce, je hipoma zašepetala: “Toda, ali ga morebiti tudi jaz ljubim?”
Obšla jo je zona, da je vzdrhtela; nato je vstala, zaprla okno; a spanec, ki si ga je tako želela, ni hotel priti; vso noč se je tresla od mraza in strahu.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
TUDI KANDIDATI — Dale Reusch, 35 let stari “grand dragon” Ku Klux Klana v Ohiu, je bil od svojih tovarišev izbran za kandidata KKK za predsednika ZDA na letni narodni konvenciji na Stone Mountain, Ga.
MRAK GA NE MOTI — Fantič se še vneto vezba v lovljenju žoge za nogomet, četudi je še nastopil mrak.
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
AMERIŠKI DOMOVINI
ENTIRE PACKAGE
269.95
Ahfffi
Model E587W
Features Allegro 1000 speaker system, each unit with a 61/2" woofer, a 3Vi" horn plus a special tuned port. 20 watts peak power. FM/ AM/Stereo FM tuner. "Digilite” automatic tuning scale selector. Two Plus Two speaker matrix. Stereo Precision II record changer. Micro-Touch® 2G tone arm. 8-track tape cartridge player. Grained Walnut color cabinets.
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AYE.
JOHN SUSNIK & SONS
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, p°‘ polnoma sveža jarca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	531-8187	-
MM*
lis
•2
2
n
m
Is
2
I
Žm
m
Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103