A 195!“ lei VHIiilMSStól ' -AT1 Lisi izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KO>lI\XISTliXK PARTIJE S.T.O. Na 5. strani objavljamo celotno besedilo odgovora "Pravde” predsedniku Eisenhowerju iip) s jNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 235 TRST - PETEK, 1. MAJA 1953. CENA 25 LIR la. 1NEVJ ile v arms armai everni vega združ anciscii :aporu stano Opčin bitke ki ne 5ka v-prolet: ELA. enjeno rnacioi vi pr"1 ielavci a j na^ ske" el ter se' :. angl ihajal )AN BORBE ZA MIR IN CIVILNO UPRAVO NA STO! 'h letošnjem Prvem IU vlada veliko upa- kvintt, V izmučeni Koreji rncert . . . . Dronyj;ehjujejo ranjene in k: fer^bljene ujetnike, zače-'o se pogajanja za pre- mijska. 1 najmlje. . Vsi zehio, da se voi-melodl , . J 17. ineha in se povrne mir i0- Iz>mo v Koreji, temveč ohenglvsem svetu. ammali smo med onimi, ki ^“«Lo^olj čutijo potrebo po ctlopi,U, ker smo bili in smo >o želiedno «ljubezniva žrtev sporno či- stke t. - gouhe vojne», i.V,jej^je, razdvojeno, upra-^Kon*110 P° vojaških upra- ia - k zasedeno ieethol . . . , namenjeno vojni, da- iščlriaL1.^ liladni iški lici. po tujih če-ojni, da-in jutrišnji - Ničel jato še ;tapLeV. i-gl°6* mož enkrat pridru-svoj glas glasu žena dobre :onc e. n ruf6’ zahtevamo po-20J30jitev, da zahtevamo, naj genda'sa vprašanja rešijo na e,:ni način, da zahtevamo, Organizacija združenih ► rg°d°v’ od katere zavisi v * 'J1 trenutku usoda naše-Ozenilja, intervenira in stvo f1 da civilno upravo, ki a"1-' Ctl združi obe coni, jih 3'm'aj^°kratično upravlja po emio' I'*1’ ki jih vsebuje nje-, hstina in naj zajamči tju C611111 prebivalstvu nje-a. nair° varnost, mir, člove-t; oti lske, demokratične in b n. rojne pravice. Združeni se sedanja it va, j ;'°nita, samovoljna, ika njaška, protidemokratič-:anov!)5ačasnost v obeh conah irušte^vamo, naj ir uau vi >tv Itaka ."blesti z začasno sicer, I SO VI ka ih j j* zakonito, civilno, defaticilo upravo v kate-e ho lahko vsaka stran- Ghel ov korejski predlog iz|4iv[ itraj, smrti1 —tijepjem MUiN D Z O N V ne- j!" so se ponovno začela po-!. la za .premirje z nadalje-diskusije o- ujetnikih. -,p vi 'Predstavniki niso spre. taKc,toedl°Sa 0 izročitvi ujet-ki ,se ne bi hoteli vrni-i so|a0tnov' SvicL Zaradi tega ila Cer‘àki ge:n. Harrison za-! 1 > da bo prekinil pogaja-j. Ljudski predstavniki »o a agali, naj se omenjeni 'ki izročilo v varstvo Stl* azijski nevtralni vladi. šoli ;rani) prašd ‘Eo. Grad — Titovska vla- , --.a, ki je posledica nje. dl jv^astrofalne gospodarske -, ke, ponovno uvedla na-jc‘e za kruh v Splitu, Nišu ^'"gih jugoslovanskih me- aviti ki Zaradi velikega pomianj- D šl* ? Žit ju, ikono bo 0 ižnlli in t tave ičesU li il èv »i ni. inovd vlad ^ skl naz-v najega mesta krati ka in vsak državljan boril za taksno dokončno rešitev, ki se mu zdi najbolj pravilna. Mi hočemo, da bi bilo letošnje leto, leto miru v svetu in v Trstu. Kljub provokacijam imperialističnih vojnih hujskačev in njihovih brezpogojnih hlapcev, kot sta Tito in De Gasperi, za katere je pomiritev smrtni udarec, vemo, da bo narodom u-spelo oddaljiti nevarnost novega klanja. Tudi letos proslavljamo praznik Prvega maja ločeni od naših bratov v coni B, ki v še nesrečnej-ši situaciji kot je naša, trpijo pod peto titovskega vojaškega trinoštva. Manifestiramo proti sedanjim gospodarskim, političnim, socialnim, nacionalnim in splošno moralnim pogojem našega prebivalstva in našega Ozemlja in proti posebnim pogojeni naših delovnih ljudi, ki so vedno težji in neznosnejši zaradi razdelitve Ozemlja in vojaške okupacije ter razko- la med delavskim razredom, od katerega imajo korisli delodajalci, tuji okupatorji in njihovi hlapci. Sovražnikom tržaškega delavskega razreda odgovarjajo danes delovni ljudje, korakajoč strnjeno, kot vedno, na čelu s svojimi razrednimi sindikati in rdečimi zastavami proletarskega internacionali-zma, slovansko - italijanskega bratstva, socialističnih zahtev in teženj. Prišel bo dan — in ta dan ni tako daleč kot nekateri mislijo ali se delajo, da mislijo — ko bo v Trstu, po vsem Ozemlju bo obstajala le ena sama sindikalna centrala, proletarska, ena politika, razredna in ena sama zastava, zastava bratstva med slovenskimi, italijanskimi in hrvatskimi delovnimi ljudmi. Naprej, torej, naproti gotovi bodočnosti, naproti miru in enotnosti vseh delovnih ljudi. ŽIVEL PRVI MAJ! VITTORIO V ID ALI Proletarci vseh dežel, združite se! Državljani ! Delavci! Udeležite se velike prvomajske manifestacije, zahtevajoč, naj Organizacija združenih narodov nadomesti sedanji vojaški upravi cone A in B z enotno civilno upravo, ki naj zagotovi našemu prebivalstvu, dokler se vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja ne dokončno reši, MIR, SVOBODO, DELO t Delavci lit delavke! Manifestirajte tega dne svojo voljo po enotnosti, ker samo v enotnosti boste močni in zmagoviti ! Žene m možje STO! Ojačite ob priliki tega Prvega maja slovansko-italijansko bratstvo, enotnost vseh narodov v borbi za svet človečanske pravice in socialnega napredka ! ZA CIVILNO UPRAVO! ZA ENOTNOST DELAVSKEGA RAZREDA! ZA SOCIALISTIČNI INTERNACIONALNEM! ŽIVEL MIR! ŽIVEL PRVI MAJ! Komunistična partija STO Tržaška (ederacija PSI 0 POZIVU DFS IN SOZ GORIŠKIM SLOVENCEM TIT0VC1 POZIVAJO SLOVENCE NAJ PODPREJO DEMOKRISTJANE NOV KONKRETNI DOKAZ MIROLJUBNE POLITIKE TABORA SOCIALIZMA Sovjetska in kitajska vlada sta pripravljeni skleniti pakt petih V imenu sovjetske vlade je Molotov sporočil Stalnemu odboru miru, da se strinja s pozivom Kongresa narodov za mir - Isto je izjavil Lu En Lai, ki je poudaril, da se vsi sporni problemi lahko mirno rešijo V torek 28. aprila je osrednje glasilo Komunistične partije SZ «.Pravda» objavilo odgovor zunanjega ministra ZSSR Vja. česlava Molotova na pismo komisije Kongresa narodov za mir, ki- je vsebovalo- predlog za začetek pogajanj med vladami ZSSR, ZIDA, L-.R. Kitajske, Velike Britanije in Francije za sklenitev pakta miru. Odgovor -sovjetske vlade se glasi: «Vlada ZZSR, nadaljujoč svojo politiko, kil zasleduje o-krepitev miru in sodelovanje med narodi, izraža svojo solidarnost s pozivom Kongresa narodov za mir in s predlogom, ki ga vsebuje. «Sovjetska vlada je prepričana, da ni spora ali nerešenega vprašanja ki se ne bi moglo rešiti na miren način na podlagi vzajemnega sporazuma med zainteresiranimi deželami. V skladu s tem, izjavlja sovjetska vlada, da je vedno- pripravljena na sodelovanje z vlada- mi ostalih držav za dosego plemenitih ciljev okrepitve svetovnega miru in mednarodne varnosti». To izjavo je «Pravda» vklju. čila v uvodni članek ped naslovom «.'Z,a okrepitev svetovnega miru i-n mednarodne varnosti», v katerem pravi, da je šcivjetsk-a vlada prejela 11. aprila pismo Stalnega odbora Kongresa narodov za mir skupno z dunajskim pozivom petim velesilam za sklenitev pakta miru. List poudarja v svojem uvodniku, da vprašanje miru je imelo in .ima največji odmev v -svetu in -da se na vedno veéje'm -številu -shodov, demonstracij, zborovanj, kon. terene in -kongresov go-vo-ri-prav o ohranitvi in okrepitvi miru. «Misel miru -se je polotila množic. Narodi razumejo, da bo mir med petimi velesilami s prebivalstvom, ki predstavlja skoraj polovico človeštva, V TRAJEN SPOMIN... s*anje », nadebudnemu ,!/i,u°0rcu» za naše pravice Bu• v- *0 r' iz 2ato se on na dolgo in ši-loveJ j razPIsuje v «Primorskem» 0 ° tki načina, kako ruski narod 3 Jl aaše mest c. prihaja do m ff b *°UrrLnega (globokoumnost ga J je n]eSovi navadi in pravijo, 1 WKnav^ železna srajca) za-u uica* 6(1 se nam s°d* skrajno ° SÌ ,j u’ D° kateri se da Posne~ [z i(i Sa «sovjetska politika vpll-'.j, ojt|f0llročV, interesnih sfer», E- ^ li^atizrna, hegemonije nad I 1 hdrodi, imperializma itd. bJjj tJa' tuskega «Trijesta» naj “ delavski zaslužki narasli komaj za 21 odst. Izhod iz tega nevzdržnega stanja je jasno nakazala CGIL s svojim načrtom dela, ki je postal podlaga borb italijanskega naroda. Načrt predvideva letno proizvodnjo 4 milijone ten jekla, mesto današnjih 2, 3 milijona, štirikratno povečanje sedanjega traktorskega parka, letni program 400.000 ton ladjevja, dovršitev železniške obnove, podvojitev vladne, ga programa za gradbeništvo itd. Italijanski delavski razred, ki je trdno organiziran v C. G.I.L. in pod v dstvom svojih strank, se ne spušča samo na teren kritike in borb za takojšnje zahteve, marveč postavlja na dnevn. red temeljne probleme, ki so življenjske važnosti za ves narod ter .se bori proti vladi z zahtevo mirnodobskih investicij. S tem še enkrat potrjuje, da je to raz red, ki bo lahko dvignil narod in da je že danes njegov vodilni razred. F. G. Tov. Stalin živi v srcih mladega rodu PORAZNA BILANCA PETLETNEGA MANDATA DEMOKRISTJANOV Gospodarska kriza je posledica zgrešene na Goriškem politike vlade Po prevzemu oblasti so demokristjani pozabili na obljube, ki so jih dali leta 1948. - Zapretje oljarne v Tržiču in odpusti z dela v drugih tovarnah - 22.9% celotnega prebivalstva je brez dela - Naraščanje bede GORICA — Ob mentarnih volitev priliki parla- j leta 1948. so ostale popolnoma nespremenjene. V neštetih primerih so se te demokristjani in njihovi prive- še celo poslabšale. Na vse ob Delavci, kmetje in polcivinarji v Italiji se kompaktno borijo za svoje pravice. De Gasperijeva vlada je bila vedno in je tudi danes na strani industrijcev, monopolistov in zemljiških magnatov. Ta vlada se boji volitev. Zato je protipravno uvedla volilni zakon, ki naj bi ji omogočil nadaljnji obstoj in vzpostavitev klerikalne diktature v deželi. Toda delavci in kmetje bodo tudi te načrte preprečili. ski mnogo obetali prebivalstvu, če bodo prišli na oblast. Na oblast so sicer prišli, toda razmere so ZAKAJ PRIMANJKUJE DELA NAŠI INDUSTRIJI Z GESLOM “TRST SE OBNAVLJA" hočejo pomiriti prebivalstvo Res prava ironija, da se v Trstu še danes najde nekdo, ki pri obravnavanju našega gospodarskega položaja uporablja geslo «Trst se obnavlja». Poglejmo torej, na kaj se opirajo ti gospodje, ki skušajo s tem pomiriti zaskrbljeno tržaško prebivalstvo. Ni je radijske oddaje, ni je številke «Giornale di Trieste», da ne bi v zadnjem času skušala na vse pretege razlagati, seveda po svoje, «vzroke tako nenadnega padca industrijske proizvodnje in znižanja trgovskega prometa v pristanišču». Nedvomno se ti gospodje, ki so še do pred kratkim poveličevali «poživitev tržaške industrije in prometa», nahajajo danes v resni zadregi, ko morajo dajati tehtno razlago o zaostritvi krize. Danes skušajo dokazovati, da je kriza le začasnega značaja ter da je to stanje bistveno 'pripisati preveliki birokraciji, ki vlada v odgovornih organih. Ce je morda to eden izmed vzrokov, ni pa gotovo glavni in tem manj odločilni. Vzroki gospodarSKO-industrijskega poslabšanja so vsekakor večji in tehtnejši. To .stanje je pripisati predvsem -surovi politiki delo. dajalcev in njihovih vrednih predstavnikov klerikalne vlade, ki so vrgli vse gospodarstvo pod noge ZDA. Zakaj pri-manjKuje dela našim industrijam, zakaj se zapira toliko tovarn in predvsem kaj sili in-dustrijce, da kupujejo blago v drugih deželah, ko je pa vsem znano, da naše industrije lahko proizvajajo iste vrste blaga in so celo v stanju resno konkurirati z inozemstvom? Imperialisti z onstran Oceana, ki jim preti gospodarska kriza, ne dopuščajo, da bi 'se v satelitskih državah razvijala močna indù, strija. Hočejo namreč postati edini gospodarji revnega tržišča, ki jim še preostaja. Zaradi tega nima ladjedelnica Sv. Matka dela, kot ga nimajo druga tržaška in italijanska Industrijska podjetja. Proti tej novi nevarnosti se bori italijansko delovno ljud- stvi, da reši industrijo in si tako zagotovi delo in zaslužek. Tudi delavci v ladjedelnici Sv. Marka, ki nas zaskrbljajo na klepi delodajalcev, se pripravljamo na obrambo našega de la in kruha. Dnevno se moramo boriti proti napadom delodajalcev, ki skušajo uvajati proti delavcem metode, s ka terimi .si ni upal na dan niti fašizem. Kakor vidimo, se na^ hajamo pred resnimi problemi, ki' nujno zahtevajo enotnost vseh delavcev, brez razlike na nar,-dnost, sindikalno ali politično pripadnost. Ofenziva delodajalcev ne dela nobene razlike. Kriza prizadene na go spodarskem polju tako sloven skega kot italijanskega delavca. Politika nadizkoriščanja ne dela nobene razlike. Isto tako pritiska na pripadnika Enotnih sindikatov, kakor na delavca, ki je vpisan v Delavski zbornici, pa naj bo Slovenec ali Italijan. Kot so kapitalisti združeni v svoji borbi proti delavskemu razredu, tako micramo biti združeni mi v odporu proti brutalni politiki, ki hoče spremeniti naše mesto v vojaško trdnjavo in spremeniti naš de lavski razred v najeto voj-skio, ki bi jo vrgli ob prvi priliki v vojni metež. Toda pri tem pozabljajo, da ima tržaški delavski razred stare borbene tradicije, ki se jim ne bo odpovedal. Te borbene tradicije ne bo uničila ne politika voditeljev DZ in ne lažniva demagogija titovcev. V polni -meri -se zavedamo velike škode, ki so jo prizadejali titovski izdajalci delavskemu razredu. Danes «se hio čejo predstaviti delavcem pod nedolžnim plaščem tvorcev in nosilcev sindikalne enotnosti, česar jim pa nihče .ne verjame. Delavci niso pozabili titovskih gesel, ki so jih uporabljali iob raznih prilikah, ko je delavski razred vodil, težke borbe za izboljšanje mezdnih in drugih pogojev. Delavci niso pozabili demagoškega gesla o «30 odst. poviških», s katérim so 'Skušali razbiti akcijsko enotnost, ki se je ustvarila ob priliki zu-dnevne stavke. Titovski a-genti so skušali prepričevati uelavce pri Sv. Marau, naj se ne udeležijo stavke -solidarnosti, ki so jo proglasili ES v podporo borbi italijanskega ijuustva proti demokristjanske-mu nasiistvu v senatu. Toda prejeli so zasluženi oagovor. dovražn.ki delavca pa se ne umaknejo sami, treoa jih je nagnati, kot ste-Kle pse. Zaradi tega se moramo vztrajno boriti proti vsem nacionalizmom in proti vsaki obliki starega ali novega fašizma. Tako bomo Slovenci in Italijani STO združeni uveljavili svojo voljo proti Titovim fašistom in imperialističnim a-gentom pri DZ. Zvesti paktu prijateljstva in sodelovanja s slavno CGIL, ramo -od rami z delavči Italijanske republike bomo visoko držali zastavo dela, demokracije in miru. G. BURLO ljube so popolnoma pozabili. Zato je danes gospodarski položaj tudi na Goriškem v zelo kritičnem, položaju. Da je tako res je dovolj, da navedemo le nekaj primerov: V tržiški oljarni «Luzzatti» je svojčas delalo 330 delavcev. Danes je oljarna zaprta zato, ker so monopolisti, katere podpira vlada, onemogočili njeno nadaljnje obratovanje. Takoj po končani vojni je delalo v tržiških ladjedelnicah 14 tisoč delavcev. Danes dela tam le 8.700 delavcev. Prej so delali po 48 ur na teden, sedaj pa delajo le po 44 ur na teden. Leta 1948. je delalo v tovarni SULVAY v Tržiču 846 delavcev, danes je to število padlo na 700. Velika večina delavcev dela le 37 ur na teden. Do krize na tem področju je prišlo zaradi monopolov, ki jih seveda vlada ne le dopušča, temveč podpira. Po končani vojni je delalo v podgorskih predilnicah 2500 delavk. Od leta 1948. je bilo povprečno vsako leto odpuščenih po 100 delavk. Pa zadnjem množičnem odpustu (junija 1952., ko so odpustili 702 delavki) je ostalo na delu le 1.700 delavk. Proizvodnja pada, izkoriščanje delavk pa se zelo veča. V tkalnici v Ronkih je do leta 1949. delalo nad 500 delavk, danes jih dela le še 210, Prekomerno izkoriščanje se stopnjuje prav tako kot v Podgori. Do kri. ze v tekstilni industriji je prišlo predvsem zato, ker vlada onemogoča trgovanje z deželami ljudskih demokracij, s Sovjetsko zvezo in s Kitajsko. Gospodarska konferenca, ki je bila preteklo Strojnični naboj stane preko 150 dinarjev, to je toliko kot pol kilograma kruha, liter mleka, četrt kilograma sladkorja, četrt