Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 15. marca 1931. Cena 1 Din. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV: cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 11. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Krst “Kraljice Marije“ Preminočo nedelo se je v Spliti vršo krst naše najvekše trgovske ladje, ki je dobila ime po imeni Njen. Vel. kraljice „Kraljica Marija.“ Kumica (botra) pri krsti je bila Njen. Vel. kralica Marija sama. Krst se je vršo med velkimi slovestnostmi. Najvekše navdüšenje je zbüdo prihod Njen. Vel. kralice. Sprejelo jo je na deset jezer naroda. Velikanska vnožica je z glasnim sklikanjom izražala navdüšenje i lübezen do mile vladarice. Pozdravili so jo predstavniki vseh oblasti. Kda je stopila na novo ladjo, so v pozdrav zatülile sirene vseh ladij, ki so bile v pristanišči, vojska pa je oddala slavnostne strele. Ladjo sta krstna katoličanski i pravoslavni dühovnik. Kda je bio krst končani, je kralica pritisnola na električni gumb i nato so spadnole zastave, ki so zakrivale ime „Kraljica Marija“. Vnožice so navdüšeno sklikale. Pri obedi je kralica na pozdrav predsednika Jugoslovanskoga Lloyda odgovorila: „Častitam vam h krsti toga divnoga parnika s toplimi želami, da ponosno i uspešno ponese po morjih jugoslovansko trgovsko zastavo. Naj ga sprevaja sreča.“ Popoldne se je „Kraljica Marija“ podala na prvo pot. Z njov se je odpelala Nj. Vel. kralica i njeno spremstvo. Ta pot je bilo pravo zmagoslavje. Povsedi, kde se je ladja prikazala, je na jezere lüdi pozdravilo kralico. Z velkov slovestnostjov i nezmernim veseljom jo je sprijao posebno Dubrovnik. Sploh je cela Dalmacija pokazala, kak močno lübi kralico Marijo. 4 miljone Kitajcov vmrlo od glada. Iz Šanghaja poročajo, da je to zimo vmrlo v pokrajini Kvangsi od glada do 4 miljone lüdi. Glada še ne konec i tüdi zdaj vmerje na teden do 1000 lüdi. Dečkom i možom. — Resne misli za svetek sv. Jožefa. V pismi, s šterim nam je beltinska mladina sporočila, da de obhaja svetek sv. Jožefa s sküpnim sv. prečiščavanjom, stoji tüdi sledeče: „Sveti Jožef je lepi zgled za vse dečke, kak si naj iščejo v zakon samo čiste, pobožne düše . . . Lepi zgled i vzor pa je tüdi našim drüžinam. On nam kaže pot kak moramo v zakoni lübeznivo, dostojno i pobožno živeti... Pridite dečki . . . pa tüdi moški, da počastimo sv. Jožefa i si sprosimo od njega pomoč za naše bodoče živlenje.“ To so reči, štere zaslüžijo, da na podlagi njih pred svetkom velkoga svetnika na tom mesti spregovorimo vsem našim dečkom i možem z namenom, da bi zavladao v njih düh sv. Jožefa. Človek je podvrženi strastem. Nekše divje sile so v njem, ki ga silijo k raznim pregreham: lakomnosti, nezmernosti, požrešnosti, sovraštvi, nečistosti, manjosti itd. Takše sile ma vsaki človek v sebi i če se ne bori proti njim, ga premagajo. Te sile so posebno v mladosti močne. Med vsemi pa sta dve, ki mladino najbole napadata. To sta nezmernost i nečistost. Vsakdenešnje živlenje nam to potrjüje. Kelko jezer je dečkov, ki so vdani nezmernosti v pijači? Kelko jezer jih je, ki so postanoli žrtev nezmernosti v pijači? Kak grozno veliko je število hüdobij, štere je