kilograma jabolk in eno jajce skupaj (Po listu «Za ljudsko zmagoJ leto v Moskvi, je to neizpodbitno potrdila. Izboljševalna dela na Krmin-sko-gradiščanskem polju so nuino potrebna. Pri teh delih bi dobilo zaposlitev najmanj 2.000 delavcev. Po dokončanih delih bi bilo na tem področju okrog 8.000 hektarjev plodne zemlje, kjer bi se dalo pridelovati zlasti mnogo žita. Kljub številnim intervencijam in zahtevam ni demokristjanska vlada prav nič naredila zato, da bi pričeli z deli. Niti ni zato prepotrebno delo nakazala nobenih fondov. Povsem razumljivo je, da je zaradi takega stanja na Goriškem zelo velika brezposelnost. Zaradi brezposelnosti trpi celotno gospodarstvo. Od 45.238 prebivalcev, kolikor jih stalno biva na Goriškem, je brezposelnih 10.378 Torej 22,9 odst. To potrjujejo u-radne statistike. V mali dober-dobski občini živi okrog 200 brezposelnih delavcev, v Ronkih nad 900, v Sovodnjah skoro 200, v Fo-Ijanu-Sredipolju preko 250, v Tržiču nad 2.000, v Krminu nad 500 in v Gorici 2.300. Le del brezposelnih dobiva bedno podporo, velika večina pa obremenjuje zaposlene člane družin. Mnogo brezposelnih išče borni zaslužek pri izkopavanju izstrelkov na bojnih poljanah, kjer je že premarsika-teri nesrečnež namesto zaslužka našel smrt. Zaradi bede in pomanjkanja vlada u deželi zelo slabo zdravstveno stanje. Zelo visoka je percentuale tuberkuloznih. Žalostno je poglavje, ki se na. naša na kmetijstvo. V večjem delu pokrajine vladajo zemljiški magnatje, ki izvajajo nad koloni in najemniki, odnosno polovina-rji zelo velik pritisk. Ta privilegirana kasta misli, da živi v srednjem veku. Noče spoštovati niti zakonov, kaj še da bi upoštevala sindikalni sporazum. Seveda ta kasta uživa vso podporo demokristjanske vlade in njenih eksponentov v deželi. Da bi vrgla pesek v oči javnosti, je vlada ustanovila v Gorici takoimenovano prosto cono. Toda od nje ima dobičke — in mastne dobičke — le peščica industrijskih magnatov in monopolistov. Delavci nimajo od proste cone prav nič, italijansko gospodarstvo pa trpi pri tem velike izgube. Ko razmišljamo o teh razmerah, se nam zdi, da je nemogoče, da se kaj takega sploh dogaja. In vendar je tako. Toda kljub vsemu temu ni sedanja vlada prav nič naredila za to, da bi sedanje stanje izboljšala. Izgovarja se, da primanjkuje denarnih sredstev. Namesto v miroljubne namene zabija milijarde v vojne namene, saj je znano, da spadajo prav klerikalci skupno s titofa-šisti med najzagrizenejše podrepnike ameriških imperialistov. V tem oboje enako navdaja zli duh antisovjetizma, 'Spričo vseh teh neizpodbitnih dejstev imajo sedanji oblastniki pogum stopati pred volivce ter jih znova varati z vsemi mogočimi obljubami. Toda volivci, ki ljubijo resnico, ne bodo verjeli prevarantom. Zato naše geslo bodi: onemogočimo demokristjanom in njihovim zaveznikom, da bi se s pomočjo sleparskega zakona ponovno prerinili na oblast! v Koreji pa so porasli kakor sledi: Trust jekla od 292 na 582 milijonov dolarjev (porastek dobička znaša 99,3 odst.), General Electric od 204 na 416 milijonov (porastek 104,1 odst), Du Pont de Nemours od 330 na 592 milijonov (porastek 79 odst.), Standard Oil od 134 na 240 milijonov (po-ra-stek 79,1 odst.), Goodyear Tire and Rubber od 47 na 126 milijonov dolarjev (porastek 168 odst.). Kultura za otroke v ZDA Iz neke brošure, ki jo je izdal ameriški profesor Siepmann izhaja, da predvajajo v Las Ange.esu, ik-ot tudi v drugih mestih, posebne televizijske predstave za -otroke. Samo v .em mestu prisostvujejo otroci prizorom, v katerih je tedensko najmanj 40 nasilnih umorov. Dopisnik lista «New Yor-ker» je izračunal, da je bilo v televizijskih programih lanske, ga leta predvajanih približno 17.000 umorov moških, žena in otrok. Vzgajanje v duhu krutosti in hudodelstva, to je pravo bistvo n cilj ameriške televizije. 465 kg koruze^ za par slabih čevljei ■ Titovska politika cen upropašča jugoslovanske delovne kmete, ki živijo slabše kot pred vojno ^ Eno izmed važnih sredstev ropanja jugoslovanskih delovnih ljudi, prav posebno delovnega kmetstva :s strani' tito-fa-šistov in njihovih prekooceanskih gospodarjev je pro-tiljudska politika cen. Z diktiranjem cen si razna monopoli, stična trgovska podjetja, razni domači trgovci-špekulanti in inozemski imperialisti trpajo v žepe večji del narodnih dohodkov Jugoslavije. Titovci skušajo predstavljati svojo politiko stalnega višanja cen ko-t «sredstvo za izenačenje cen» industrijskih in polje delskih proizved-o-v baje v korist kmetov. Plačani titovski pisuni dokazujejo, da so se baje v tem pogledu «dosegli velikanski uspehi» v primeru s predvojnim 'stanjem. Dejstva pa pobijajo te laži in demagogijo' titofašistov. Ropanje jugoslovanskih delovnih ljudi preko protiljudske politike cen pod fašističnim režimom je znatno prekosilo celo njihovo ropanje v predvojni mo-narhofašistični Jugoslaviji. To je najbolj -razvidno me samo v primerjavi med nominalnimi cenami industrijskega in poljedelskega blaga takrat 'n danes, marveč predvsem ko se primerja količina industrijskega blaga, ki ga kmet dobi po prodaji -svojih proizvodov s količino ki jo je pred vojno dobival za isti proizvod. Medtem ko je pred vojno moral kmet n. pr. prodati za vprežni plug od 850 din 850 kg koruze, mora .sedaj za isti -plug prodati 1500 kg koruze po 10 din na ■kg.; za kovane motike (kg) je moral pred v-ojno dati 8 kg koruze, sedaj pa jih -mora dati 29 kg; za železno -lopato (kg) pred vojno 8 kg koruze, sedaj pa 29 -kg. Pred vojno so dobivali jekle-ne vile za 12 kg žita, sedaj pa komaj za 35 kg. Za kg žebljev od 2,8 mm je kmet dajal 8 kg koruze, sedaj pa kar 42,5 kg koruze itd. Zaradi tako neverjetno visokih cen kmet -si ne m-ore nabaviti -niti najbolj neodhodno potrebnega poljedelskega orodja, kar rodi za posledico razpadanje kmetijskih gospodarstev in stalno upadanje poljedelske proizvodnje. Zaradi osiromaše-nja najširših slojev kmetov trgovinska podjetja Jugoslavije -ne morejo -prodati niti 5 do 15% poljedelskega orodja. Prav tako kot cene poljedelskega orodja so poskočile cene oblačil in obutve. Pred vojno je kmet moral dajati za meter sukna 150 kg koruze, sedaj mora dajati kar 600 kg; za meter sifona je pred vojno dajal 10 kg koruze, 'sedaj pa 90 kg. Najpreprostejše delavske čevlje je -pred vojno kupil z 90 kg koruze, sedaj pa mora dati za njih 465 kg itd. Se višje so cene zigic, sladkorja, cigaretnega papirja in drugih predmetov široke potrošnje, Cene teh predmetov naraščajo tudi zaradi roparske carine, ki letos znaša po tako-zvanem «družbenem načrtu»; 23 din za kg seli, 50 din za kg petroleja itd. V tekmi za maksimalni dobiček proizvajalna in trgovska podjetja ne težijo le za ohranitvijo visokih cen industrijskega blaga, marveč jih iz dneva v dan povišujejo. Tovarna poljedelskih -strojev v Mariboru je nedavno n. pr. dvignila ceno motorne brizgance za sadje od 340.000 na 500 tisoč din. Tciva-ma «Olt» je povečala za 20-30% cene svojih proizvodov. Tako je cena vprežnega pluga poskočila od 9.500 na 15.000 dim. V Zagrebu so n. pr. trgovinska podjetja povišala cene tekstilnega blaga ne glede na že itak visoke cene za 1000 din ma vsak meter, cene nogavic za 60 din na vsak par itd. Celo titovski listi so morali -priznati, da trgovinska podjetja povišujejo cene v mnogo večji meri, kot to zahtevajo njihovi poslovni stroški. Po-višanje cen industrijskega blaga je le del ropanja delovnih ljudi s strani monopolističnih trgovinskih podjetij. Drugi način je ropanje kmetov z nizkimi odkupnimi cenami poljedelskih pridelkov. Za to so se velika trgovinska podjetja posameznih gospodarskih panog združila v monopole in kartele. «V večini okrajev in mest — piše «Politika» od 27. I. 53. — posluje le po eno trgovinsko podjetje... Ta podjetja svobodno nabavljajo in prodajajo blago in popolnoma -svobodno določajo cene.» Naravno je, da trgovinsko podjetje, ki samo in brez nobene konkurence posluje na tem ali ornem gospodarskem področju Jugoslavije, «nujno postane monopolistično», priznava dalje «Politika». Zahvaljujoč se svojemu mo. nopolističnemu značaju, je sa- mo eno -podjetje za odkup K ■im volne «Koteks» «zasluži leta 1952. na razliki med bavnimi in prodajnimi cenilo milijonov 773 tisoč din J leg tega to podjetje piai1 ^:SaI kožo n. pr. po cenah tretje1 tiozabf ste in jo prodaja kot prv-* C s tino. Tudi- na ta način je vl8° stv debi «zaslužilo» 8.611.000 |obletn Prav tako delajo tudi osine ra2 odkupna trgovinska podj< i,a- Ja2 Ropanje delovnih ljudi na 1 ranc s strani teh p djetij in pri1 sri10 r nih trgovcev-- deruhov se bravil strahovito razširilo. Beog' 1 ces ski fašistični trinogi pa po( ' g-ajo tem podjetjem, da m 0r°žje Ijujejo in stopnjujejo r<ž Sedež nje. vedan Ker razpolagajo s števiKj Z. zaT skladišči in s ši-roko razpd ‘ > Združ' no mrežo odkupnih orgslj P se titovska trgovska podjlnars^' in razni špekulanti okerišij *bed s težkim stanjem kmetovi ^hica; ■kupujejo od njih pridelke p! !®o k koj po žetvi, ko je -njihova ?red na najnižja. Kmet -nima nosti. da bi plačal draga j vozna sredstva niti do nai! žjega trga, zato mora prodal svoje pridelke na licu fflj trgovcem-špekulantom po ’ nižjih cenah. Kako bogatijo trgov-C d‘n podjetja in trgovci mam 1 boljše prikazuje naslednja blica o razliki med ■odkupa in prodajnimi cenami v •[ 1952. Predmet Odk. Prod^ cena cen* Koruza kg 10 d'n 45 d*! živina kg 45 » 120 j ovce kg 45 » 120 > krompir kg 13 » 40 fižol kg 70 » 140 1 čebuia kg 12 » 50 * česen kg 35 » 200 1 želje kg 7 » 30 ’ jabolka kg 5 » 50 H “T mi Iz tega je razvidno, da' prodajne cene 3 do 5 krat v od odkupnih. J. SABA) (Nadaljevanje na 6. strav'1 ZA VSAKOGAR NEKAJ ra Sud Kaj pišejo titovski listi DNEVNI*] Dobički ameriških monopolov Iz uradnih -podatkov depart-mana za trgovino ZDA izhaja, da so imeli ameriški monopoli v zadnjih letih naslednje dobičke: V letu 1949. 27 milijard in 600 m.Iijcnov dolarjev leta 1950 41 milijard, 1951 42 milijard in 900 milijonov, 1952 46 milijard dolarjev. Dobički nekaterih monopo- V Sloveniji, ki ima pol drugi milijon prebivalcev bi bilo potrebnih najmanj 750 zobozdravnikov in tehnikov. Dejansko pa je sedaj v Sloveniji le 290 zobozdravnikov in zo-botehnikov. Na Primorskem ni niti enega zobozdravnika. (Podčrtali mi - ur.). (Ljubljanski dnevnik, 7. a-prila 1953). V Ljubljani so zavrnili pošiljko pomaranč zato, ker so bile predrage. V Splitu so prodajali zdrave pomaranče po 250 din kg, gnile pa po 100 din! Kar jih niso prodali so jih vrgli na gnojišče. (Ljubljanski dnevnik, n. marca 1953). Pljučni oddelek bolnice v Murski Soboti je od 28. februarja t. il. brez zdravnika. Oddelek je prepuščen v oskrbo dvema bolničarkama in trem strežnicam, čeprav -se nahaja v njem mnogo zelo hudo bolnih, kateri nujno potrebujejo zdravniške pomoči. Prav tako je brez zdravnika o-krajni dispanzer. Ljudje iz vse okolice zaman iščejo pomoči v njem, kajti te nima kdo nuditi. (Ljubljanski dnevnik, 14. marca 1953). SLOVENSKI ftmxevaicc Frl|itelliti la Tartile tale marodi zsMSOasr Ljubljana bi rabila dnevno 23 tisoč litrov mleka. Podjetje «Mleko» je v marcu 1952. zbralo povprečno po 19.000 litrov mleka na dan, letos pa le po 14.000 litrov. V zadnjem času ga ima na razpolago še mnogo manj. Kmetje nudijo za 40 odst mleka manj, kot prejšnja leta. (Slovenski poročevalec, 7. a-prila 1953). 23. marca je začela veljati odločba o spremembi cene kruhu in moki. Nove cene so za 10 din višje od dosedanjih, V gospodarskem letu 1952-53 je -bil pridelek pšenice, rži in koruze za 321.300 vagonov ali za 49,8 odst. nižji kot leta 1951-52. Znatno nižji j-e bil tudi pridelek ovsa, ječmena lov ZDA po enem letu vojn« itd. Zaradi tega smo morali uvo- ziti iz inozemstva za zagotovitev prehrane p. ebivalstvu velike količine: 70.000 vagonov pšenice, 10.000 vagonov koruze, -na poti je 10.000 vagonov pšenice in 4 tisoč vagonov koruze. Potrebno bo nakupiti še najmanj 20.000 vagonov pšenice itd.», (Slovenski Poročevalec, 23. marca 1953). Varnost železniškega prometa v Sloveniji je ogrožena tudi zato, ker se dogaja, da morajo strojevodje in -kurjači državnih železnic biti na -službenem mestu tudi po 25 ur brez počitka. S tern se tudi stroji kvarijo. (Delavska enotnost, 3. aprila 1953). Jetika je v Sloveniji najbolj razširjena bolezen. Leta 1951. je bilo ugotovljeno v Sloveniji 130 ti-soč jetičnih obolenj. Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 235.058 delovnih dni. (Delavska enotnost, 3. aprila 1953). Stanovanjski brlogi v New Yorku Ljudje živijo v podzemskih temnih, vlažnih in umazanih kleteh. Družine s 6 do 7 in celo več člani morajo kuhati, jesti in spati v eni sami sebi. To je žalostna -slika današnjega New Yorka, ki izhaja iz uradnega poročila oblasti Brooklyna (New York). V uradnem poročilu se priznava, da je število stanovanjskih brlogov vedno večje in predstavlja resno nevarnost za mesto. Delavci iz New Yorka morajo plačevati za najemnin-o nad polovico svoje plače. Večina hiš, kjer bivajo, pa je od strani tiska proglašena kot neprimerna za bivališča. Kljub temu stanju pa je zakonodajna skupščina države New York sprejela marca meseca sklep o 15 odst. povišanju najemnin, kar še poslabša bedno stanje delovnega ljudstva, istočasno seveda poveča profite hišnih lastnikov. PUSTITE GA V MIRU! DELA Ponarejevalec: — Ce bi upornikov, bi novce! ZA ITALIJO. . . ne bilo teh prekletih bilo tako lahko spraviti na penare" ■rosi 'O.'vó0,i“ PAK-K&A. eLJ BOGAT INDUSTRIJALEC: — ... in zato, da dokažem^ smo tudi mi z ljudstvom, te prosim, da zaigraš «valček ljudi»... ! Je predsednik in poveljnik, načelnik in glavar, misli, da je f" sveta, a je le rabelj jugoslovanskega ljudstva. C SPOMINI NA PROSLAVE PRVEGA MAJA V MIRNIH IN VOJNIH ČASIH Prvi maj v borbi za zavzetje utrdbe ” La Virgen de la Cabeza „ “listi večer smo zapeli Internacionalo s takšno radostjo, kot je še nikoli nismo občutili" ip t »luži ed ! cen: inj pla( Vsak Prvi maj je za nas ne-itjCiPozaben dogodek, snov za po-)rVj vest. Človek -lahko pozabi rano. » vi So stvari; rojstni da,n, žalostn-o )0 iQbletnica, proslavo, toda nikoli o5j ne raznih proslav Prvega ma-idj temveč gnana od svojega / *deala in -privida bleščeče boji , o ón as ti izražala svoje n-avdu-1 j'Onj-e .s klicem, ki ji je sponama vrel iz srca: Živel prvi j >Haj! y 1950.... «Živel prvi maj praznik de-j osmega ljudstva!» To je bil napi's, ki ga je par obsojen-^v, pod nadzorstvom briga-a*rja, pribijalo na tram nad vhodom v taborišče v Šiški. dent, obsojen, 'ker je pomagal pri tajnih prehodih meje in s katerim sem se v zaporu spri-jateljil. Riavno j,e bil prejel od doma prah za mrčes in sedaj je posipal z njim umazano sl-amnj.ačo. Toda, kot vsako jutro, tako so tudi tisto jutro začeli ob 4. zjutraj odmevati žalostni u-darci na jekleno ploščo, ki so budili zapornike. Ob 5. uri so se ponovno oglasili in klicali v zbor. Ta dan je bil dežurni neki Drvodela, najbolj sadi stičen oficir, kar jih je bilo postavljenih za nadzorovanje taborišča. Temu gospodu ise je zdelo, da se zaporniki ta dan prepočasi zbirajo in je trikrat zapodil vse nazaj v barake. Končno, kot se je dogajalo vse dni, je zamudnike nagnal, da tekajo gor im dol po, zbornem trgu, dokler jih ni videl popolnoma izčrpane. Da prisili obsojene na hitrejši tek, je po trgu razporedil brigadirje in razne informatorje (skoro vse vojne kriminalce ali kolabora. cioniste, ki so bili obsojeni na smrt in so jim kazen spremenili na okrog 20 let, kar so jim pa znali tudi 'oprostiti, če so pokazovali dovolj okrutnosti pri mučenju ostalih kaznjencev in pri siljenju, da izvršijo čim več dela mogoče), ki -so s klofutami i-n udarci s pestjo pospeševali tek kaznovanih, na veliko zadovoljstvo Drvodela. Med kaznovanimi' je bil ta dan tudi neki jugoslovanski šahovski prvak, po- imenu L-esner, toslava Prvega maja 1902 v Trstu. Povorka delavcev. Na e*u povorke korakajo delavski voditelji. Vsi udeleženci Proslave imajo na gumbnicah pripete rdeče nageijške. napol paralitičen, 'ki je po par krogih izjavil , da ne more dalje. Odnesel je par ducatov brc v zadnjico, ki mu jih je dal besni Drvodela. Neki starec preko sedemdesetih let se je naenkrat zasopljen ustavil. Niti klofute in niti ne udarci s pestjo, ga niso mogli spraviti dalje. Naenkrat je krčetivo skremžil obraz, presunljivo zavpil, kot da preklinja, in padel brez zavesti na tla. Odnesli so ga v pasjo hišo, ki soja imenovali' bolnišnico; istega dne zvečer so ga, mrliča, odpeljali iz taborišča. Ko smo zvečer žalostni -legli k počitku, mi je prijatelj študent tiho- dejal: «Kakšne podlosti pečenja ta tolpa. Toda jaz I začenjam verjeti v ideale, za katere si ti žrtvoval dober del svojega življenja.» Prijel me je za roko i-n mi v uho zašepetal: «,Živel Prvi maj!» VITTORIO POCCECAI Tov. Vidali na položaju v borbi za «La Virgen de la Cabeza» omejil na -puč z dne 3. maja, ki je bil -skoro takoj zadušen v Barceloni, Aragonu in Va-lenciji. Dva tedna pozneje je nastala najtežja vladna kriza v vo-jni dobi. Par dni prej sem bil nujno pozvan iz Valencije v Madrid. Z menoj je bil Nino Nanetti. Skupno sva bila zaprosila za premestitev na fronto v Bilbao, zato -sva mislila, da bova prejela ukaz, naj odpotujeva. Toda čakali so -nas drugačni ukazi in dal nam jih je Pepe Diaz, sekretar Partije. Nino je smel odpotovati na fronto, od koder se ni več vrnil. Jaz sem pa moral oditi na fronto v Cordobi, da se udeležim odločilne akcije za zavzetje svetišča de La Virgen de la Cabeza. Svetišče je stalo- n-a vrhu hriba, kot neke -vrste Aicazar v Toledu, in branilo ga je okrog sto «guardie civil» z družinami, ki' -so divje vztrajali kljub temu, da sia bili popolnoma obkroženi in oblegovani že deset mesecev. «To je prvomajsko da- rilo —- mi je dejal Pepe — ki ga moramo dati našemu narodu». V noči pred naskok-om smo pozvali upornike na predajo in odgovor je bi.l negativen. Zahtevali srno, naj vsaj pustijo na svobodo svoje sestradane in prestrašene družine. Nič. Po radiu smo slišali, da jim je general Quei-po de Liano iz Seville naročal, naj vztrajajo do smrti. Naš napad se je začel ob peti uri zjutraj. M-orali smo naskočiti vrh, kjer je brio, svetišče, po skoro golem zemljišču, posejanem tu pa tam s skalami in redkimi grmi, kjer je imel sovražnik -dober pregled in je lahko ciljal s svojimi strojnicami, puškami in ročnimi bombami. Bitka je trajala ves dan d-o šestih zvečer. Ta dan so vojaki, kljub -strogim na-redbam, pozabiti na vsako opreznost in so napredovali -od -skale do -Skale, od grma do grma. Zato Živel Prvi maj 1953! Pozdrav slavnim patriotom Jugoslavije, ki vodijo osvobodilno borbo proti fašističnemu režimu v Jugoslaviji, za neodvisnost svoje domovine od imperialistov! KOMUNISTIČNA PARTIJA S.T.O. smo imeli veliko mrtvih i-n ranjenih. Neki vojak je hotel na vsak način naprej z rdečo zastavo in uspelo mu je prinesti jo -do svetišča. Osvobodili smo žene in otroke ter jih izročili gostoljubnim družinam. Pridržali smo kot ujetnike «guardie civil», ki so tako imeli možnost se najesti, očistiti od uši in se umiti. Rekli so nam, da jih je Queipo de Liano strašil, da bomo vsem prerezali vratove, zato so se tako dolgo upirali. Ko je bila evakuacija končana, smo se povrnili v vas, kjer so nas kmetje sprejeli z velikim veseljem in navdušenjem i-n ti-sti večer smo zapeli Internacionali s takšno radostjo, kot je še nikoli nism-o občutili. VITTORIO VIDALI Leta 1886 so bile v Združe. nih državah Amerike velike demonstracije delavcev. Ti so zahtevali uvedbo osemurnega delavnika. Tej pravični zahtevi delavcev so se delodajalci odločno upirali. Zaradi tega je prišlo do velikih stavk v Chicago in v drugih mestih. Delodajalci so razširili vesti, po katerih naj bi stavkajoči delavci nameravali porušiti tovarne. Najeli so peščico izdajalcev zato, da so vrgli bombo na množico demonstrantov. To je dalo policiji povod, da je z vso brezobzirnostjo in brutalnostjo navalila na manitestante. V navalu je ranila in pobila na stotine nedolžnih delavcev in celo žena ter otrok. Po ulicah Chicaga je tekla kri. Vo. ditelje velike stavke pa je aretirala. Industrijski magna-tje so v naglici inscenirali nesramen proces proti njim. Upali so, da bodo na ta način odvrnili delavske množice od tega, da bi še nadalje zahtevale uvedbo osemurnega delavnika. Men izmed aretirancev je napravil v zaporu samomor, štiri pa so obsodili na smrt na vislicah. Obesili so jih 11. novembra 1887. Toda chicaški pokolj in obsodba voditeljev stavkajočih ni rodila tistega sadu, ki so ga pričakovan delodajalci, pač pa sta vzpodbila delavce vsega sveta v na-dajnji pravični borbi za svoje pravice. Tako je Prvi maj postal dan borbe proletariata vsega sveta. TOV. MAR1ZZA IN LEGIŠA 0 NEKDANJIH PROSLAVAH V NABREŽINI Slovenski In furlanski delavci so skupno slavili svoj praznik Proti koncu preteklega -stoletja pa vse do Izbruha -prve svetovne vojne je bila Nabrežina važno delavsko -središče. Kamnoseška industrija je bila tedaj na višku .svojega razmaha. V kamnolomih in -v številnih kamnoseških obratih je delalo nad 3.000 delavcev. Poleg domačinov in okoličanov so delali tudi številni Furlani. Tedaj je bilo v Nabrežini zelo- živahno. Razmere so bile ugodne tudi za številne gostilničarje, trgovce in obrtnike. 2e okrog leta 1890. je bila ustanovljena prva sindikalna organizacija kamnosekov. To ni bilo po volji niti delodajalcem, niti oblastem. Toda kompaktnost delavcev je bila močnejša od njih in ta je tudi zmagala. Vsi poskusi, da bi- sindikalno organizacijo razpustili, so se izjalovili. Za tem so nastajale še razne -druge organizacije .in ustanove sindikalne- ga, zadružnega, podpornega i-n izobraževalnega značaja. Posebno- važna je bita Potro-šna zadruga delavcev, ki se je kasneje s privoljenjem Pitto-nija spojila s tržaškimi Delav. skimi zadrugami. Med inajstarejše -predstavnike delavskega gibanja v Nabrežini ter organizatorje zadružništva na Tržaškem spada tudi tov. Marizza iz Nabrežine, sedanji svetovalec tamkajšnjega občinskega -sveta. Kot o vseh delavskih borbah, tako -ve povedati mnogo tudi o nekdanjih prvomajskih proslavah v Nabrežini-. Pred nedavnim sem ga obiskal. Pogovarjala sva se o marsičem, o delavskem gibanju, o delavskih razmerah, o strankarskih razprtijah itd. Najin pogovor je nanesel tudi na nekdanje prvomajske proslave. Vprašal sem, če -se spominja, kdaj so nabrežinski de- PROSLAVA I. MAJA 1934 V PRESTOLNICI ZSSR Razigrani in veseli pričajo o doseženi sreči in ljudje svobodi Ze kot otrok, ko sem nosila ko. fašistične tiranije so delovni Iju- sila v ladjedelnico Sv Marka, sem občudovala delo naših delovnih ljudi, ki so gradili velike in lepe ladje, a so za svoj trud prejemali le pičlo plačo, ki ni zadostovala za prehrano družine. Opazovala sem tudi gospodo, ki se je v teh ladjedelnicah prikazala ob splovitvi ladij, in razumela, da je u-živala brez truda sadove trdega dela delovnih ljudi. Ze takrat sem slišala, kako so se delavci pomenkovali o pomenu I. maja in govorili, da se je treba udeležiti njegovih manifestacij, ker je to delavski praznik. Spominjam se, kako so sovražniki delavskega razreda vedno skušali ovirati manifestacije, maja in kako je bila tudi v Trstu večkrat prelita kri. Fašizem je pozneje skušal s terorjem in izrednimi zakoni zatreti v srcu delovnih ljudi borbene tradicije praznika dela, kar pa mu ni u-spelo. Tudi v najbolj žalostnih dneh SPOMINI NA PROSLAVE I. MAJA v Trstu pred prvo svetovno vojno I ^sak Prvi maj je za delovno b^r’tvo pomemben dan bor-sj in istočasno dan pregleda let- de^a’ ki se že preko sto-- Ia borijo za izboljšanje svoli . življenjskih razmer. In vsa. , 0 leto -se še posebno ob tem el-'kem delavskem prazniku do]6 ^e*ovno ljudstvo nazaj na in težko -pot, ki j-o je ^hodilo v zadnjih desetletjih bred Prvo svetovno vjono in •°°zneje. tržaški proletariat ima, beri Se tiže delavskih borb, je v°mno junaško preklost, ki v A določenih dobah zapisana črkami zgodovine s krvavimi ? le bežno pogledamo v ta °vino tržaškega proletaria. Oj VT*im°, da se je proslavlja- sti, . ve8a maja v našem me-.Se iet: ii hl-erj Posebno uveljavilo prav 1902., iko -se je začelo de- n;er;° ljudstvo v vedno večji keg’ Vzdržati ta -dan od vsa-v®dn in se ie udeležilo v skih ° veèjem številu prvomaj-Proslav. bo A' F' Vrabec ki nedvom- sta: vev spada rejiših v vrs-to naših najin najzvestejših bor- riva v delavskem gibanju je namreč že iod leta 1903. — nam je, kar se tiče praznovanja prvih majev v dobi pred prvo svetovno vojno povedal marsikaj zanimivega, za kar pa nam žal ne preostaja prostora. V glavnem beležimo, da so bila tudi takrat -lepa in dobro uspela zborovanja in to navadno v predpoldanskih urah, dočim je bil popoldan posvečen ljudskim veselicam s pestrim in zabavnim sporedom. Prvomajska zborovanja so bila bodi-si na Senenem trgu, ki je bil takrat prostornejši, pri' Sv. Andreju in drugje, -dočim so si za veselice izbrali drug kraj. Večkrat -so imeli na istem prostoru kar tri govorniške odre, ■kjer so lahko govorili istočasno slovenski,, italijanski in tudi nemški go-vornik. To ni prav nič motilo- poslušalcev, ki so se zbrali v lepem številu okrog govornikov svoje narodnosti. Do tega sklepa -sta priš-li-takratna jugoslovanska in -italijanska socialdemokratska or. ganizacija z namenom, da se ne bi zborovanje preveč zavleklo. Na -eni izmed prvomajskih pro-slav, ki jo ostala našemu 2 v jtt-uaiav , rvi jv/ uo»uld UdbClIlU Pravice delovnega ljud. tovarišu še posebno v spominu prav zaradi svoje veličastnosti, je spregovoril slovenskim -delavcem Kopač, ki je bil -poznan in priljubljen m-ed našim delavstvom kot -sposobna vodilna m-.č, italijanskim tovarišem je govoril Valentino Pitto-ni in ob tej priliki je govoril tudi neki tovariš- v nemščini. V popoldanskih urah pa so organizirali na prc-storu v ul. Rossetti, kjer je par let pozneje avstrijska vlada- zgradila vojašnice, -veliko ljudsko veselico z nas to pom pevskih zborov, go-dbo, šaljivo pošto, tombo-lo itd Prvomajskih povork v tej dobi sicer ni bilo, ker jih pač oblasti niso dovolile. Tako je običajno- tržaški -proletariat slavil -svoj Prvi maj pred prvo svetovno -vojno in šele prva -svetovna vihra je ukinila to staro in borbeno de. lavsko tradicijo, ki se je za krajšo dobo zopet oživela -po vojni, dokler je fašizem ni uradno prepovedal. V mogočni obliki pa je prišla še enkrat do izraza po osvoboditvi i-n od takrat je Prvi maj tržaških delovnih množic od leta d-o leta veličastnejši, -posebno še odkar -so se rešile titovskih gadov. dje praznovali Prvi maj z raz-obešanjem zastav, s trošenjem letakov itd. Delovni ljudje so praz. novali ta dan, kljub temu da so se izpostavljali nevarnosti aretacije, konfinacije, posebnega sodišča. Rdeča zastava nam je vlivala pogum v borbi proti sovražniku, ki je imel v svojih rokah oblast. Rdeča zastava je pomenila za nas gotovost v zmago. In to niso bile iluzije, ker je rdeča zastava zmagala že v šestini sveta, kjer so delovni ljudje prevzeli oblast v svoje roke in ker| je bila ZSSR svetilnik in garancija za vse zatirane narode. 1934 sem se udeležila prvomajske proslave v prestolnici ZSSR v Moskvi. Takrat sem si želela, da bi bili z menoj delavci Sv Marka, Arzenala in vsi drugi in da bi bili videli, kako se I. maj praznuje, ko si je delovno ljudstvo izvojevalo oblast. To delov no ljudstvo ustvarja novi svet, ker se zaveda svoje lastne ustva rjalne sile, svoje vrednosti, iz česar sledi, da sleherni njegov član daje vse, kar more, za izgradnjo novega sveta, v katerem naj vladajo pravica, blagostanje in mir. Ta duh in ta volja prevladujeta v mogočni prvomajski proslavi v Moskvi. Elan in samopo-buda se odražata v vsaki osebi in se izr aiata v ostvaritvi velikih del v korist delovnih ljudi. Tako se polaga važnost na vsako najmanjše delo, se nič ne zanemarja v pripravah za Prvi maj. Na vse se polaga veliko pažnjo, tako da mora manifestacija izražati preko svojih udeležencev življenje in napredek države. Mladinci in starejši ljudje skušajo vsak na svoj način prispevati k tej manifestaciji. Priprave so prav zato velikanske Zgodaj zjutraj se v Moskvi ob plapolanju ogromnega števila zastav in transparentov, ki pozdravljajo bratske narode vsega sveta, čuti mogočnost delovnih ljudi. Povsod so razpostavljeni grafikoni in razstave, ki prikazujejo zgrajeno in planirano delo, in poveličujejo kolektivno in osebno delo od navadnega državljana do junakov socialističnega dela in tja do voditeljev tn prav posebno do genialnega Stalina. Ze zgodaj v jutru se po moskovskih ulicah pomikajo k zbirališčem družine, mladinske skupine, delovni kolektivi. Vsi pojejo, vsi se veselijo, vsi so razigrani in z zbirališč odhajajo v kajo pred Stalinom in drugimi sovjetskimi voditelji. Po Rdečem trgu korakajo oboroženi oddelki, ki jih zbrano ljudstvo navdušeno pozdravlja, koraka razigrana mladina 'mesta in dežele, karajo študentje, umetniki, telovadci; nato se začenjajo pomikati vsi kolektivi, ki nosijo grafikone in slike o opravljenem delu. Za njimi se prikažejo v narodnih nošah delegacije, ki predstavljajo vse republike in narode ZSSR in nosijo slike o svojih uspehih in napredku, transparente in napise s pozdravi vsem narodom sveta. Ta manifestacija vliva človeku zaupanje in gotovost v pravilnost poti, ki jo je treba prehoditi za osvoboditev človeštva izpod vsakega zla. ~ Kako pa je vse to mogoče? To je mogoče, ker se milijoni in milijoni ljudi z navdušenjem udeležujejo izgradnje nove družbe. V mogočnih prvomajskih manife-MARIJA BERNETIC (Nadaljevanje na V ' str.) la-vci prvič proslavili Prvi maj. Odgio-v-oril je, da se tega ne -spominja točno, vendar pa ve, da je bila neka delavska prireditev pred gostilno, ki je bila na kraju, kjer je danes policijska kasarna, -ko je bil on star okrog 14 let. Iz tega je razvidno, -da -so nabrežinske proslave Prvega maja nastale kmalu za ustanovitvijo sindikalne organizacije. Nadalje sem ga vprašal, naj mi pove kaj o poznejših proslavah. Med drugim je -povedal tudi to-le: — Najlepša proslava Prvega maja v Nabrežini je bila leto pred izbruhom prve -svetovne vojne. Lepo- je bilo takrat. V vrstah delavcev je vladala popolna enotnost. Kot veriga -smo se držali -drug za drugega. Ze v zgodnjih dopolda-ns-kih urah -smo šli Nabrežinci v povorki proti Kolonam. Na čelu povorke je korakala domača godba. Vsi manifestanti smo imeli na gumbnici pripete rdeče na-geljčke. Pri Kolonah smo se srečali s kriško povorko, na čelu katere je bila tudi godba. Zatem -smo skupno odšli v Jave, kjer -smo se srečali z manifestanti, ki -so skupno z godbo iz Mavhi-nj prišli iz spodnjih vasi ter s furlanskimi delavci, ki so se pripeljali z vlakom. Furlani so -namreč želeli skupno z nami -proslaviti delavski praznik. Tako -se je uvrstila veličastna povorka, v kateri je korakalo več ti-soč manifestan-tov, ki je nato- krenila na glavni vaš-ki trg. Ta enotna in veličastna manifestacija pa ni bila po volji oblastem. Na trgu -sta nas čakala nabrežinski župan Gruden in sežanski- okrajni glavar. Cim smo tja dospeli, mi je ob. čin-ski- -sluga izročil listino, na kateri je -bilo pisano-, da je zborovanje na trgu prepovedano. Lahko si -predstavljate, kako -sem obstal, ko sem to prečital. Toda meni nič, tebi nič, -sem stopil na kamnito- miao pred bližnjo gostilno in gla-sno prečital omenjeno prepoved. D,a bi videli kako ozračje je nastalo v vrstah ma-nifestantov in da bi -slišali izraze ogorčenja! «Tu smo doma. tu delamo. Mi smo gospodarji Nabrežine in njenega trga! Kdo nam more odrekati pravico d-o- zborovanja na njem?! Naj nas izženejo z njega, če morejo to storiti!» Taki in pod-obni