povzročila nezmernost v pijači. I nadale kelko jezer je mladencov, ki molijo bolvana nečistosti, ki so oskrunili sebe i drüge i pozročili trplenja, škode i prekletstva, da se niti popisati ne da. Žalostno i grozno je vse to, zavolo toga pa se z vsov resnostjov obračamo na vso našo mladino. Dečko, zapomni si, da je samo trezna i čísta mladina tisti fundament, na šterom de se mogla graditi srečna i blagoslovlena bodočnost naroda i človeštva sploh. Zato pa v svojoj mladosti preženi iz svojega srca vraga, nezmernosti i nečistosti, da boš — kda pride čas ženitve — trezen i „deviški ženin“ kak je bio sv. Jožef. Srečno drüžinsko živlenje je fundament vsake drüge sreče. Sploh je drüžina fundament človeštva sploh. Kakša je drüžina, takše je človeštvo, ar je človeštvo zgrajeno na drüžinah. Če teda ščemo, da de človeštvo dobro, morajo biti tüdi drüžine dobre. Den za dnevom vidimo, da v vnogih drüžinah ne pravoga drüžinskoga živlenja. Na jezere je razdrtih drüžin, na jezere nesrečnih drüžin, na jezere pokvarjenih drüžin itd. Če vse to vidimo, se ne smemo čüdüvati, da je človeška drüžba ne takša, kakša bi mogla biti. Mož, oča je glava drüžine. Če je on dober, je navadno tüdi drüžina dobra. Po njem se ravna vse. Zavolo toga pa je potrebno, da se mož-oča vsigdar zaveda, da ma kak glava drüžine velke dužnosti nasproti Bogi, nasproti ženi i nasproti deci. Ža poglavara drüžine ga je postavo Bog, zato mora meti pred očmi, da je boži podložnik i mora vsigdar tak ravnati, ka Bog žele. Ženi je postavleni za pomočnika, za volo toga joj mora biti v pomoč. Obečao joj je lübezen i vernost. Proti toj se niti v mišlenji ne sme pregrešiti s pogledom na kakšo drügo žensko. Deci je oča. Za njih de odgovarjao, zavolo toga mora skrbeti, da do deca ednok pošteni, pravični, zmerni itd. lüdje. Da jih za takše zgoji, ne zadosta reč i palica, nego dati jim mora posebno zgled. Možje, v litanijaj sv. Jožefa molimo: „Jožef najpravičnejši, najčistejši, najzvestejši (najvernejši)“ itd. Za zgled nam je postavleni. Nasledüjte ga posebno v dvojem: v zmernosti i čistosti, ka smo tüdi dečkom priporočili. Nezmernost i nečistost (zakonska nezvestoba) je tisti vrag, ki dela največ pekla v hišaj. Kak mož-oča si dužen oba pregnati iz svojega srca i s tem odpraviš tüdi pekeo iz hiše. 2 NOVINE 15. marca 1931. Delo podrüžnice J. M. Podrüžnica Jugoslovenske Matice v Murskoj Soboti, je mela dne 28. februara 1931. občni zbor. Od izvolitve, oziroma konštituiranja odbora ne bodo govorili, pač pa o nalogah, ki si jih je nadela podrüžnica. Slovenski narod čte dobre knige, pa naj žive onostran Mure ali v Prekmurji. Med tem, kda ma ostali del Slovenije zadostno število poučnih knig, primankuje teh v Prekmurji. Tomi nedostatki šče posvetiti Matica vse moči. Do zdaj ma okoli 1200 knig po vsebini prav različne. So to zabavne, poučne, gospodarske i gospodinjske. Zvün toga ma Matica še okoli. 