vzkliki so preplašili župana in glavarja. Oba -sta zbežala -s trga in se skrila. Za tem se je zborovanje vršilo nemoteno in vladal je najpopolnejši red. Jaz sem tisti da-n govoril manifestantom v slovenščini in italijanščini. To je bil prav gotovo najveličastnejši Prvi maj v Nabrežini. Cez par dni so me klicali na okrajno sodišče v Sežani. Tam sem izvedel, da sem obsojen na 8 dni zapora zaradi nepokorščine županu. Odsedel sem tistih 8 dni, a kaj je bilo to v primeri s tako veličastno manifestacijo! Tudi tov. Janko Legiša iz Devina ve povedati marsikaj o nekdanjih časih. Tudi on se spominja na-brežinskih prvomajskih proslav. Tako-le pravi: — Vsi nabrežinski delavci so bili organizirani v svoji strokovni sindikalni organizaciji. Bili so zelo enotni. Prvi maj je bil za delavce največji praznik Živel Prvi maj 1953! V borbi proti klerikalno-fašistični vladi, za mir, blagostanje in neodvisnost Italije bo tržaško de-lovno ljudstvo vselej stalo italijanskemu ljudstvu ob strani! Komunistična partija STO v letu. Vsi so se udeležili proslave. Vsako leto se je zbrala povorka v Javah, od koder je krenila na trg, -kjer je bilo zbo. rovanje. Na zborovanju je navadno- govoril tov. Marizza. Popoldne je bil ples na trgu. Tako je bilo nekako do leta 1913. Enotnost delavcev ni bila po volji- nabrežinski gospodi. Ker je ni mogla drugače razbiti, se je po-služila tako imenovane narodne stranke. Caharija in drugi magnatje so organizirali to stranko. Zu-pni-k pa je organiziral še klerikalno stranko. Tako je ta gospoda vnesla razdor v vrste delavcev. Namesto bratske sloge so te stranke vnašale med dotlej enotne delavce razprtije in nacioinalL stično nestrpnost. In tedaj so lastniki kamnolomov in kamnoseških delavnic pričeli u-spešnejše rovariti proti delavcem in jih lažje izžemati. Tidùe- zastave, sa se frati 27. aprila 1945. popoldne. poslednji tramvaji krožijo po mestu; na njih se vozi le malo ljudi, ki se morda v svojem duhu ne zavedajo, da je vožnja postala nevarna. Pri glavnem kolodvoru, na desnem pločniku miramarske ulice proti Rojanu hodi mož, ki mu iz razpetega površnika štrli samokres. Ob pasu je precej obilen in zgleda, da nosi tudi nekaj ročnih bomb. Nenadoma se redki in urni pešci razbežijo na vse strani: z vso naglico prihrumi s trga pred kolodvorom nemški avto. Na njem sediji štirje SSovci z naperjenimi brzostrelkami, ki se ozirajo na vse kraje. Sunkovito se ustavijo pred možem, ki mu izza pasu štrli revolver, skočijo iz avta. ga poderejo na tla, ne da bi se mož zaradi naglega napada mogel braniti, mu poberejo samokres in nekaj drugega (najbrže ročne bombe), ga parlerai s kopitom brzostrelke udarijo po glavi in ga zmečejo na avto. Nihče od bežečih pešcev ni mignil niti s prstom, da bi pomagal napadenemu. Tramvaj štev. 6, ki se je že napotil proti Barkovljam, se je nenadoma u- _ stavil, strojevodja in sprevodnik trumah na Rdeči trg, kjer kora, sta ga kar na sredi ulice zapu- stila in sta se skrila v eno izmed bližnjih ulic. 27. aprila 1945. proti večeru: po trgu Oberdan in ul. Carducci se opaža nenavaden živ-žav. Pešci, skoraj vsi možki, se sprehajajo gor in dol po pločnikih. Nenadoma se nekateri začenjajo ustavljati in si drug drugemu kažejo čudno vozilo, ki se po ulici Carducci pomika proti trgu Oberdan. Nekateri se nasmihajo, drugi se grabijo za ramena (od zadovoljstva), tretji resno gledajo. Ustavljajo se tudi nekateri SSovci, ki so urno korakali proti svojemu sedežu. Nehote mi uide beseda «kolosalno». Nek domobranec, ki ga prej nisem bil opazil, se mi začudeno, oprezno in nekako boječe zazre v obraz in se potem z neko posebno grenkobo nasmehne. V tistem trenutku sem ga skoraj pomiloval. In res je bil vsega pomilovanja vreden, ker se je po široki, osrednji tržaški ulici pomikal čuden sprevod, ki je najboljše oznanjal popoln zlom nekdaj motorizirane in «nepremagljive» Hitlerjeve armade, v katero so tudi nekatere od klerikalcev «napumpane» trde slovenske (ali zaslužijo ime Slovencev?) butice slepo in idiotsko verovale. Ta sprevod sta sestavljala dva vola, ki sta bila vpre-žena v... nemški vojaški avto, na katerem so sedeli štirje nemški vojaki s puškami v rokah. Prečudno vprego je vodil peti vojak, ki je imel namesto puške... bič. SSovci, ki so tudi gledali čuden prizor, so se sramežljivo raztekli v svoj od vsega prebivalstva zasovražen brlog, domobrančka nenadoma ni bilo več pri meni, ljudje pa so se sedaj kar na glas krohotali. Nemški vojaki pa, ki so bili sestavni del prečudnega primerka tedanje nemške... motorizacije, so se plaho ozirali okrog in so si pomaknili čepice do oči. Bilo jih je sram in ko je vojaka sram je prenehal obstojati kot vojak. 27. aprila 1945. zvečer: v Bnr-kovljah na dvorišču družine, kjer sem se marsikdaj skrival, srečam mladega, golobradega (kakor jaz) nemškega vojaka. «Wie-viel Jahre» ga vprašam. On je izbočil prsi, je malo napihnil lica in skušal strogo streljati z očmi: «Siebzehn». Nekaj minut potem je fante po cesti prestrašeno bežalo pred menoj, mi zapustilo poško, naboje, dve ročni granati in polglasno Javkalo: «Mutti, Mutti...» Nacistična «slava» se je neslavno zaključevala ob vzklikanju polotroka, ki je v tistem trenutku klical mater, ki je bila morda že mrtva in tako s svojim življenjem pod anglo-ame-riškimi bombami plačala za grehe Hitlerja, Goebbelsa, Kruppa in tistih, ki so jih pred vojno spravili na noge in ki so mirno sedeli v Londonu in Washingtonu in šteli v svojih blagajnah dobiček, ki jim je klanje prineslo. Tistega dne se je dejansko že začela vstaja v Trstu. Ta vstaja se je končala Prvega maja, ko so po vsem Trstu, na sleherni hiši zaplapolale rdeče zastave, ki so jih titofašisti ukazali sneti, češ da bi rdeče zastave preveč bodle v oči «zaveznike» Anglo-ameri-kance in da Trst ne sme kar nenadoma zgledali kot «preveč» revolucionarno mesto. In videli smo, kako so stare ženice našega hrabrega in junaškega Sv. Jakoba, ki niso čakale kot tega trenutka in so v teku 25 let v najbolj skritih kotičkih svojih stanovanj shranjevale svoj zaklad, morale s solzami v očeh pod o-sornimi ukazi še osornejših agentov Kraigherja, Babiča, Stoke, Rankoviča tn Tita sneti rdečo za- stavo, jo poljubile in jo ponovno shranile z zaupanjem in vero v tisti dan, ko bodo mogle razobešati to s krvjo prepojeno blago brez strahu pred fašisti ali pred izdajalci, kot so tedanji voditelji našega gibanja. 1. maja 1945 okrog poldne: na svetilniku plapola rdeča zastava. Borci, ki so se udeležili vstaje jo pozdravljajo z mahanjem kap, s streli iz pušk in brzostrelk; pojejo Internacionalo in se objemajo. Star delavec, ki ima obraz izžet od dela, joče kot otrok in se istočasno smeje. Zre v svojo zastavo in se ne zmeni za ostale, ki se mu vrtijo okrog. 1. maja 1945 popoldne: z lepim osebnim avtom prihrumi na svetilnik trebušasti in zaripli mestni «vojaški» voditelj v «visoki» uniformi. Kriči, kriči, rjovi in končno borci razumejo, kaj hoče: rdeča zastava ga boli, ukazuje, naj se sname, ker njegovi anglo-ameriški gospodarji je ne marajo. On pa ostane sam s svojimi spremljevalci, ki mu morajo sami pomagati sneti zastavo in na njeno mesto dvigniti jugoslovansko. angleško in ameriško: titovsko izdajstvo postaja že očitno. K. S. POTROŠNA ZADRUGA ŽELEZNIČARJEV TRST - prodajalna št. 1, ulica Flavio Gioia telef. 68-41 (notranja štev. 398) ROJAN - prodajalna št, 2, ul. Barbariga Pozdravlja Prvi maj, praznik dela, svobode in miru ter poziva vse prebivalstvo naj se združi v zahtevi za civilno upravo Tovarniški odbor v ladjedelnici Sv. Roka (člani ES) vzklika Prvemu maju mednarodni manifestaciji za mir in delo Sekcija KP STO STARE MITNICE «M. Cossutta» in podsekcija «Francesco Višintin» (ACEGAT) pošiljata ob zgodovinskem dnevu Prvega maja bratske pozdrave vsem demokratom ter želita mir in svobodo Zadružna družba pristaniških menz v tržaškem pristanišču pozdravlja vse člane in kliente, kakor tudi vse zadružno gibanje v Trstu, želeč čim večjo razširitev zadružništva v znamenju bratstva in miru TOVARNIŠKI ODBOR (ENOTNI SINDIKATI) TOVARNE STROJEV pri SV. ANDREJU Združeni vsi v borbi za izboljšanje življenjskih razmer, za mir. delo, blagostanje in svobodo Zadruga za predelavo klavnih odpadkov z. z o. j. Trst - Skedenj, ulica Vigneti 22 telef. 93-271 ZADRUGA DELAVCEV v TRŽAŠKEM ARZENALU pozdravlja ob priliki velikega delavskega praznika vse zadružnike TOVARNIŠKI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV pri ACEGAT pošilja ob priliki Prvega maja 1953 vsem nameščencem in njihovim družinam voščila za mir in blagostanje, ki sta temeljni načeli socialne pravice MILJSKA LJUDSKA ZADRUGA COOPERATIVA POPOLARE MUGGESANA želi vsem delavcem boljšo bodočnost in mir AVTONOMNA SKUPINA KLAVCEV v tržaški mestni klavnici vzklika Prvemu maju po delavskem časopisu CASALINGA TRIESTINA d. z o. z. Prodaja hišnih potrebščin na obroke in proti takojšnjemu plačilu - električne hišne potrebščine - štedilniki na plin in petrolejski plin - predmeti za darila. Edino zastopstvo štedilnikov znamke “HELIOS" Trst - ulica Ginnastica 24 KONSUMNA ZADRUGA DELAVCEV in NAMEŠČENCEV v TOVARNI STROJEV pri Sv. ANDREJU Edino v miru se razvija blagostanje in del-c- človeštva Pohištvo Biecher po najnižjih cenah vsega Trsta in Furlanije TRST - ul. Istria 27 (pred vojašnico) Vodstvo športnega krožka v ladjedelnici Sv. Marka ob priliki PRVEGA MAJA poziva športnike in delavce, naj ščitijo in razvijajo ljudski šport KONSUMNA ZADRUGA DELAVCEV ŠKEDENJSKIH PLAVŽEV TRST pošilja ob prazničnem dnevu vseh delavcev iskrena voščila za še večji razvoj zadrug Sekciji Komunistične partije STO z Grete in Rojana pozivata prebivalstvo, naj se ‘Strne v borbi za bodočnost miru is dela P. D. «RAVBAR» NA GRETI Za napredno kulturo in boljše razumevanje med narodi! Naj živi PRVI MAJ! Tovarniški odbor v škedenjskih plavžih ILVA TRST pošilja ob priliki zgodovinskega praznika bratske pozdrave vsem delavcem z željo, da bi bili enotni v borbi za svoje pravice Sekcija KP STO pri Sv. Ani v Trstu vabi demokratično- prebivalstvo, naj se združi v zahtevi za civilno upravo Sekcija Komunistične partije STO Podlonjer -Lottjer - Katinara Ob prazničnem dnevu, ki je obenem pregled delovnih isil poziva prebivalstvo naj se bori za civilno upravo Prosvetno društvo «PEČAR» Združimo se ob zgodovinskem dnevu PRVEGA MAJA za civilno upravo. Prosvetno društvo «S. ČERMELJ» Za zaščito ljudske in demokratične kulture, ŽIVEL PRVI MAJ! Sekcija Komunistične partije STO z Opčin Borimo se strnjeni za bodočnost miru in za naše pravice MI# DELAVCI PRISTANIŠKIH DRUŽB V TRSTU solidarno združeni z vsemi poljskimi, tovarniškimi in umskimi delavci, vzklikajo PRVEMU MAJU dnevu borbe za mir napredek in za civilno upravo STO Prosvetno društvo «PEROSA» za napredno ljudsko kulturo in spoštovanje naših pravic. Naj ŽIVI PRVI MAJ! Sekcija Komunistične partije STO iz Barkovelj poziva vse komuniste in demokrate, naj se množično udeležijo prvomajskih proslav Občinski Komite Kom. partije STO v Miljah Ob priliki Prvega maja pošilja vsem članom, njihovim družinam in vsemu delavskemu razredu voščilo miru, blagostanja in dela. Prosvetno društvo «E. DUGOLIN» - Pončana Ob priliki Prvega -maja vzpodbuja prebivalstvo tu-di v imenu svojih članov naj se bori za svobobo, del-o in mir Prosvetno društvo «Cassano» pri Hrvatinih vzklika Prvemu maju in pozdravlja vse člane in vse prebivalce vasi 1. M Celica ((Karlo Slgur» Aquila - Zavije ) vabi k nadaljevanju borbe za enotnost in za dosego naših zahtev Komunisti iz Tovarne strojev pri Sv. Andreju se obvezujejo, da bodo ojačili borbo proti razdelitvi STO in za uveljavitev mirovne pogodbe OBČINSKI DELAVCI in URADNIKI v TRSTU člani Zveze enotnih sindikatov pozdravljajo Prvi maj ter vabijo vse delovne ljudi, naj nadaljujej-o odločno borbo za zaščito demokratičnih svoboščin, za mir, za en-c-tnost ter -proti pooblastilnemu zakonu in sleparskemu varilnemu zakonu ŠPORTNI KROŽEK V TOVARNI STROJEV PRI SV. ANDREJU za razvoj ljudskega športa je treba ohraniti mir GOSTILNA CARGNALI Prvovrstna istrska vina - velika izbira likerjev Canciani - mrzla jedila - domača postrežba TRST - Strada del Friuli 19 (Gornja Greta) ZVEZA DRUŠTEV ZA TELESNO VZGOJO za bratstvo v športu! 25. «Pra : Uuod : senh !6. c ihem zave Uh c Trar 'tl f; “Se i lju uke I »m 5 »Je i “jam km 'ične-'Jen i st Po r tei kr n vietsl !dnar Ulji v: Nv-e r- ie M. j IV. iv -1953 pne ; A ] ktlar Hšfci k. N l'or ■ ke k m Nna-i To d “nje, V go " Javn ’*> ] t(Hjev 'ra -n !6 zve 'Uleni Nod Hnje ji' in Po p; ka i, !°biei neri a Naj živi Prvi maj! CEUCA KP STO «GUIDO TOMMASI» v TOVARNI PIVA DREHER Kot predstraža delavcev v tovarni se ob zgodovinskem dnevu spominja vseh, ki so se žrtvovali za izboljšanje pogojev vseh delavcev VC kh ,n ^redi . nje '^eg 0 m r v vim-i ftu. Tisti, »vem 'mir ‘raša .... fr -M “v0r Mlekarna Avrehja Opčine - Narodna ulica št. 48 maslo - jajca - slaščice - biškoti dnevno sveži jogurt k vsa Nn »ste ‘"i n fr' ie v Piln b r; fr' K TOVARNIŠKI ODBOR (Enotni sindikati) v TOVARNI PIVA DREHER poziva vse ročne in umske delavce, naj se strnjeno borijo za boljšo bodočnost t ie Na fr “dy- Vo fr; fr Gradbena zadruga na Opčinah družba z o. j. TRST - OPČINE Alpinska ulica št. 97, tel. 21-097 j Ni 16 m-perii :>i N bil Sa ?8o.st Sekcija Komunistične partije STO pri Magdaleni Za utrditev slovansko, italijanskega bratstva in enotnost delovnega ljudstva. Združimo -se v -s i ok-ro-g predloga tov. Vidalija! Sekcija Komunistične partije STO pri Sv. Alojzu pozdravlja vse prebivalstvo ter ga poziva, naj pri-stopi v borbo za obrambo- mirovne pogodbe Šivalni stroji NICCHI Radijski sprejemniki CGE, PHONOLA, MINERVA, TELEFUNKEN Električni pralniki CGE, HOOVER, AEG Hladilniki FIAT, FRIGIDAIRE, CGE, COLDRATOR Napeljave na tekoči plin brez kavcije štedilniki, štedilniki na plin in elektriko 'TUe na nizke meókcne o&zake edina a tz^aidnai U NIVERS ALTECNI CA TDQT KORZO GARIBALDI 4, tel, 41-243 I HO I - UL. DELL' ISTRIA 13, tel. 94-465 P. D. «Božidar Kolarič» Sv. Barbara Tovarniški odbor “ Arsenale Triestino “ Naj živi Prvi maj, izraža v imenu delavcev članov ES preko edinega praznile vseh delovnih slovenskega lista, ki se v Trstu bori za pravice de- ljudi v borbi za kruh, lavskega razreda, svojo solidarnost z vsemi mi rol ju- mir in napredek! bnimi narodi sveta. s > N: frjo *aa, Nm, Cii K Prosvetno društvo «F. Crevatin» . Božiči Manifestirajmo za zagotovitev obnove tržaškega gospodarstva, ki je resno prizadeto zaradi da-naišnje gospodarske -politike! NAJ ŽIVI PRVI MAJ! Tovarniški odbor Esso Standard Italiana ČISTILNICA PRI SV. SOBOTI V TRSTU ■fr* -k želi vsem delavcem, da bi Prvi maj praznovali združeni v borbi za obrambo ■svojih -pra-vič in miru CELICA «LOHENZO VIDALI» v ladjedelnici Felszegy pozdravlja vse delavce ob priliki Prvega maja D. «LUIGI FRAUSIN» Za vztrajno bo-rbo, ki jo morajo voditi delavci za kruh, mir in svobodo, združimo se v sl-avn-em imenu Fra-usin-a, ki nas bo povedli o- do zmage! Skedenjska športna zveza U. S. Servolana Razdvojeni - -premagani Združeni- . močni NAJ ŽIVI PRVI MAJ! Sekcija KP STO v Skednju vabi vse prebivalstvo, naj bo enotno v b-orbi za obrambo miru in za civilno upravo PROSVETNO DRUŠTVO «SKEDENJ» Ob priliki PRVEGA MAJA 1953 želi miru, dela in blagostanja. Celica “Odorico Visintini" (Občinski delavci in nameščenci v Trstu) poziva vse slovensko in italijansko prebivalstvo naj se strnjeno bori proti klerikalnemu mračnjaštvu in njegovim hlapcem za civilno upravo STO TOVARNIŠKI ODBOR (Enotni sindikati) v LADJEDELNICI SV. MARKA Ob priliki Prvega maja želi ENOTNOST delavskemu razredu v borbi proti n-asilstvom gospodarjev, za dosego boljših življenjskih pogojev in za sindikalne svoboščine Sekcija Komunistične partije STO Sv. Ivan pošilja svo-j -pozdrav -demokratičnemu prebivalstvu s težnjo za v edino širš-o demokratično fronto v borbi za mir Celice Komunistične partije STO v sekciji Sv. Vida pošiljajo ob priliki Prvega rnaj-a bratski pozdrav vsem demokratom v borbi za -spoštovanje mirovne pogodbe CELICA KOMUNISTIČNE PARTIJE STO v LADJEDELNICI SV. MARKA poziva vse delavce, ob priliki Prvega maja praznika dela, naj se združijo v borbi za mir, svobodo in delo ter za civilno upravo STO Tovarniška konsumna zadruga nameščencev v ladjedelnici Sv. Marka Ob priliki Prvega maja želi mir, delo in blagostanje idgovor »Pravde" predsedniku Eisenhowerju 25. aprila je moskovska «Pravda» objavila naslednji Uvodnik v odgovor na Eisenhower jev govor z dne !6. aprila: ^em let je preteklo od zma-zaveznikov — ZSSR, Združil držav, Velike Britanije Francije — nad hitlerjev-ifti fašizmom in cd konca “se svetovne vojne. Sovjet-ljudstvo je nosilo težino ''ke borbe. Storilo je to, da l|ti svobodo in neodvisnost 3ie domovine, da pomaga Ijarmljenim evropskim na-ktn osvoboditi se izpod tarčnega jarma_ da zagotovi mir in mednarodno var- jen !st Po končani vojni. govor pokazali široki kro-javnega mnenja vseh dežel, “ tem, da vztrajno brani 'a-r miru med narodi, skuša čjetska zveza vzpodbujati ^narodno sodelovanje. Ne-Mjiva volja sovjetskega Fstva, da okrepi svetovni f* je bila izražena v govorih M. Malenkova, L. P. Beri e p. M. Molotova dne 9. mar-[1953. j Pne 16. aprila je predsednik ; 'A Eisenhower govoril o fina rodnih odnosih pred a-^iškim združenjem novina-(v. Njegov govor je bil od-(v°r na nedavne izjave sov-ske vlade v zvezi z miožno-lo mirne rešitve 'največjih [^narodnih vprašanj. dejstvo pojasnjuje zamaje, ki so ga za predsedni- I V g( — lav : so pričakovali reakcijo vodjev anglo-ameriškega ta-N na zadnje izjave Sovjet-č Zveze o njenih miroljubnih Menih. ["goden odmev so imele nadnje besede predsednika Ei-Whowerja: «Želimo v vsej A-in na vsem 'svetu resničen Popoln mir», kakor tudi nje-|v’a izjava, da «nobeden teh ! °blemov, velikih ali malih, :, Perešljiv, le če obstaja do-a volja spoštovati pravice j 6n narodov». . ^redsednik:ove besede o mi-j, njegove trditve, da ni tako ega problema, ki ga ne bi n mogoče rešiti, so pa ven-v nasprotju z drugimi nje-vimi izjavami v istem go-'ru. ^isti, ki iščejo v Eisenhowe-tvem govoru resnično željo 1 niiru, ne morejo drugače kot *rašati se, zakaj predsednik, tovoru, v katerem poziva na j 1odkrito izraža grožnjo ^nosti «atomske vojne». Mi-lte' da s takšne vrste arguii postaja predsednikov j °r o miru bolj prepričljiv? ^ ysak način, takšne vrste ar-ts, nti, ali preprosteje, takšne J® grožnje, niso nikoli in f 1 ne bodo nikoli dosegli Ve|e8a namena pri Sovjetski p Je edsednik Združenih držav I -v v Nin tij V svojem govoru dotaknil ih mednarodnih vpra-r a zn ih stopenj važnosti, ndar je pa svoj govor po-predvsem vprašanju od- Jfe ' J,ev s Sovjetsko zvezo. De-!b _ie: «Poznam eno samo 5 ašanje, od katerega zavisi I PaPredek. Vprašanje je navije: kaj je pripravljena ulti Sovjetska zveza?», in ( M: «-Potrditev resnice ;0 M'osta. Prepričanje je lah-le v dejstvih». °t>ro, ni mogoče ne strinja-dejstva so več kot be- j^limajmo se torej Mednarodne probleme, od L r'ih pravilne rešitve zavisi j®Pitev miru. Mjprej korejsko vprašanje. 0 J* je mogoče zanikati-, da 6|r“*la v zadnjih letih vpra-^Ja kot korejska vojna in [Ustavitev narodne enotnosti V ®ie v središču pozornosti ,S6°Vn'e=a javnega mnenja? jj^ je znano, da so bila ta la-^anja preizkušnja za zu- 1 10 politiko številnih držav Sinjih letih. h^Fietsko ljudstvo je stalno p,raio vse korake za skle- n ite v pravičnega premirja v Koreji. Nedavni predlog vlad LR Kitajske in DLR Koreje, ki bo omogočil prehod od besed na dejstva in otvarja perspektivo prenehanja korejske vojne, je bil nemudoma podprt s strani sovjetske vlade. Oni, ki si želijo konkretnih odgovorov — ne besed temveč dejstev — za ureditev nujnih zadev v mednarodnih odnosih, lahko ocenijo pomen tega dejstva. Vzemimo v poštev sedaj druga mednarodna vprašanja. Kdo more na primer pozabiti na nemško vprašanje ali s splošnimi besedami, pozabiti na tako važno mednarodno vprašonje, kot je združitev Nemčije na demokratični, miroljubni podlagi? Kdo more biti zadovoljen v Nemčiji in izven Nemčije s -stališčem, ki ga je zavzela do tega vprašanja ta ali ona država, ki smatra Zahodno Nemčijo kot orodje te «dinamične» zunanje politike v Evropi, ne da bi upoštevala reakcijo nekaterih evropskih narodov, predvsem francoskega naroda, ki je -bil večkrat žrtev militaristične Nemčije? Očividno je, da je treba pri reševanju nemškega vprašanja upoštevati življenjske interese vseh nemških sosedov in interese utrditve miru v Evropi ter prve in pred vsemi nacionalne težnje nemškega naroda. V govoru predsednika Zdru. Ženih držav ni bila dana nobena podlaga za ureditev tega vprašanja. Predsednik ni upošteval obstoja šiirisiranskih potsdamskih sporazumov o nemškem vprašanju. Prejšnja vlada Združenih držav je delala prav na isti način. Toda, če se priznava nujna potreba, da se nemško vprašanje reši pozitivno v duhu utrditve miru v Evropi, kot je ito stalno skušala delati Sovjetska zveza, tedaj se ne smejo pozabiti zgoraj omenjeni mednarodni sporazumi, podpisani s strani naših dveh držav, Velike Britanije in tudi Francije, ki je pristala na te sporazume. Za enotnost Nemčije Ce se anglo-ameriški tabor brani to upoštevati in nadaljuje po začrtani poti, ki -onemogoča ponovno združitev Nemčije in spreminja zahodni del dežele v militaristično državo, kjer je oblast v rokah revanšistov, tedaj bo zagrešil usodno napako, posebno proti nemškemu narodu. Istočasno je tako zadržanje do nemškega vprašanja nezdružljivo- z interesi vseh miroljubnih evropskih držav in vsega naprednega človeštva. Tu gre za čim prejšnjo sklenitev mirovne pmgodbe z Nem. čijo, ki naj omogoči nemškemu narodu, da se ponovno združi v eno samo državo in zavzame pravo mesto v skupnosti miroljubnih narodov ter nato odhod okupacijskih čet iz Nemčije, katerih vzdrževanje predstavlja dodatno breme, ki leži na ramenih nemškega naroda. V svojem govoru ni predsednik Združenih držav (ki se je bavil s celo vrsto mednarodnih vprašanj) ničesar rekel o L. R. Kitajski, o vzpostavitvi pravic Kitajske v OZN in o njenih zakonitih teritorialnih pravicah, vključno s pravico do otoka Taiwan (Formoza). Brez dvoma je to nujno mednarodno vprašanje naših dni. Dejstvo pa je, da v tem dolgem govoru ni bilo postavljeno vprašanje Kitajske. To pa pomeni trdovratno nadaljevanje politike, kj sloni na želji, da se odbije nespremenljiv razvoj dogodkov tudi če vsak, ki trezno gleda, lahko vidi, da je takšna politika neizogibno obsojena na propast. „Zapovedi“ ZDA V svojem govoru navaja Eisenhower pet «zapovedi», ki po njegovih besedah urejujejo za. držanje ZDA v mednarodnih zadevah. Ti «zakoni» so, da «vse človeštvo hrepeni po miru, bratstvu in pravičnosti», da «je pravica katerega koli naroda, da si svobodno izbere lastno obliko vlade in lastni gospodarski sistem nedotakljiva», da «poskusi katere koli države, da bi vsilila drugim narodom določeno obliko vladavine ne najdejo nobenega o-prajvičila» itd. Ce bi ta načela resnično določala politiko Združenih držav, če ne bi bile to le splošne izjave, bi to moralo priti do izraza pri korejskem vprašanju, v odnosih z Nemčijo in v odnosih s Kitajsko. Bistvo zadeve je dejstvo, da te izjave niso bile potrjene z dejanji, da je v resnici politika Združenih držav doslej le malo upoštevala takšne -vrste izjave pri reševanju navedenih in številnih drugih mednarodnih vprašanj. V predsednikovem govoru je bila posebna pozornost posve čena narodom Vzhodne Evrope. Iz njegovih besed izhaja češ da je bila oblika vlade v deželah Vzhodne Evrope vsiljena od zunaj, kar je v nasprotju s splošno' znanimi dejstvi in s stvarnim stanjem v teh deželah. 0 vzhodnih deželah Dejstva dokazujejo, da so narodi Vzhodne Evrope prišli do sedanje oblike demokratič-no-Ijudske vlade samo s trdovratno borbo za svoje pravice in da jim je v novih pogojih uspelo zagotoviti svojim deželam nagel gospodarski in kulturni razvoj. Čudno bi bilo pričakovati, da bi Sovjetska zveza intervenirala za to da se obnovijo reakcionarni režimi ki so jih ti narodi strmoglavili. Istočasno predsednik praktično grešil proti splošno znanim zakonom, ki urejujejo razvoj zgodovine, ko «se obrača» na voditelje ZSSR «naj uporabijo. svoj odločilni vpli-v v komunističnem svetu» za to, da se zadušijo osvobodilna gibanja kolonialnih in polkolonial- nih narodov Azije proti stoletnemu zatiranju in zasužnjeva-nju. Težko je pričakovati pravilno razumevanje mednarodnih vprašanj, dokler se gibanje za nacionalno osvoboditev smatra navdihnjeno po določenih «zlonamernih» osebah. Popolnoma nerazumljiva pa je predsednikova izjava o priznanju «drugim narodom, vključno narodom Vzhodne E-vrope» pravice, da -se -svobodno združujejo z drugimi narodi v «svetovno pravno skupnost». Vsi prav dobro vedo, kdo ovira sprejetje -določenih demo-kratično-ljudskih dežel v OZN in kdo preprečuje vzp-o-stavitev zakonitih pravic Kitajske v Združenih narodih. Ali niso predstavniki ZSSR postavili predlog za sprejetje v OZN 14 držav, ki pa je bil odbit z glasovi anglo-ameriškega tabora? Kar se tiče avstrijske pogodbe moremo le ponoviti, da ni s tem v zvezi nobene takšne zadeve, ki ne bi mogla biti rešena na podlagi pospešenih sporazumov, ki naj dejansko upoštevajo demokratične pravice avstrijskega naroda, V zvezi z OZN je predsednik v svojem govoru izrazil željo, da se organizacija spremeni v ustanovo, ki bi mogla resnično čuvati mir in varnost v-seh na. rodov. Ni po krivdi Sovjetske zveze, če ta organizacija sedaj ne reši sv-ojih nalog. Vendar pa še ni prepozno za povečanje važnosti- njenega delovanja, posebno za u-trditev miru in medna- j rodne varnosti, kar je bil j glavni namen ustanovitve te organizacije. Zato je predvsem potrebno, da vsi člani OZN spoštujejo njena načela, da ne izpodkopavajo samih temeljev ustanovne listine. Zato je potrebno, da nobena država ne išče izven OZN pomožnih organov za svojo zunanjo politiko, kajti to je nezdružljivo bodisi z načeli OZN kot z nameni obrambe interesov normalnega mednarodnega sodelovanja in utrditve miru. Zakaj, bi se lahko vprašali, je vseh šestdeset članov OZN podpisalo njeno ustanovno listino, katere važen del je pravilo soglasnosti petih velesil, kadar Varnostni svet razpravlja o vprašanjih ohranitve miru? Gotovo ne zato, da to pravilo, priznano od vseh držav, v praksi prezirajo nekatere države! Gotovo tudi ne zato, da bi bilo to mednarodno načelo smatrano kot breme ali ovira delovanju OZN in Varnostnega sveta. Končno, kdo more smatrati kot normalno stvar dejstvo, da se največji državi na svetu Kitajski preprečuje, da sodeluje pri delih Varnostnega sveta in glavne skupščine, dočim nekatera strašila Kuomingtan. ga blodijo po uradih Združenih narodov? Ali more takšno stanje resnično okrepiti ugled OZN? Ali je mogoče v teh pogojih pričakovati normalni razvoj delovanja OZN in izpolnjevanje njenih dolžnosti do utrditve miru in mednarodne varnosti? Na v-sa-k način je nemogoče izogniti se odloči-tvi v zvezi s tem vprašanjem ter cele vrste drugih nujnih mednarodnih vprašanj. Ce mi vsi želimo manj besed in več dejanj, tedaj bomo logično mogli najti pot rešitve teh vprašanj. Predsednik m brez razloga v svojem govoru povezal vprašanje znižanja oborožitve z nujno potrebo, da se posveti resna pozornost gospodarskim vprašanjem, vprašanjem borbe proti bedi in pomanjkanju. Vendar -se je težko zadovoljiti na omeji-tev te akcije z ustvaritvijo neke vrste «sklada za svetovno -pomoč», kot je omenjeno v govoru. Ni dovolj dvigati mnogo Kitajska Ni mogoče ne -strinjati se z bivšim ministrom angleške laburistične vlade Stracheyem, ki je -cznačil Dullesov govor kot poskus, da spremeni Ei-senhowerjev govor v «vojno dejanje». Vi gotovi meri' je Dulles osvetlil za vse presenetljivo dejstvo, da Eisenn-o-wer v svojem govoru ni omenil Kitajske. Očividno vznemirja vlado ZDA usoda «nacionalne» Kitajske, to je usoda Cangkajško-vih o-dpadnikov, ki -so bili kot rezultat zmagovite corbe -kitajskega naroda, izgnani iz dežele. Kar se tiče prave nacionalne Kitajske, s svojo edino zakonito demokratično ljudsko vlado, je Dulles celo pohvalil -viado ZiDA zaradi ustanovitve -politične in gospodarske blokade Ljudske republike Kitajske. Dullesova bojevitost Dullesova bojevitost je že dav-no znana. Mogoče je njegov govor ne-koliko svobodno tolmačenje predsednikovega govora. Toda ne more se prezreti dejstvo, da vodi zunanje ministrstvo ZDA in da so njegove besede, hočeš nočeš, povezane s -stališčem vlade, ki ji NA PREDVEČER 1. MAJA 1944 V ISTRI Le bekaj tednov pred Prvim iti 16,11 sm° na okrožnem ko-mladine odločili, da je -|Stra organizirati po -slovenski "jLj Veliico akcijo, ki naj pola . hacifašističnim posadkam, Iti i6 ves njiho-v teror zaman )0jja -se jih naše ljudstvo ne až]. seji komiteja smo bili všH-°nega mnenja. So bili to-i a«iK ’n tovarišice, ki so se ba 7ali k mnenju, da je tre-lltpj.^ve-sti kakšno oboroženo drugi pa so trdili, da bi i treba organizirati akcij-o, bi bila političnega in l^šen!Zacijs'ceSa značaja in bi 'loč”111 ljudstvu vlila nove j, ‘ v boju proti sovražniku. Is ” ^olgi in razvneti diskusiji la/^log o 'oboroženi akciji £a(*ne odpadel. t-M,0 smo se opredelili za atu o politični: in mobili- ’k) akciji, ki naj bi zajela 9ktivi °.Venslk'o- Istro in naj bi bilgj 2lrala na splošno vse E>« n, 10 let dalje. Po 'I'0nii‘;VV* d6*3 amo -se vsi raz-vse strani in začeli i^ave. so določili v rižanski Ner ’ kjer sem bil d-cma in Cči-e , najboljše poznal raz-6e*a m Y.vsaki vasi se je za. °bUizacija mladincev, oz. mladink, ker je bito mladincev zelo malo. Povsod -so dekleta in mladiči sprejeli zamisel z navdušenjem-, ker na take akcije so bili- že -od prejšnjih časov navajeni. Navdušila jih je predvsem mi-sei, da bo tokrat akcija velikopotezna i-n vsesplošna. Veselili so se, kako bodo nacisti besneli in kako se bodo čutili obkoljeni z vseh strani, ne -da bi mogli migniti_ niti -s prstom. Po pra-vici povedano, marsikakšen «terene» je za našo zamisel zvedel in začel godrnjati, ker je trdil, da naci-sti ne bodo ostali neaktivni in -da bo zaradi tega marsikakšna nesreča zadela -vasi. Našemu trdovratnemu stališču pa si ni nihče upal nasprotovati, ker si bi s tem nakopal na glavo marsikakšno zbadljivko o «starčevski strahopetnosti». Na predvečer Prvega maja so se po vaseh -slovenske Istre sestali mladinci in mladinke Sestavili so -skupine 5-6 članov. Največja teža-va je v zadnjem trenutku nastala za žve-plenke, ki jih je bilo- v tistih čaisih težko najti kako-r sol in petrolej. Zaradi tega je 30. a-prila 1944. v marsikateri hiši slovenske Istre zma-njkala poslednja Ska ti ja žigic, ki jih je mati za «hujše» čase -shranila v kak skriven kotiček. Ko je sonce začelo zahajati so bile mladinske skupine po vseh vaseh na svojem mestu t.j. na najvišjih krajih nad vasmi ali poleg vasi, kamor so ma-rljivii in navdušeni mladinci že več dni znašali velikanske kupe dračja, brinja, borovih vej, mehkih drv itd. Ob trenutku, Iko je sonce zatonilo in ko -se je začel mrak, je na desetinah im stotinah krajev po slovenski Istri zagorel en sam ogenj: -povsod, Kamor si se ozrl, si videl, da -s > goreli kresovi, ki is o oznanjali, da delovni: ljudi vsega -sveta proslavljaj-o tudi -v ti-stih težkih, 'krvavih in za čl-oveštvo groze polnih trenutkih svoj veliki dan, svojo veliko nedeljo: Prvi maj. In na te ognje v slovenski Istri so zrl-i: z zaupanjem, veseljem in navdušenjem vašč x-ni, ki so: -stalno živeli -v strahu pred nacifašisti in ki so- ob tem trenutku, ob tem morju v nebo vzdigujočega se ognja razumevali, da nihče ne more nič proti njim samim, proti njihovi svobodni -duši, proti njihovemu idealu. Na te ognje so zrli naši borci, ki so ravnokar čakali zaton sonca, da bi iahko tudi on.: začeli v znaku napada ra sovražnika svojo pro-slavo- Prvega maja. Na te ognje -so zrli tudi nacifašisti v svojih skritih bunkerjih, zabarikadirani v svojih postojankah. v katerih so se prav v tem trenutku čutili kot miš, ki je v smrtnem strahu pred poginom sama zašla v položaj brez izhoda. Kresovi so prasketali im razsvetljevali vrhove gričkov. Zgledalo je, da ti- vrhovi gorijo, kot s-o od navdušenja go rela v tistem trenutku naša mladeniška srca. A nenadoma se je izza Tinjana, '.ki zakri-va Škofije zaslišalo grmenje. Ljudje po vaseh so se spogledali: nacifašisti -so v svoji razjarje-nostf hoteli -odgovoriti na našo «predrznost». Iz strahu do teh ognjev, ki so jim pokazali, kako so majhni in kako se neslavno končuje njihova oblast, so začeli iz vseh topov ob istrski obali pošiljati in ad slovensko Istro svoje izstrelke. Granate in šrapneli so žvižgali ,in pokali na zemlji in v zraku. Na tisoče drobcev je padalo okrog naših vasi. Topniško ob-steljevanje je postajalo go-MITJA ISTRAN (Nadaljevanje na 6. str.) prahu okrog ustanovitve takšnega «sklada». Pri tem vprašanju se bodo mogli doseči drugačni rezultati, če bo postavljeno na podlagi resnično obširnega in demo. kratičnega sodelovanja med državami, s popolnim spoštovanjem njihovih suverenih pravic kot države in brez vsiljevanja političnih pogojev deželam, ki prejemajo pomoč. Iz predsednikovih besed o «skladu za svetovno pomoč» se dobiva doslej vti-s, da gre za neko spremenjeno obliko «Marshallovega načrta», ki ni našel nobenega opravičila, kakor tudi, da se hoče pod drugim imenom nadaljevati z nepriljubljeno «Truma-novo četrto točko», ki je skušala z bednim koščkom kruha podeljenim zaostalim deželam, podrediti proračun in gospodarstvo teh dežel in kolonialnih ozemelj — to je dežele in ozemlja sama — takozvanim «-dinamičnim» namenom zunanje politike ZDA. Očividno se hoče sedaj nadaljevati po isti poti. Ni mogoče ne upoštevati dejstva, -da je zadnje čase prišlo tako -daleč, da so -nekatere dr- stvarnost stoji -na čelu Eisenhower. Prav zato ne moremo zamolčati trditve Dullesa, češ, da je bil poziv sovjetskih voditeljev za mirno ureditev spornih vprašanj izdan pod pritiskom takoimenovane odločne politike ZDA. Kljub vsemu, ves svet ve, da sovjetski voditelji ne določajo svojih akcij z upošteva, njem «odločnosti» ali «odjeniji-vosti», politike te ali druge de. žele v odnosih do SZ, temveč na podlagi ^osnovnih interesov sovjetskega ljudstva, interesov miru in mednarodne varnosti. Čeprav more bojevita drža, ki jo Dulles rad zavzema, napraviti določen vtis na nekatere osebe, bo ona težko uresničila svoje namene, posebno v krogih diplomacije. Dulles je, mogoče proti lastni volji, odkril pravi pomen ameriške politike, ki združuje možnost ZDA, da postavljajo mirovne predloge z ustanavljanjem ta-koznave «Evropske obrambne skupnosti» in z načrti za organiziranje «združene vojaške sile, vsebujoče Francoze in Nemce», ali z drugimi besedami, z nadaljevanjem tekme v oboro, ževanju. Toda, če je pravi pomen Ei-senh-owerjevega govora tisti, ki ga je predstavil Dulle-s v svojem govoru, daljšem od predsednikovega, v istih prostorih in pred istimi poslušalci, tedaj ne bo mogel ro-di-ti pozitivnih uspehov z vidika utrditve miru. Upoštevajoč izjave uradnih glasnikov ZDA, je težko soditi, kakšna je v seda-njem trenutku resnična linija zunanje politike ZDA. Ali stremi za politik: pomiritve v mednarodnih odnošajih in ureditve spornih vprašanj na podlagi spoštovanja pravic ostalih narodov, ali pa hoče nadaljevati prejšnjo politiko tekme v oboroževanju? Po -mnenju sovjetskih voditeljev morejo predlogi, ki resnično stremijo za mirom, služiti kot podlaga.za izboljšanje mednarodnih odinošajev. Vendar p-a t-o- ne pome-ni, da so sovjetski voditelji pripravljeni sprejeti no-ve varijacije starih metod. Dve različni poti V svojem govoru je predsednik Eisenhower omenil rezultate povojne dobe od -trenutka, ko so se «v pomladi zmage v o. jaki zahodnih zaveznikov srečali z ruskimi vojaki v srcu Evrope». Govoreč o teh rezultatih, je Eisenhower podčrtal, da so se države v svetu po končani voj. ni razdvojile in šle po dveh različnih poteh. V po-polnem nasprotju z dejstvi, prikazuje s tem Eisenhower dogodke, kot da bi -si dežele angl-o-ameriške-ga tabora postavile za cilj o-krepitev miru in mednarodne varnos-ti, dočim naj bi SZ in njej prijateljske države ne že- žave, kot Birmanija, odkrito odklonile ameriško gospodarsko «pomoč». Kot je znano, so v zadnjih časih razne vlade dale točno izjavo, da se -ne zanimajo toliko za tak-ozvano «pomoč» ZDA, kolikor za to, da bi ZDA ne postavljale vedno številne!-ših ovir razvoju normalnega trgovanja med državami, širjenju normalnega mednarodnega 'trgovanja. Stvar je prišla tako daleč, la se celo v deželah, spadajočih v tabor, ki ga vodijo ZDA, predvsem v Angliji, .slišijo vedno vežje pritožbe proti omejitvam -trgovanja z deželami demokratičnega tabora, omejitvam, ki jih narekujejo ZDA. Pozivi na mir, ki jih v-sebuje predsednikov govor, bodo naravno naleteli na dolžno podporo z naše strani. Vendar pa je težko iti mimo dejstva, da se zunanja politilo vlade ZDA občutno oddaljuje od teh miroljubnih pozivov. T-o zgovorno potrjujejo na primer komentarji predsednikovega govora, izgovorjeni komaj dva dni po Eisenhowerjevem govoru. s strani vplivne osebe, kot je državni tajnik ZDA Dulles. in ZDA Jele slediti tej -poti. Po tem, kar je rekel, bi se moglo celo tolmačiti, kot da bi obnova od vojne opustošenega gospodarstva in utrditev gospodarske moči ZSSR v povojni dobi predstavljali «novo nevarnost napada». Priti do takšnih 'trditev o ZSSR pomeni da ne rečemo več, izgubiti vsak čut objektivnosti >in prezreti splošno znana dejstva, ki nadvse jasno dokazujejo ne samo miroljubne cilje naše dežele, temveč celo dejstvo, da je ZSSR vedno bila in ostane glavni branik in temeljni faktor ohranitve m okrepitve splošnega miru. Predsednik se je po-služil ■takšnih izjav očividno v cilju, da prikaže anglo-ameriški tabor v nekoliko miroljubni luči. Vendar pa dejstva i-n številke. ki jih je sam iznesel o prevet kih vojaških stroških ZDA, ki se 'iz leta v leto večajo, dokazujejo prav -nasprotno. Militarizacija ZDA Ta dejstva pričajo o milita-rizaciji vsega narodnega gospodarstva ZDA, ki ji ni primere, o neznosnem bremenu vojaških stroškov za ljudstvo ter dokazujejo, da je tekma v oboroževanju v ZDA ustvarila ozračje strahu in skrajne napetosti v deželi. Takš-na politika ZDA, ki daje pobudo za vojno histerijo, -sili tudi -določeno skupi-no drugih držav, da sledijo isti poti. Eisenhower je govoril o o-gromnih stroških ameriške vlade za topove in raketne iz^ strelke, za bombnike in lovce, za torpedne rušilce in druge bojne ladje in ni pozabil istočasno poveličevati -napadalnega atlantskega pakta. In vendar je znano, da pc-litika severnoatlantskega pakta zahteva o-gromne vojne stroške. Dovolj je omeniti ogromno tratenje denarja, izžetega ameriškim davkoplačevalcem, za gradnjo in vzdrževanje vojaških baz mnogo tisoč kilometrov oddaljenih od ZDA, posebno na ozemljih, namenjenih napadalnim ciljem proti ZSSR. Predsednik je navedel račune, ki dokazujejo, koliko stane zgraditev torpedoraš-ilca, lovca, bombnika in tako dalje ter koliko «bushel» žita im ton bombaža bi se lahko prihranilo, koliko šol ali bolnišnic bi se lahko zgradilo, če bi prenehali s proizvajanjem takšnih vojnih sredstev. Navedel je ce. lo vrsto zelo poučnih številk. Toda, kar je rekel, je vseskozi neprimerno. Ce bi predsednik ZDA povedal, koliko mora ameriški narod plačati za -kopičenje atomskih bomb i-n za gradnjo mnogih -stotin vojaških baz, zelo oddaljenih od ZDA — kar Arna nič skupnega z obrambnim interesom ZDA — bi 'bila slika mnogo bliže resničnosti in mnogo bolj poučljiva. Toda očividno smatrajo, da je «neprimerno» in -«škodljivo» govoriti o tej točki odkrito in jasno. Vendar pa je -tudi tako pravi pomen teh dejstev jasen. Ta dejstva so izraz zunanje politične linije, ki zasleduje nedosegljive cilje svetovnega gospodstva, ki vzbujajo naraščajoči odpor v širokih krogih številnih držav. Kar se tiče naše dežele, je že prešlo v zgodovino, da ZSSR s tem, da vztrajno dela za povojno obnovo :n razvoj narodnega gospodarstva, ni stopila na pot tekme v oboroževanju. Daleč od te poti je SZ ponovno postavljala konkretne pred loge da velesile -skupno z drugi mi deželami sprejmejo odločne ukrepe za takojšnjo omejitev oboroženih sil in vojnih stroškov i.n da istočasno dosežejo sporazum za prepoved- atomskih orožij z ustanovitvijo resničnega vojaškega nadzorstva nad izvajanjem vseh teh ukrepov, ki naj onemogočijo možnost kršitve sporazumov s strani katere koli države. V svojem govoru je Eisenhower obravnaval tudi zmanjšanje oborožitve in je temu vprašanju posvetil pet točk. S sovjetske strani naravno nj u-govorov glede predlogov, navedenih v petih točkah. Vendar so pa ti predlogi preveč splošne narave in niso takšni, da bi mogli dati pobudo za rešitev nujnega vprašanja zmanjšanja oborožitve. Ce se držimo dejstev, tedaj bodo vse negotovosti po tem vprašanju popolnoma izginile. V resnici je nemogoče prezreti dejstva, da so takoj po končani drugi svetovni vojni začele dežele anglo - ameriškega tabora ki so bile -v vojni zavezniki ZSSR slediti različni poti. Pod raznimi vidiki so se te dežele vrnile na staro predvojno pot. ko se njihovo zadržanje -do ZSSR gotovo ni moglo označiti kot prijateljsko- in ko je njihova politi-ka navadno težila v nasprotno -smer. Nimamo namena stopiti v diskusijo s predsednikom o zelo čudni trditvi v zvezi z nekakšnim koncem določene dobe sovjetske politike. Toda se ne moremo ne začuditi spričo zaključka, po katerem mora vlada ZSSR opustiti zunanjo politikoj katere pravilnost je bila dokazana v teku vsega razvoja mednarodne situacije. Ce se povezuje konec neke dobe š pojavom novih oseb v vodstvu države, tedaj bi mora. 11 mi še bolj upravičeno govoriti o koncu neke politične dobe ZDA s prihodom Eisenho-werjeve vlade na oblast. Toda novi predsednik ZDA sprejema iz enega ali drugega razloga pod svoje okrilje vso politiko svojega predhodnika; politiko, ki jo je ob prejšnjih prilikah, posebn-o v teku volilne kampanje, kritiziral iz raznih vidikov in ne brez razloga. y svojem govoru je predsednik izjavil, da bi «ugodno sprejel kakršno koli pošteno miroljubno dejanje». Istočasno je vprašal: Kaj je Sovjetska zveza pripravljena storiti? Vsi vedo, da je Sovjetska zveza vedno želela razpravljati na prijateljski način in reševati nujne mednarodne probleme pod pogojem, da so preloj» gi za ureditev teh vprašanj, pa naj jih predlaga kdor koli, v gotovi meri sprejemljivi in niso nasprotni življenjskim interesom sovjetskega ljudstva in niti ne proti interesom drugih miroljubnih narodov. V svojem govoru je predsednik ZDA iz enega ali drugega razloga smatral mogoče postaviti svoje predloge za mir pod pogojem, da ZSSR sprejme celo vrsto predhodnih zahtev čeprav ni podkrepil teh zahtev z odgovarjajočimi obvezami s strani ZDA. Takšno zadržanje so vedno pravilno odbijali v različnih mednarodnih krogih. Zato ni moglo ne iznenaditi oseb, sposobnih realistično presojati bistvo nujnih mednarodnih vpra. Sanj in stvarno vzajemno razmerje sil in faktorjev, ki določajo mednarodno situacijo. Angleški časopis «Times» je popolnoma pravilno omenil, da «nobena država, naj bo to Sovjetska zveza, Združene države ali Velika Britanija, se ne bi mogla odločiti vzeti v pretres miroljubne poteze v ultimativnih pogojih». Težnje narodov SZ Opomniti moramo, da sovjetski voditelji niso postavili svojega poziva za mirno rešitev mednarodnih vprašanj pod pogojem^ da ZDA ali druge dešele, pa bile one pristaši ali ne anglo - ameriškega tabora, sprejmejo razne predhodne za. hteve. Pomeni to, da Sovjetska zveza ne postavlja nobenih zahtev? Naravno ne. Vendar pa bodo sovjetski voditelji po-voljno sprejeli vsak korak Vade ZDA ali katere koli dežele, le če bo usmerjen v prijateljsko ureditev nerešenih zadev. To dokazuje, da je s sovjetske strani pripravljenost resno in konkretno diskutirati določene probleme, bodisi Po neposrednih pogajanjih ali pa, kadar je to potrebno, v okviru OZN. Predsednik je v svojem govoru dejal, da so pri seševanju Iz Eisenhower je vega govora izhaja, da so ZDA baje vedno zagovarjale zmanjšanje oborožitve, -dočim naj bi bila ZSSR vztrajala na nasprotnem -stališču in ne bi bila storila drugega, kot preprečevati uresničenje zmanjšanja. To dokazuje p o s-ku.se, da se na-prti ZSSR krivda za tekmo v oboroževanju, ki jo vodijo v zadnjih letih dežele angio-am-eriškega -tabora. Vendar so pa ti pos-kusi v-seskozi neutemeljeni in predstavljajo le željo zvalit-i krivdo na onega, ki je nima. V resnici, ali se morda v Sovjetski zvezi poveličuje vojna v Koreji in tekma v -oboroževanju kot dobičkanosen «posel», kot najboljše sredstvo za poslovanje i-n popolno zaposlitev prebivalstva? Obstaja morda v Sovjetski zvezi takozvan «strah pred mirom», -kjer delnice padajo ob novicah o pomiritvi v mednarodnih odnosih? Vse to se ne dogaja v ZSSR temveč v ZDA. Kaj ima torej vse to opraviti s Sovjetsko zvezo, -ki ne potrebuje tekme v oboroževanju, ki je vedno bila in je za trden in trajen mir in -se ne boji miru? Naravno, Eisenhower ima prav, ko pravi, da sta -se poti ZSSR in ZDA po zmagi nad hitlerjevsko Nemčijo oddaljili. Toda to dejstvo je bilo prikazano v Eisenhowerjevem govoru 16. aprila v lažni luči, rekli bi celo spačeno. spornih mednarodnih vprašanj «Združene države priprav, ljene vršiti vlogo, ki jim pripada». V Eisenhowerjevem go. voru od 16. aprila ni ničesar, kar bi moglo potrditi to izjavo. In vendar jo je potrebno potrditi. Kar se tiče ZSSR ni nobenega razloga dvomiti o njeni pripravljenosti, da prispeva primeren del pri reševanju mednarodnih spornih vprašanj. Sovjetska zveza je to večkrat dokazala pri važnih mednarodnih vprašanjih. Takšno je mednarodno stanje v današnjih dneh. Politika, ki jo vodi ZSSR ne more biti v nasprotju z interesi drugih miroljubnih držav. Ta politika je v soglasju s težnjami vseh držav, kakršen koli je njihov socialni sistem, ki želijo pospeševati mednarodno sodelovanje. Vrhu lega, pooseblja ta politika ZSSR najdražje težnje našega ljudstva za utrditev svetovnega miru. (Podnaslovi članka -so naši in niso povzeti po «Pravdi» — Uredn.) Prvi maj 1934 v Moskvi INadaljevanje s 3. stranii stacijah v Moskvi vsak sovjetski človek izraža svoje veselje: od stare mamice, ki prinaša svoj šop cvetlic velikemji Stalinu, ker je zadovoljna za življenje, ki ga živi v krogu svojih srečnih sinov, do najmajšega člana sovjetske družbe, ki se mu odpira pot u-spehov in lepega življenja. Starka se pridružuje mlajšim od nje, pridružuje se celo mladincem, poje. pleše, vzklika življenju in veselju. In kot se starka vede, se vedejo tudi ostali sovjetski državljani. ki vedo, da so gospodarji svojega življenja, ki jim ga nihče ne bo mogel več kratiti. V tem vzdušju sem se tudi jaz udeležila velike manifestacije skupno s sovjetskim ljudstvom, od katerega sem črpala veliko silo vztrajnosti in poguma v premagovanju vsake ovire za dobrobit lastnega naroda in človeške družbe. Dospela sem tudi jaz na Rdeči trg, kjer sem prvič o-sebno videla ljudi, ki prinašajo človeštvu napredek, videla sem velikega Stalina, ki je vse pozdravljal in odzdravljal. Njegova preprostost in njegov pozdrav vsem sta se skladala z navdušenjem milijonov prisotnih in odsotnih ljudi, svobodnih in zatiranih, se je izpopolnjevala v enotnosti v borbi za uresničenje velikih idealov svobode, napredka, neodvisnosti in miru po vsem svetu. Poklon, ki ga je