3000 Din čiste gotovine, s šterov izpopolni knjižnico. Te knjige bodo šle med narod i to v one kraje, kde zaprosijo drüštva Matico, da jim dopošle knige. Potrebe pa bodo dosta vekše kak je zdajšnja zaloga knig; zato se obračamo prihodnje dni z nabiralnimi polami do vseh tistih, šteri lübijo Prekmurje, da plačajo članarino, štera znaša mesečno 1 Din. Što bode prispevao mesečno 1 Din, postane, član tistoga drüštva, ki šče z lübeznijov i s prosvetov delüvati na polji, ki bo širilo med narodom lübezen do Slovenske besede, slovenskoga jezika i slovenskoga ponosa. Kda bo ta lübezen pognala kali, čütili se bomo v Prekmurji vsi zadovolni, zakaj med nami ne bo predbacivanja o nacijonalni potenci, niti ne separatizma. Bo le eno: lübezen do sküpnosti slovenstva i jugoslovanstva, v trdnoj veri v bogšo bodočnost. Što razmi namene Jugoslovenske Matice i ma doma kakše knige, naj jih pošle podrüžnici, štera njemi bo za to darilo hvaležna. — Gabrijelčič Franjo predsednik, Kramberger Joško tajnik. Kalendar. marc (31 dni) 12. teden. Senje: 15. Prosenjakovci, 19. Štrigova, 20. Bogojina. Vreme: Premenjavno. — ŠVEDSKE KAPLICE apotekara Sikića čistijo želodec, čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine. Steklenica: 20 Din. — Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi. Ka novoga v Belgradi? Jubilejne znamke. Prometni minister je odredo, da se 1. aprila zročijo v promet jubilejne znamke v spomin desetletnice osvobojenja. Znamke se bodo odavale po zvišanoj ceni. Koncert vučitelskoga pevskoga zbora. Belgrad je obiskao pevski zbor Jugoslovanskoga vučitelskoga udrüženja. Priredo je dva koncerta. Pri ednom je bila tüdi Njen. Vel. kralica. Odhod admirala Guepratta. V nedelo je slavni francoski oficer Guepratta zapüsto Belgrad i se povrno domo. Na postaji se je od njega poslovilo vnogo prijatelov. Svetovna politika. V Indiji je mir. Politični boji med angleškimi oblastmi ino indijskimi nacionalisti so končani. Med angleškim podkralom Irwinom i Gandijom je prišlo do sporazmenja. Spremembe v austrijskoj vladi. Preminoči teden je austrijski kmetijski minister Thaler izročo predsedniki svojo demisijo. Na njegovo mesto pride dr. Dolfuss. Nova — krščanska — stranka v Španiji. Znana španska politika De Maura i Cambo sta ustanovila novo politično stranko, štere program predvideva obnovo vsega političnoga živlenja na podlagi modernih gospodarskih i socialnih reform i to v okviri katoličanskoga, monarhističnoga i ustavnoga düha. Francija pred volitvami predsednika. Za dva meseca se bodo v Franciji vršile volitve državnoga predsednika. Najresnejši kandidat je zdajšnji zvünašnji minister Briand. Nemški bojni minister proti Franciji. V parlamenti je meo nemški minister za vojsko oster govor, v šterom je napadno francosko politiko, posebno nastop francoskoga bojnoga ministra, ki je odrekao vsem narodom vednake pravice do obrambnih sredstev. Murska Sobota „Jugoslovan“ od hiralnice. Ljubljanski dnevnik „Jugoslovan“ je v nedelskoj številki pod naslovom „Nova bolnica in zdravstveni dom v Murski Soboti“ poročao od dela komisije, ki je pregledala prostore za zidanje nove bolnice i doma. Pri tom piše tüdi od hiralnice sledeče : „Nazadnje so še sklepali od hiralnice. Podani je bio predlog, naj se za hiralnico küpi marof grofa Szaparyja na Radgonskoj cesti, šteri bi se dao dobiti za 350.000 Din. i se nahaja v neposrednoj bližini bodoče bolnice. Po mišlenji nešternih bi bila ta poslopja