bil deležen s strani množice, je predstavljal vzpodbudo vsem narodom, naj si izberejo pot, po kateri korakajo sovjetski narodi pod vodstvom velikega Stalina in danes njegovih naslednikov. Takrat sem se spomnila vseh zatiranih delovnih ljudi in sem se zato vrnila v boj zoper fašizem s še večjim zaupanjem in večjo odločnostjo z željo, da bi vsi narodi praznovali svoj Prvi maj v svobodi in miru. rfp'wliod [)o podeželju SAIjEZ Kot smo že -večkrat poročali, povročajo tudi pri nas okupacijske čete velikansko škodo na travnikih i-n pašnikih in celo na obdelanem polju. Prete-kii teden se je dogodil svojevrsten primer, zaradi katerega -so zelo ogorčeni vsi vaščani, z.as-t. pa prizadete družine. Med vojaškimi vajami, k-i so se vršile pretekli petek popoldne, so Američani hoteli peljati .skozi vas dolgo vozilo, ki služi za prevažanje tankov. Verjetno se je v bližini pokvaril kak tank in so zato hoteli ponj. Vaščani -so takoj opozorili vo jake, da vozilo ne bo moglo skozi vas, ker je ponekod cesta preozka. Toda oni se niso niti zmenili za opozorila vaščanov. Za vsako ce no so hoteli skozi vas v vozilom. Seveda se jim to -ni posrečilo. Med vožnjo so zadeli v -stanovanjsko hišo družine Budin ter povročili precejšnjo škodo. Porušil: so -nekaj zida, vso stran ob cesti pa močno pretresli. Poleg tega so okrnili zid še dveh drugih hiš. K sreči so te okrnitve manjše. Končno je vozilo obtičalo na cesti. Sele drugi dan so prišli ponj. «Reševali» so ga z velikim tankom. Želeli b1', da bi bili okupatorji v bodoče bolj previdni in da me bi brez potrebe delali škode našim ljudem tudi -na hišah, saj jo itak mnog-o preveč delajo na polju, travnikih in pašnikih. *** Občinska uprava v Zgoniku ,se kaj rada -»vali z deli, ki naj bi jih ona naredila Titovsko trobilo ji za to daje obilo- prostora na razpolago. Toda zama-n. Občmi dobro vedo. da titovci mlatijo -prazno slamo. Otroška vrtca v Gabrovcu im v Zgoniku, stanovanjska hiša pri Bajti im druga -dela so plod bivše demokratične občinske uprave. Ko je tov. Pirc poročal o delovanju prejšnje uprave, je med drugim -povedal, da bodo v-sa ta dela stala 42 milijonov lir. Zato, gospodje, malo manj kokodakanja, pa več jajc! Ne izmišljotine temveč dejanja hvalijo pridne roke gospodarjev! Ker se še vedno baranta ■s STO in bi na podlagi tega barantanja Salež pripadel e-nemu ali drugemu hlapcu anglo - ameriških okupatorjev, je nujno potrebno, da se zavzamemo vsi za predlog tov. Vidalija glede reši-tve tr. žaš-kega vprašanja. Le na tak nači-n bomb dosegli tudi čim- prejšnji konec vojaških vaj, ki tako brezobzirno uničujejo naša polja. Vaški dopisnik TREBČE V «DELU» -smo že večkrat pisali o slabi preskrbi pitne vode v naši vasi. Da je ta zelo slaba in nezadostna, je dovolj če povemo, da sta v vasi samo dve javn-i vodni pipi in da ima le malo družin vodo 'napeljano na dom. Številne hiše -so zelo oddaljene od vodnih pip. Posebno pozimi in zlasti kadar piha močna burja je zelo neprijetno nositi vo-do od daleč. Upravičene prošnje vaščanov so končno le prišle na pravo -mesto. ACEGAT je sklenil, da napelje vodo na lom tistim družinam, ki to zaprosijo. In teh je večina. Pred par meseci -so izvedenci ACEGAT pregledali teren, pred kratkim pa iso zainteresirani prosilci dobili proračune. Upati je, da bodo v kratkem pričeii z deli in da bo do jeseni večina družin mela vodo na domu. Ko so gospodarji dobili v roke proračune so se kar začudili. Proračuni so namreč zelo različni. V kolikor je znano, znaša najnižji nekaj nad 16.000 lir najvišji pa se sučejo o-krog 50 000 lir. Gospodarji tožijo, da bo ponekod za dobra dva metra napeljave treba plačat: celo preko 30.000 lir. Mnenja so, da porazdelitev ni pravilno razdeljena ter da so razlike pri proračunih preve!ike. Želeti je, da bi ACEGAT uredil zadevo tako, da ne bi bilo sporov in nezadovoljstva med vaščani! »OM.IO Prebivalci iz Frankove? (Domjo) se pritožujejo, da že več -kot dve leti čakajo, da jim tržaška občina popravi, odno-sno obnovi mostiček čez Reko. Tožijo, da -ne morejo popolnoma nič prepeljati čez Reko. Pred dvema letoma je prišla na kraj neka komisija iz Trsta ter postavila tablico, da je prehod prepovedan. Postavitev take tablice je zelo enostavna reč, toda treba je -pomisliti tudi na potrebe in zahteve prebivalstva. Zdaj se prebivalci Frankovca vprašujejo: ali bo omenjena tablica stala na o-menjenem kraju za vedno? Zato pozivamo merodajne oblasti, naj zadevo vzamejo resno na znanje in naj prizadetim prebivalcem čimprej obnovijo mostič čez Reko. O politiki miru SZ SVEČANA PROSLAVA OBLETNICE VSTAJE IN SPOMINA TALCEV NA OPČINAH Naše ljudstvo hrani živ spomin na partizansko borbo Nastop gojencev zavoda “ Biancotto “ iz Benetk v Krnu ob morju V soboto dopoldne je bila iv Kinu ob morju svečana proslava obletnice vstaje. Dvorana je bila do zadnjega -kotička na-p Injena. Na častnem predsedstvu so sedeli predstavniki o-svobodilnega gibanja, bivši partizani, politični preganjanci ter roditelji .padlih partizanov. Da je proslava tem lepše uspela so poleg godbe Rinaldi poskrbeli tudi gojenci zavoda Biancotto iz Benetk (otroci padlih partizanov) z nadvse uspelo dramo, ki je povzeta po resnični zgodbi iz časov borbe proti nacifašizmu. Po uvodnih besedah tov. Slavca, ki je predsedoval na proslavi, je govorila tov. Slava Cebulec. V svojem govoru je zlasti poudarila, da je bil naš cilj za časa osvobodilne borbe prav isti kot je danes, namreč: svoboda, pravica in mir. Ostro je obsodila izdajstvo titovske bande in teror, ki ga ta izvaja nad prebivalstvom Jugoslavije in cone B. Za njo je govoril tov. Fr. Gašperini. Med drugim je dal poudarka naslednjim besedam: «Res je, da v Jugoslaviji vlada titovski teror, res je, da se italijanska vlada vedno bolj približuje klerikalni diktaturi, res je tudi, da je Trst zaseden PO' imperialistih, toda prav tako je res, da obstoja v svetu močan miroljuben tabor. Sovjetska zVeza, je skupno z ljudskimi 'demokracijami in s prostrano Kitajsko republiko gotov porok boljše in svetlejše bodočnosti.» Za Gasper'nijem je spregovoril tudi tov. Lino Zocchi-Ninci, bivši komandant furlanskih garibaldincev, nakar so izvedli kulturen spored že o-menjeni gojenci zavoda «Biancotto». Kljub nestalnemu vremenu, se je v nedeljo vršilo partizan- PRISPEVKI ZA 1. MAJ Milje 36.863, 4. polog Acegat 20.728, 4. polog sekc. Sv. Ana 5.210, Risoni 2.880, Sv. Vid: cel. Ždanov 3.050; S. Ivan 4.330, Tomažič 7.710, Opčine 4.435, Skoljet 7.670 ter nadaljnjih 3.870, Pončana 10.470, cel. Verucchi 3.350, ženska celica Roncane 800, .sekc. Tomažič 3.125, Sv. Ana 2.350, Greta 6.050, Pončana 4.250, Podlcnjer 1.400| Lonjer 1.980, Sv. Ivan 1.650, cel. Misigoj in Morgan 3.200, to/v. Rebec 1.700, cel. Fedivo 4.810, cel. Valdemarin 6.375, Bolčič 1.000, celica Starega mesta 9.090, Greta 2.650, cel. v. Mačkovljah 1.270, Acegat 4.560, Opčine 1.350, 2. polog sekc. Sv. Jakob 32.520, cel. Caharija 2.335, ~čel. Zechin 3.955, Plavje 4.635, m'"iška cel. iz Campor 1.150, Fontanella 250, Barison: 1.920, Lazaret 2.460, lad. Martinuzzi 2.700, lad. Sv. Roka 1.760, lad. Felszegi 5.262, Sv. Barbara 1.045, Hrvatini 4.405, Griža 1.450, Sv. Rok - vas 1.000, cel Facchini 13.030, cel Tedeschi 8.300, cel. Kneipp 5.850, cel. Bersa 4.300. cel. Vaiti emarin 900. Sv. Ana 1.300. Devin 350, Risoni 3.360, cel. VOM 3.800, Skedenj 9.180, Sv. Vid 7.100, obrtniki ,s Proseka 5.000, Tovarna strojev 11.470, cel. obč. nameščencev 7.130, terenske celice sekc. Curici 9.700, Barkovlje 3.000, Devin 200, 4. polog sekc. Pončana 13.175, Prosek nadaljnjih 2.100, Sv. Vid 7.500, cel. Kobal 2.800, cel. Gigante 2.260, cel. Catta-ruzzi 3 300, cel. Zol 3.700, cel. Jamnik 4.750, .sekc. Sv. Alojz na račun 20.165, 2. polog sekc. Magdalena 15.000, Sv. Marko' 40.000, 2. polog sekc. Tomažič 32.370, Greta 17.780, Sv. Ivan 13.950. Nabrežina 4.100, cel. Mezgec 4.185, cel. Flego 3.895, cel. Kermac 1.100, sekcija Podton j er je položila skupno 24 tisoč 15 lir, ženska cel. Blažina tov.ca Paoli 5.350, Cellari 1.000, za cel. Morgan tov.ca Mužina Fr. 2.000, cel. Spacal 3.925, cel. Rinaldi 4.740, mešana cel. Blažina 5.030, cel. Chimisso 10.875, tov. Bembo 600, tovarna Dre-her 2.150, šoferji Selles, Dušan in Baučar 1.000, žene iz Pod-lonjerja 5.800, Zulian Ema 1.000, cel. Sverdlov 3.137, cel. Passionarla iz Podlonjerja 5 tisoč 597, Domjo 5.030, ILVA 4.750, Boljunec 3 300, Dolina 300, Samatorca 1.760, sekc. Barriera 28.500, Trebče 10.000 od te vsote so dar-ovali trgovci in gostilničarji 6.500 lir. sko zborovanje na Opčinah. Že pred poldne je bilo v Ljudskem dr.mu precej živahno. S borci iz narodno osvobodilne borbe, tovariši ki so se skupno borili v ilegali preti fašizmu, skupno sedeli v ječah in koncentracijskih taboriščih, so se začeli shajati na to' slavje, na katerem naj ob spominu na pretekle borbe, zopet obnovijo prisego, da bodo borbo nadaljevali do končne zmage. Tovariši z Opčin so že vise jutro marljivo pripravljali skupno partizansko kosilo. Točno ob 12.30 je «trobenta» poklicala prisotne na 'kosilo. Po kosilu sta prisotnim ki so med tem do zadnjega napolnili dvorano; prinesla pozdrave tov. Marina i.n tov. Ninci v imenu garibaldincev. S .shoda je bil odposlan pozdrav in želja k čimprejšnjemu okrevanju tovarišu Malalanu, ki se nahaja v bolnišnici. Nato so se prisotni uvrstili naš.m prebiva.stvem partizanski duh še živ in da je bratstvo, skovano v borbi proti fašizmu .n nacizmu, nezlomljivo in najboljše orožje v borbi za dosego naših pravic. v povorko, ki je odšla na strelišče, kjer so nacisti ustrelili 71 talcev. Po položitvi vencev in odigranju žalostinke ter internacionale, sta spregovorila tovariša Ado Siavec in Alessandro Destradi. Oba sta podčrtala predvsem ideale miru, bratstva i-n svobode, za katere so padli talci in za katere moramo mi nadaljevati borbo. Nedeljska manifestacija na Opčinah, je še enkrat potrdila, da je med partizani in vsem Vodstvo naše Partije je sklicalo ža 14. maja t. 1. važen sestanek agitacije .in propagande. Na sestanek, ki bo v jutranjih urah v Kinu ob morju, se bo obravnavalo delo na tem partijskem sektorju, s posebnim ozirom na problem širjenja našega tiska, ki je za nas vse še posebno v današnjih razmerah osrednji problem našega delovanja. Tovariši bodo iznesli pridobljene izkušnje in diskusijo, ki se mora razvijati okrog tega važnega delovanja v vseh sekcijah in celicah. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza priredi v nedeljo, 3. maja 1953 ob 17. uri v AVDITORIJU v TRSTU ueuH Koncem slovenske in slovanske pesmi in glasbe S: delovali bodo: Pevski oktet «Ivan Vo.ko» s Proseka-Kontovela; Pevski zbor «Lonjer-Katinara» (pevovodja Cok); Pevski zbor «Slovanski diom» iz Elerjev (pevovodja Loredan); Solisti: Vera Košuta, Bruna Vatta, Franko Boccoli. Ob klavirju prof. Botteghelli. Pevski zbori Skedenj, Sv. Ivan-Podlonjer, Rocol bodo skupno zapeli ruske pesmi in odlomek iz Smetanove opere «Prodana nevesta». Spremljali bodo mandolinisti PD «Ivan Cankar». Dirigira D. Pertot. VSTOPNINA: odrasli 100.—, otroci in dijaki 50.— lir. Vstopnice dobite na sedežu SHPZ - trg Ponterosso 6, II. nadstr., telet 60-40 - pri vseh včlanjenih prosvetnih društvih in pri vratarju Doma pristaniških delavcev. PROBLEM, KI NE DOPUŠČA NADALJNJEGA ODLAŠANJA Za uspešen razvoj šolstva je treba zgraditi nove šole V pogledu šolstva lahko ugotovimo, da kljub neštetim prošnjam prizadetih staršev, demokratičnih organizacij, komunističnih svetovalcev, obstaja v vsakem šolskem okolišu tržaške občine pereče vprašanje. Celo mala vas Božiči v miljskih hribih razpolaga po zaslugi demokratične ljudske uprave z novo, prostorno šolsko zgradbo, medtem ko nešteta posredovanja in prošnje s strani prizadetih delegacij še niso dosegla, da bi okraj Rocol, kjer je nad 200 slovenskih in italijanskih otrok, dobil svojo-šolo. Sole nima niti okraj Kolonkovec, ki se je zlasti v zadnjih letih silno pomnožil. Tudi tu, je letno na stotine otrok (nad 500 slovenskih in italijanskih), ki čakajo na milost oblasti, da bi jim zgradile šolsko stavbo. Sedaj morajo PREDLOŽEN JE OBČINSKI PRORAČUN ZA 1953 ZOPET NAJVEČJE BREME na ramena revnih slojev Nad 3 milijarde lir primanjkljaja — 90 odstotkov dohodkov odpade na posredne davke - Intervencij tov. Marine in Gombača Na zadnji občinski seji tržaškega mestnega sveta, ki je bila v torek, je odbornik Bonetti predložil občinski proračun za leto 1953. Pri tem je treba u-gotoviti, .da je bil tudi tokrat predložen v razpravo z zamudo kar 4 mesecev, ko je poslovno leto že v polnem teku. Iz proračuna povzemamo, da je v postavki izdatkov predvidenih približno 6 in pol milijard lir, dohodki so predvideni v znesku 3 mUijardetaod ui hvxcu Primanjkljaj znaša torej 3 milijarde in 503 milijone lir, ki ga bodo morali kriti s finansiranjem iz državnega prora- čuna. Da je bil tudi letošnji proračun sestavljen od demo-kristjanske večine na docela protiljudski osnovi nam dokazuje že sama postavka dohodkov iz naslova davščin. Pretežno večino, to je približno 90 odst. vseh dohodkov predstavljajo prav posredni davki, med katere spada predvsem trošarinski davek, ki najbolj obremenjuje revnejše sloje. Razen tega pa je v proračunu predvidena raztegnitev na naše ozemlje zakona o lokalnih financah, ki je vzbudil v Italiji veliko nezadovoljstvo. Njegova uveljavitev bi pomenila za na- MANEVER VELESEJMA V PADOVI NA ŠKODO TRSTA Budno je treba paziti na interese našega mesta V Padovi se niso držali ministrskega odloka in sporazumov Tržaški velesejem, ki bi po svoji pridobljeni važnosti lahko predstavljal pomembni faktor za okrepitev našega trgovskega prometa, zasluži že iz tega razloga vso podporo prebivalstva in seveda tudi oblasti. Toda ta podpora je bila letos, v primeri s prejšnjimi leti dokaj pomanjkljiva. Dejstvo pa je, da ograža letos naš velesejem resna nevarnost, ki bi lahko privedla do propasti letošnje manifestacije. Gre namreč za nevarnost, da bi se naš velesejem vršil nekaj dni istočasno kot velesejen v Padovi. Voditelji slednjega so sklenili, da odložijo njegovo ■otvoritev. Otvoritvena pardo-bja za oba velesejma so bila določena z ministrskimi odloki že 30. decembra 1952 in sicer, od 1. do 14. junija za Padovo, od 25. junija do 12. julija za Trst. Cim je bil določen dan volitev v Italiji so v Padovi sklenili, da bo njihov velesejem od 12. do 28. junija in to brez vsakega sporazuma z ustanovo tržaškega velesejma. To je bilo odobreno tudi v uradnem listu z dne 16. apri, la in ni dvoma, da gre za manever v sporazumu med Pado- vo' in ministrstvom za trgovino in industrijo na škodo Trsta. Večina inozemskih raz-stavljalcev se udeleži obeh velesejmov z istimi razstavami blaga. Ce bosta oba velesejma tudi samo za nekaj dni istočasno, bodo morali pač pod silo okoliščin dezertirati Trst, ali pa razstavljati pri nas s tednom dni zamude, kar pomeni propast tržaškega velesejma. Nikakor ni mogoče misliti, da bi se lahko odložila otvoritev našega velesejma na julij, ker bi s tem odmanjkala vsa resnost -manifestacije in možnost uspeha. Mesec julij ni primeren za slične manifestacije. Razen tega pa se postavlja, resno vprašanje .propagandnega materiala, približno 300.000 tiskovin z najavljenim datumom 25. 6. - 12. 