i prostori jako primerni. S tem bi bila tüdi omogočena sküpna kanalizacija vseh treh zavodov, kak bolnice, hiralnice i zdravstvenoga doma. Kanalizacija je naime eden najtežkejših problemov, ar je padec terena neznaten. Javno mišlenje pa se ne pridrüžüje tomi načrti. Občina se je naime zavezala, da odküpi staro bolnico. Bole pripravnoga poslopja za hiralnico pa si ne mogoče zamisliti. Marof pa bi trbelo popunoma: predelati, kak bi bio za nüc. Krožek „Meščanski dom“ si je stavo nalogo postaviti hiralnico i sirotišnico i je dozdaj zbrao 70.000 Din.; štera šuma se v kratkom zviša na 100.000 Din. Občina predvideva 80.000 Din. i je tüdi oblüblena podpora banske uprave. Prvle pa kak bo prišla v toj zadevi: do odločitve, naj merodajni činiteli zadevo pazlivo premislijo, i da ne bodo ti človekolüb- ni nameni slabše realizirani kak bi bilo potrebno. Veliko število kodišov i drügih nesrečnikov, ki se potikajo okoli po okraji, naj jim bo pred očmi. Tüdi šče nega nikšega predloga, za kaj naj bi se ponücala zdajšnja bolnica. Občina se nahaja v takših časaj, ki njoj nalagajo velka bremena, če se šče mesto primerno razviti i zadostiti potrebam ino popraviti napake madžarske vlade, ki je delala samo za časne potrebe i ne mislila, ali pa ne štela misliti na bodoči razvoj mesta. Paziti teda trbe, da ne bodo velke žrtve neracijonelno iznücane.“ Mi smo ha tom mesti že naglasili, da če že občina šče meti hiralnico, naj zida novo. Povdarjamo pa, ka smo že tüdi povdarjali, da bi bilo najbolše, da si občina ne bi nalagala velkoga bremena, s šterim je zdrüženo zidanje i zdržavanje hiralnice, nego bi si naj občinsko poglavarstvo prizadevalo, da bi se v zdašnjoj bolnici odprla banovinska hiralnica, kak se je to že govorilo. * — Martjanski g. plebanoš v špitali. V pondelek so v špitao pripelali žmetno betežnoga g. martjanskoga plebanoša. Vsem ga priporočamo v molitev! — Vučitelsko spravišče. Vučitelsko drüštvo za okraj M. Sobota je melo v soboto spravišče. Na spravišči so volili novi odbor. Za predsed- nika je bio zvoljen g. šol. upraviteo Gabrijelčič Franc. — V bolnici se vračita tašča i sinček okrajnoga podnačelnika g. dr. 15. marca 1931. NOVINE 3 Bratine. Obema želemo skorajšnje ozdravlenje. — Kje dobite po najbole fal intereši peneze? Pri Občinskoj hranilnici v Murskoj Soboti, štera je obrestno mero znižala na 10%. Interesentje naj se potrüdijo v varaško hišo, v šteroj je občinska hranilnica, kde lehko ustmeno vložijo prošnjo vsakši delavni den od 9 do 12 vüre predpoldne. Vloge obrestüje po 7%. — Odvetniški izpit je položo v Ljubljani g. Franc Koder, ki je preci časa delao v pisarni g. dr. Valyija. Častitamo! — Nova trgovina za obüvalo. V novoj hiši Kardošove gospe je odprlo velko trgovino za obüvalo velko češko podjetje Bat’a. — Što šče ne naročo Mohorskih knig, jih naj taki naroči v Kmečkoj posojilnici ali v Prekmurskoj tiskarni. Je zadnji čas. Plača se samo 20 Din. i za to se dobi 6 krasnih knig. — Našim športnikom. Sprotoletje se bliža. Več naših športnikov si misli nabaviti motorna kolesa, nemrejo se pa odločiti za to ali ono znamko — dobri motorbicikli so dragi, falejši pa neso za naše ceste. Najbolše motorno kolo je B. M. W. (Bayerische Motorenrad-Werke A. g. München). Te motor ma namesto, lanca kardan. Nadale ga priporoča prvovrstna konstrukcija motora, stalnost i udobnost med vožnjov, prvovrstni materijal, mala poraba benzina i olja, najvekša hitrost itd. Vse to stavi BMW motor na prvo mesto med motori. Dozdaj je zdelavala fabrika BMW 2 tipa: 500 c3 i 750 c3, štera sta bila preci draga. S 1. marcom t. l. pa je prišla v promet nova tipa R 2 BMW z 1 cilindrom, kardanom i samo iz prešanoga jekla. Cena je jako niska i de omogočeno vsakomi športniki si nabavati označeno motorno kolo. Zastopstvo BMW motorbiciklov i automobilov za Slovensko krajíno I. RUSANOV Murska Sobota, Šolska ulica 32. bo razstavilo na ogled za naše športnike v meseci marci novi model R 2 BMW motorbicikla v M. Soboti v trgovini Čeh Franc, Lendavska cesta. Priporočamo vsem, ki ščejo küpiti motorbicikl, da si prle ogledajo te model, ar bolšega i falejšega nemrejo küpiti. — S. K. Mura namerava preurediti tenis igrišče. Vsi oni, ki želijo v toj sezoni igrati, naj se kemhitrej zglasijo pri predsedniki kluba v notarskoj pisarni gda Križana ali pa pri tajniki v Prekmurskoj banki. „Mati svetega veselja.“ V zadnjoj številki smo pisali, da de se v dneh 25. marca (popoldne ob 3 vüri), 28. marca (večer ob pol 9 vüri) i 29. marca (pop. ob 3 vüri) igrala v Soboti lepa igra Mati svete tega veselja.“ Pri toj priliki od igre same spregovorimo par reči. Igro je pesnik posveto Mariji s sledečim uvodom: „Ta spev, Devica, Tebi v slavo! V njem duša moja, dnevi moji, sprehodi tihi, težka dela molitve verne, vroči boji, v njem moj večer in moja noč, izkušena slabost in moč. Ta spev je orel mojih misli. Golob je mojih ur pokojnih; labod je zadnjih dni mladostnih, cvetočih na vrteh prisojnih. Ta spev je trudov tih zahod in upov novih jasen vhod. Saj našel mater sem veselja, ljubezni rožo, cvet zvestobe; edino nje obličje milo nikdar ni videlo trohnobe. Odseva večna v njej mladost, vstajenja radostna skrivnost.“ Igra sama nas popela v Jeruzalem i nam predstavla dogodke, ki so se vršili po Jezušovoj smrti na križi i potem po njegovom vstajenji. Ma pet slik. I. Vrnitev z Golgote. — Marija pride s Kalvarije, stoji pri grobi svojega Sina i žalüje. Janoš jo tolaži. H grobi pridejo tüdi Marija Magdalena i drüge pobožne žene. II. Sabota pri Salomi. — Janoš zapüsti svojo mater Salomo rekši, da njemi je Jezuš s križa Marijo dao za mater. Saloma je žalostna, a drügi jo tolažijo. III. Velika noč v Getzemani. — Marija se poda na kraj, kde je Odrešenik pred trplenjom krvavi pot potio. Drüge pobožne žene pa se podajo z dišavami h grobi, da bi mazilile Jezušovo mrtvo telo. IV. Pri odprtom grobi. — Grob se odpre, Kristuš vstane i stražari od straha zbežijo. Sledi pridejo žene. Žalostne so, ar Jezušovoga tela ne najdejo. V. Veselje na Sioni. — Farizeji podküpijo stražare, da bi pravili, da je bilo Jezušovo mrtvo telo med njihovim spanjom vkradnjeno. Marija, apoštolje i pobožne žene zvejo, da je Jezuš vstano. Vse je veselo. Vnožica radostno popeva: „Raduj se Mati! Aleluja! Tvoj sin živi! Aleluja.