7. ki je sporazumno domenjen med zainteresirane!, kar ni mogoče več menjati brez ogromnih stroškov. Dejstvo je, da niso hoteli v Padovi do sedaj upoštevati protestov ‘in spravmh predlogov zastopnikov tržaškega velesejma. Tudi merodajno ministrstvo je celo podprlo Pa- dovo na škodo Trsta, mesto da bi vršilo svojo funkcijo koordinatorja. Sele, ko je postalo očividno, da ni mogoče doseči sporazuma in to zaradi nepopustljivosti Padove, je bilo sklenjeno, da se povabijo v Rim predstavniki našega velesejma. Kaj se bo izcimilo iz razgovorov iv Rimu? Izkušnje narekujejo opreznost. Važno je v sedanjem trenutku da se budno pazi na interese našega velesejma, kar je naloga vsega tržaškega prebivalstva. V zadnjem trenutku smo zvedeli, da je bil v Rimu dosežen sporazum. Padovanskt velesejem se bo zaključil 25. junija, tržaški pa se bo otvoril 27. junija. Ta rešitev pa nj nikakor zadovoljiva, ker je vmesni rok (dva dni) prekratek za prevoz blaga iz Padove v Trst. šo trgovino novo finančno breme v približnem znesku 400 milijonov lir. Po prečitanju proračuna je tov. ROGASSI pripomnil, da je rok za njegovo preučitev prekratek in tega mnenja >so bili. tudi drugi svetovalci. Zaradi tega je bila diskusija odložena na prihodnjo sejo, ki bo v terek. V začetku seje so se vrstila vprašanja in predlogi svetovalcev. Tov. RADICH je urgi-ral gradnjo novih stavb na prostoru hotela Evropa, ker bi začetek del vsaj deloma olajšal brezposelnost. Nadalje je kritiziral način uporabljanja sklada za zimsko pomoč, ker so -s tem denarjem nabavili drva za reveže, dočim bi morali zahtevati od VU posebno-nakazilo. Sledili sta intervenciji tov. MARINE in GOMBAČA za asfaltiranje ul. Ori andini in druga popravila na Pončani, popravila zidu na proseškem pokopališču ter postavitev vodnih pip na pokopališčih Proseka in Kontoveia. Pred zaključkom je svet izrazil vso solidarnost ustanovi tržaškega velesejma, ki se zavzema~ža pravično rešitev spora s pado-vanskim velesejmom. 1. maj 1944 (Nadaljevanje s 5. str.) stejše in gostejše. Tu pa tam je granata zadela kakšno hišo Ognji pa so še vedno ponosno in izzivalno goreli in oznanjali nacifašistom, da niti granate jih ne morejo ugasniti, ker je njihov ogenj v ljudeh, v njihovih srcih. Občni zbor P. D. “Nabrežina" V četrtek, 7. maja bo imelo PD «Nabrežina» svoj občni zbor. Člani udeležite se polnoštevilno! Tako je bilo na predvečer Prveg-a maja 1944. v slovenski Istri. Tudi danes čakajo- Istrani na te kresove, čakajo na roko, ki jih bo prižgala in tako pokazala, kako ponovno gorijo njihova -srca za svobodo svoje z znojem in krvjo namočene zemlje. Ta nova, prava velika nedelja ni več daleč, ker ognja sovraštva do titovskega fašizma, kot včeraj do nacifašizma, je več ko dovolj. zahajati ali na Katinaro ali pa k Sv. Ani. In s tem, ne le da zgubljajo čas, marveč so zaradi oddaljene poti primorani v zimskih časih in deževnih vremenih izostati celo od pouka, posebno še otroci, ki obiskujejo nižje razrede. Prav tako je v Podlonjerju letos 65 o! rok (tudi slovenskih in italijanskih), ki obiskujejo šolo pri Sv. Ivanu, do katere imajo od 30 do 45 minu-tToti. Jasno je, da bi v teh krajih šolska zgradba pomenila veliko korist za otroke in njihovo vzgojo ter za njihove starše, ki gledajo z zadovoljstvom na kvaliteto pouka in uspehe otrok, kar bi se še izboljšalo, ako bi imeli šolsko poslopje na licu mesta. Toda upravitelji tržaške občine 'tega ne priznavajo in zato dodeljene kredite uporabljajo raje za sedaj nekoristna olepševalna dela. Nešteto drugih primerov nam dokazuje, kako je šolstvo puščeno v nemar: v Križu stari prostori osnovne šole niso dovolj veliki, da bi ustrezali potrebam .Otroci dveh razredov osnovne šole so primorani zahajati v prostore bivše «Lege». Tu ima sedež tudi dvoletni strokovni tečaj. Otroci, ki ga posečajo morajo pa med poukom pešačiti na praktične lekcije v Nabrežino, v stavbo, ki je oddaljena dva kilometra od vasi. Križu ie potrebna nova zgradba, v kateri naj bosta imela svoj sedež osnovna šola in strokovni tečaj. Dalje ie treba izvesti popravila v starih stavbah, kot v Skednju, kjer so stopnice v višja nadstropja silno nevarne. V šole bi bilo treba namestiti telovadnice, kjer jih še ni, predvsem v Barkovljah, kjer se je pokazala nujna potreba. Važno vprašanje, ki bi se ga morala lotiti občina, in ki ca je treba poudariti zlasti ob začetku proračunske debate v obe. svetu, predstavljajo slovenski otroški vrtci. Poleg konkretnih značilno krajevnih vprašanj, kot gradnia poslopij za vrtec in njih otvoritev, na Proseku, v Rocolu, Za teden — dni — Petek, 1. - Praznik dela Sobota, 2. - Atanazij Nedelja. 3. - Mavra Ponedeljek, 4. - Florijan (Cvetko) Torek, 5. - Angel Sreda, 6. - Benedikta Četrtek. 7 - Stanislav Petek, 8. - p tik. Sv. Mihaela. ZGODOV NSKI DNEVI: . 5. 1889 je bilo sklenjeno na kongresu II. Internacionale, da se na ta dan slavi praznik dela po vsem svetu. . 5. 1945 je Rdeča armada zasedla Berlin. 2. 5. 1519 je umrl veliki genij Leonardo da Vinci. Rodil se je leta 1452. 3. 5. 1941 je fašistična Italija u-stanovila «Ljubljansko pokrajino». 5. 5. 1818 se je rodil Karl Marks, utemeljitelj znanstvenega socializma. Umiri je 14. 3. 1883. 8. 5. 1945 so zavezniške sile izbojevale zmago nad nacifaši-stično Nemčijo. TRST II. Trenutno je namreč 9 otroških vrtcev v sami tržaški občini, ki jih upravlja ustanova «Opera Asili Infantili». Ker je zasebnega značaja ne more nuditi jamstva za stalnost. Tudi v pogledu osebja v vrtcih bi morala občina podvzeti ukre-per ter zagotoviti nameščenim vrtnaricam stalno mesx>. Poleg navedenega predstavlja res nujno potrebo gradnja šolske stavbe za srednješolsko mladino, kjer bi morale imeti svoj sedež vse višje in nižje srednje šole. 2e mnogokrat je bilo poudarjeno, da sedanji sedež srednjih šol v ul. Lazzaretto Vecchio 9-11 ne odgovarja niti higijenskim niti didaktičnim predpisom. Cas bi bil, da bi se tej potrebi ugodilo! Prav tako bi blilo treba uresničiti predlog delegacije SHPZ in Šketi en jskih staršev, ki je bil iznesen pred meseci pred šolskimi oblastmi, da se prenatrpana industrijska šola v Rojanu, ki jo letno 'Obiskuje nad 400 učencev, razdvoji in otvorijo razredi pri Sv. Ani, saj je iz samega Skednja in Sv. Ane nad 50 otrok letno. Pomislilo bi se lahko na novo gradnjo, oz. na ureditev primernih prostorov, morda prostorov v ul. Strada Vecchia per lTstria. S tem bi učenci ne le pridobili na času, marveč bi jim bili obenem prihranjeni potni stroški. Te koristi našega delovnega prebivalstva bodo SHPZ, naše demokratične organizacije ter naši občinski svetovalci zagovarjali v občinskem svetu, pred šolskimi oblastni. Slovensko prebivalstvo, posebno slovenski starši, vzgojitelji in dijaki, so dolžni, da podprejo to prizadevanje in napore, ker je šolsko vprašanje o-benem vprašanje našega narodnega obstoja. Kulta prireditev v Stivai Drugo nedeljo, 10. maja bo v m* Kolonkovcu^ sredašču^mest^ | divanu na prostem lepa kultur- leta čakajo na njih otvoritev de na prireditev s plesom. Sodeloval setine otrok, bi morala občina bo znani pevski oktet .s Proseka- ugoditi nujni potrebi, da prevzame vise slovenske tržaške vrtce. Kontoveia. Natančnejši spored bomo javili prihodnjič. VOLILNI ZBOROVANJA KPJ NA GORIŠKEM «PRIMORSKI» PISARI ne da bi videl in slišal V nedeljo so se na Goriškem nadaljevala volilna zborovanja Komunistične partije, edine stranke, ki je doslej stopila pred volivce, da jim prikaže svoj volilni program in opozori na nevarnosti, ki jih za delovno ljudstvo vsebuje sleparski zakon. Po uspelih zborovanjih prejšnjih dni sta bili v nedeljo dve volilni zborovanji ‘in sicer v Ličniku im v Pevmi. V Lečniku je številnemu zbranemu občinstvu govoril pokr. 'svetovalec in kandidat za poslansko zbornico Poletto. Njegov govor je bil resna in globoka analiza stanja, iki je nastalo po petih letih demokristjanske vlade in iz katerega ne bo izhoda, če ostane oblast v rokah klerikalcev in njihovih priveskov. Tudi v Pevmi je zborovanje KPI nadvse uspelo. Veliki množici volivcev sta govorila tov. Simsig in Markovič Zvonko, ki sta se dotaknila vseh gospodarskih vprašanj in skrbi, ki tarejo naše ljudstvo ter prikazala -kot edino rešitev borbo za preprečitev, da bi se sleparski zakon mogel uporabiti. Posebno sta obravnavala vprašanje 'spora pevmskih kmetovalcev z ustanovo Tre Venezie, ki jo brez dvoma podpira se- danja oblast. Zmaga sil demokracije in miru nia prihodnjih volitvah bi nudila vsemu slovenskemu prebivalstvu boljše pogoje življenja ter priznanje vseh narodnih pravic. Tovariš Zvonko je posebno ožigosal stališče titovcev, ki sc začeli pozivati slovensko prebivalstvo, naj se vzdrži glasovanja. S tem hočejo De Ga-sperijeVi zavezniki nuditi klerikalcem svojo pomoč in jim omogočiti, da sé lažje vrinejo na oblast ter še nadalje, kot doslej odrekajo- vse pravice enakopravnih državljanov go-riškim Slovencem. Uspelo zborovanje v Pevmi je očividno' zelo, zbodlo titovce ki so v svojem tržaškem lističu v sredo nekako kislo opisali «neuspelo» zborovanje. Pri tem so pa pa dii v takšno smešno laž, da jim ne moremo drugega kot svetovati, naj se v bodoče zares udeležijo naših zborovanj, tako se bodo vsaj kaj naučili ter tudi ne bodo tvegali, da ponovno podajo v tak neroden položaj. «Primorski» namreč trdi, da je tov. Zvonko toliko časa govoril, da za Sim-siga ni ostalo časa. Resnica pa je, in to Pevmčani .sami najbolje vedo, da je najprej govoril Simsig, nato pa šele tov. Zvonko. 465 kg koruze Komunisti iz sekcije v središču mesta «E. CURIEL» in pristaniške celice «25 JULIJ» Vzlikajoč PRVEMU MAJU, se obvezujejo, da bodo uresničili, v počastitev spomina tov. STALINA, enotnost delavskega razreda, boljše življenjske pogoje, za rešitev našega mesta ' civilno upravo-. Prosvetno društvo «TOMAŽIČ» pozdravlja delavce, želeč Prvi maj miru in dela. Združenje «TRST - ZSSR» Pozdravlja Prvi Maj, praznik dela, za vedrost, mri in napredek v svetu PETEK: 9. Slovenske pesmi -10.40 Koncert saksofonista L. Slamiča - 13. Prvomajski govori -nato glasba po željah - 16. Radijski oder: Niccodemi «Polet», ponovitev - 19. Kraji in ljudje - 20. Slovenski motivi - 20.30 Tržaški kulturni razgledi - 21. Dramatizirana povest - Legenda Joe Ma-garaca - 22. Iz koncertnih dvoran Velike Britanije. SOBOTA: 13. Šramel kvintet in pevski duet - 19. Pogovor z ženo - 21.30 Baletna glasba. NEDELJA: 8.45 Kmetijska oddaja - 11.30 Oddaja za 'najmlajše - 12.15 Od melodije do melodije -13. Glasba po željah - 15. Naša mladina pred mikrofonom - 17. Koncert pevskega zbora - 19. Iz filmskega sveta - 21.30 izbrana lirika - 22. Leo Delibes: LAKM'E, 1. dejanje. PONEDELJEK: 19. Mamica pripoveduje - 21. Književnost in u-metnost - 22. Leon Delibes: LAK-M'E, 2. dejanje. TOREK: 13. Glasba po željah -19. Tehnika in gospodarstvo - 22. Leon Delibes: LAKME, 3. dejanje - 21. Citarne za vas 22.35 Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta. SREDA: 19. Zdravniški vedež -20.30 Sola in vzgoja - 21.30 Vokalni kvartet - 22. Schumann: Simfonija št. 2. ČETRTEK: 13. Pevski duet in hamonika - 13.30 Tržaški problemi - 19. Slovenščina za Slovence - 21. Radijski oder - Jean A-nouiis: «Euridika». PETEK: 13. Glasba po željah - 19. Kraji in ljudje - 20.30 Tržaški kulturni razgledi - 22. Iz koncertnih dvoran Velike Britanije. (Nadaljevanje z 2. strani) Primerjajoč te cene -s cenami industrijskega blaga, je razvidno, da so kmetjemnogo bolj izžeti kot v predvojni Jugoslaviji. Žrtve ne.nasitlj'iv'0'Sti monopolističnih trgovskih podjetij in trgovcev so široki sloji prebivalstva. Delavci in nameščenci v mestih morajo plačevati' poljedelske pridelke po-3 do 5 'krat več kot stanejo na licu mesta. Cene naraščajo iz meseca v mesec, položaj de-'ovnih ljudi pa se slabša. Tega ne morejo zakrivati niti titovski listi. List «Nin» pravi: «Po sedanjih predvidevanjih so bodo cene v letu 1953. morale povišati, kar je nujno... in to se bo zgodilo predvsem z bližam jem žetve.» To so perspektive, ki jih titovski agenti imperialistov nudijo Jugoslaviji. To dokazuje, kako domači in inozemski kapitalisti ropajo jugoslovanske narode s pomočjo titovske tolpe. Milijonske množice Jugoslavije morajo nositi breme strahovite draginje, neznosnih davkov, taks in vojaških izdatkov. To .stanje ne more dolgo trajati. Vedno širše množice -delovnih ljudi se vključujejo v borbo proti titovskemu režimu, se združujejo v borbi za mir in svobodo- o-krog zastave Zveze jugoslovanskih domoljubov za strmoglavljenje sedanjega režima lakote, bede in vojne. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianca 12 DovoMenip ATS MODERNA PEKARNA E. Pieri ved.no sveži slaščičarski proizvodi -biškoti - likerji TRST . ul. S. Cilino 113 Foto studio Edi TRST Ulica Ori-ani 2, I. nad. (nad l-ekarno Picciola) Ribarnica DANEU OPČINE Proseška ul. 47/1 Zveza demokratičnih žena STO Ob priliki' Prvega maja, praznika dela poziva vse žene, naj se zdr- ižijo za ostvaritev pravičnejšega in boljšega sveta, kjer bodo lahko vsi otroci vedrega obraza Prosvetno društvo «A. Vivoda» - Campore Manifestirajmo za to, da preprečimo uničenje naše industrije in da dosežemo odpravo brezposelnosti! NAJ ŽIVI PRVI MAJ! Sekcija Komunistične partije STO na Skoljetu pozdravlja ob priliki Prvega maja vse prebivalstvo Skoljeta ter ga '.živa na konkretno' borbo za obrambo miru P. D. «Marij Matjašič - Milan» BARKOVLJE Za uspešen razvoj ljudske kulture, naj ŽIVI PRVI MAJ! DEMOKRATIČNA SOLIDARNOST pozdravlja ob priliki 'Prvega maja vse, Iki se borijo za zaščito demokratičnih svoboščin Zveza partizanov STO in Zveza bivših antifašističnih pol. preganjancev Žaleč obilo uspehov v borbi za mir, poziva prebivalstvo, naj sledi idealom borcev za svobodo PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE Za kulturo Itn napredek! NAJ ŽIVI PRVI MAJ! Dom ljudske kulture pri Magdaleni Za kulturni napredek in za emancipacijo delavskega razreda! Sekcija Komunistične partije STO Sv. Jakoba pošilja bratski pozdrav vsem demokratom ter se obvezuje, -da se bo borila za civilno upravo in združitev obeh con Mesnica nrico Guerra TRST Campo S. Giacomo dbnc Zadruga delavcev okraja Skoljet jestvine - sadje - zelenja' TRST Ulica delio Scoglio 161 K GOSTILNA Ldst “ALLA BELLA TRIESTI«" lastnica Fioretta Apollon^.^ ISTRSKA VINA - PIVOtalcer MRZLA JEDILA tskim TRST - ul. M. D’Azeglio mo si -----------------------tkem -----------------------to o čudi Trgovina jestvin Ns CREVATIN GIUStIi TRST, mm leev he t ulica Don Giov. Bosco L, n. telef. 93-223 brig k o raj krito t za Vodi! Mlekarna Franci * lisk p MLEKO - MASLO „ ni ] 'e s ar špče-I a nj DNEVNO SVEŽA JAJC. TRST ulica Commerciale 8311 Kulturni krožek «Z. Risoni Za mir, svobodo |»a k napredek! rite» Delavci' vsega .svePkrij. združite .se! f®U Naj živi Prvi maji1 Jerr 1 Mu --------------------ti niz --------------------JPelo Prosvetno društvo °bo< «Pietro Mercande!»- Gri2?Su> Naj živi Prvi maj, dav110 manifestacije za fflki. ,* in dan borbe vseh dt-, mukratov proti impC rialistom in netilce1) “H vojne! Sekcija Kom. partije ST Roncane Ob priliki PRVEG;d®5 MAJA želi, da borba za svoboft .nadaljevala pod gt. slom za CIVILNv UPRAVO l.en CELICA MIZARJEV j g, «REDIVO» jtiij Ob priliki Prvegpb maja poziva vse dyZl lavce v borbo zf6c mir. Živel Prvi mg11* ENOTNI SINDIKAT ki PEKOVSKIH DELAVCE1 ! želi enotnost katf[ gorije v borbi mir, -delo i-n svobod PROSVETNO DRUŠTVA «R. Z. HAAS» Pr, sk« Va Združim-o se ob zgodovin- skem dnevu Prvega mar lO, v borbi za napredek ljdy S) ske kulture °v, , K' v _> ž K Demokratični delavci »rot in nameščenci ^O, Delavskih zadrug vzklikajo Prvemu majju mednarodnemu prazfl^ n ku delavcev ter potrj*l§e n jejo-svojo navezanost d ljudskega časopisa, ki vztrajno bori za obradV bo miru, svobode in ds* °kr U bi «V ; e Kmetovalci, poslužujte se pri Kmetijski nabavljalni in prodajni zadrugi v Trstu z. z o. j. Centrala: TRST, u. U. Foscolo L telef. 94-386 Podružnici: TRST, ul. S. Mercadante 4, telef. 88-19 MILJE, ul. Roma 1 - I>' > a s Lj. ; Sta J r Člani in vodstvo prosvetnega društva «M« Kraljic» vzklikajo Prvemu maju ter vabijo pristaniške delavce, naj manifestirajo za mir, svobodo 'a blagostanje. —r 'g h„ hc %t >o Zadruga elanov Enotnih sindikatov velika izbira oblek, perila in čevljev C > ?" K TRST trg Ponterosso 2, I. nadstr. tel. 68-60 Ji 0 t < N '«to ..bo L J« r«d K, L