“ Cela igra je povzeta po zgodi Sv. Pisma. Je istinsko lepa, zato želemo igralcom, da bi jo igrali z globokimi občütki i da bi meli dosta gledalcov. Slovenska krajina. Beteg g. Klekla. Vsem, ki so spitavali kak je z g. Kleklom, sporočamo, da se že bolše počüti, samo popuni mir de še mogao meti cele tedne. — Jožefovo v Beltincih. Letos do svetili v Beltincih svetek sv. Jožefa jako slovesno. Dečki i dekline, ki so pri Kat. prosvetnom drüštvi pa tüdi drügi počastijo sv. Jožefa s tem, da sküpno pristopijo k svestvi sv. pokore i k sv. prečiščavanji. Sv. spoved de pred Jožefovim odvečara ob 3. vüri, sküpno sv. prečiščavanje pa na Jožefovo pri ranoj sv. meši. Popoldne pa večernicaj de pa v šoli slavnostni sestanek. (Takšo posvetitev, posebno pa nasledüvanje pelde sv. Jožefa priporočamo vsoj mladini naše krajine. Op. ur.) — Smrt dobre matere. Preminoči pondelek so v Turnišči pokopali že starovično mater g. Bakan Jožefa, salezijanskoga dühovnika, zdaj prefekta v sobočkom Martinišči. Kak g. dühovnika vsaki pozna, tak je bila tüdi njegova mati poznana daleč na okoli ne samo v Slovenskoj krajini, štero je večkrat celo prehodila po senjovji, nego tüdi v Prlekiji, kam je hodila po lük i po semena. Bila je dobra krščanska mati, zavolo toga jo je vse rado melo. Naj joj sveti večna svetost! — Dolnja Lendava. G. dekan i plebanoš Jerič Ivan je bio v Čakovci opererani na slepiči. Operacija se je posrečila. — Ar je bilo edno mesto v občinskom odbori spraznjeno, je oblast imenüvala novoga odbornika. Imenüvani je g. dekan i plebanoš Jerič. — Pozdrave pošilajo iz Francije vsem domačim, prijatelom, znancom i celoj krajini: Kumin Karl, Trplan Janoš, Časar Juri i Mencigar Viljem. Pišejo, da se jim še preci dobro godi. Najvekše veselje jim delajo naše Novine. Vsigdar komaj čakajo, da jih dobijo v roke. — Zahvala širitelice. Beltinska širitelica Novin, Ščap Ana nam je poslala za svoje naročnike sledečo zahvalo: „Beltinskim naročnikom Novin i Marijinoga lista se lepo zahvalim, da so tak stanovitni ostanoli pri naših krščanskih Novinaj i M. Listi tüdi v teh žmetnih časaj, kda se sirmak komaj preživla. Njihov broj se ne zmenšao, nego celo povekšao.“ (Vsem se zahvalüjemö tüdi mi, po- 4 NOVINE 15. marca 1931. sebno pa vrloj širitelici. Vsem Bog plati! Op. ur.) — Nogo si je potro. V Gornjih Slavečih je osemnajstletni dečko Fujs Ignac neseo na breg preci velki falat lesa. Naednok se njemi je falat skotao z rame i je spadno pred njega. Valati se je začno po bregi nazdol. Dečko je podržao nogo, da bi ga stavo. To njemi je bilo v nesrečo. Les se je z velkov silov zaleto v nogo i jo je potro. Dečko je spadno i je tam obležao. Začno je kričati na pomoč. Doma so začüli krik, šli so po njega i ga prinesli domo. Nato so ga spravili v sobočki špitao. — Smrt starke. Preminoči teden je v Gederovcih vmrla 91 letna Vukanova stara mati. Smrt je prišla naglo. Starka je bila vüni. Kda je prišla v sobo, si je legla na posteo. Za malo časa je stopila k posteli hči, da bi njoj popravila vankiš. Pri tom je z začüdenjom videla, da starka več ne dihala. — Tolvaji v Bakovcih. Preminoči teden sta dva tolvaja po noči obiskala Bočkaijovo hišo. Gor sta vtrgnola dveri i tak sta prišla v tisti prostor, kde je bilo meso i mast. Naložila sta si meso i mast, nato pa sta tiho zapüstila hišo. Zdaj jiva je eden izmed sosidov, ki je bio ravno vüni, vido. Šo je za njima. Kda je bio že blüzi, se je eden od tolvajov obrno i je držao pükšo proti sosidi. Te se je zosagao i skočo v zavetje. Tolvajov ne mogeo spoznati, ar sta mela namazane obraze. — Bočkaijovi so zdaj velki sirmaki, ar so ostali brez mesa i zabila pa tüdi penez nemajo. Priporočamo jih smilenim srcom. ZA NEDELO. V posti štrta. Evang. sv. Janoša vu 6. táli. V onom vremeni je odišeo Jezuš prek morja Galileanskoga, štero je Tiberiášovo i nasledüvala je njega vnožina velka, ar so vidili znamenja, štera je činio nad onimi, ki so bili betežni. Gori je tak šo Jezuš na breg i tam je sedo z vučeniki svojimi. Bio je pa blüzi Vüzem, svetešnji den židovski. Gda bi pa zato podigno oči Jezuš, ino bi vido, ka vnožina kroto velika ide k njemi, veli Filipi: Odked küpimo teliko naj eti jejo? to je pa pravo sküšavajoči njega; ar je on znao, ka bi meo činiti. Odgovoro je njemi Filip: za dvesto sodov krüha ne dojde njim, če gli ga vsaki malo kaj dobi. Veli njemi eden z vučenikov njegovih, Andráš brat Šimona Petra: je eti eden pojbar, ki ma pet ječmeni krühov i dvej ribi; ali eta ka so med telike? Veio je zato Jezuš: včinte naj lüdstvo doli sposede. Bilo je pa sená dosta v tistom mesti. Doli je selo záto moški glav z računom okoli pet jezero. Vzeo je zato Jezuš krühe i gda bi hvalo dao, razdelo je sedečim. Prispodobno je z rib, kelko so šteli. Gda so se pa najeli, pravo je vučenikom svojim: vküp poberte drtinje, štero je os- tanolo, naj ne prejde. Vküp so záto pobrali i napunili so dvanajset košarov z drtinjom z-ti pet ječmeni krühov; štero je ostanolo od oni, ki so jeli. Oni zato lüdje, gda bi vidili znaménje, štero je včino Jezuš, pravili so: ka je ete zaistino on prorok; ki je pridoči na te svet, Jezuš zato, gda bi spoznao, ka ščejo pridti, ka bi ga zgrabili i za Krala. postavili; odišao je pa na breg on sam. Razgled po domovini. — Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeri de igralo v dnevaj 15-, 22i 29 ga marca v Katoliškom domi jako lepo rimsko igro „Kvo vadis...?“ iz dobe preganjanja kristjanov za vladanja rimskoga casara Nerona. Zato, či što šče viditi kaj lepoga i se navčiti kaj dobroga, naj pride gvišno, ar njemi nede žao. Igra se vsakikrat začne točno ob ½ 4 vüri pop. Pripominjamo pa, da se 15-ga igra vrši za domačine, 22-ga i 29-ga pa za Prekmurce i ostale kraje. Ar je igra jako lepa i poučliva pridite kak v najobilnejšem števili. Nastopa nad 80 oseb. S prosvetnim pozdravom „Bogu v čast, mladini v korist“ vabi Odbor. — Mrtev pod kolami. Posestnik Gradič Jože iz Padeža pri Sevnici je dne 5. marca vozo drva iz gozda, ki leži na visikom bregi. Na slaboj, ob strmom klanci ležecoj cesti, njemi je grozila nesreča, da se žmetno naložena kola prevržejo. Da to prepreči, se je oprl s vso silov v kola, ki so se v istom trenutki že porüšila ne njega i ga zmečkala tak, da je v kratkom časi vmro. Zapüšča mlado ženo i več nepreskrblene dece. — Hüda nesreča pri sankanji. 17 letni Stojan Anton iz Vrbnoga pri Sv. Juriji ob juž. železnici, se je v soboto sankao. Naednok je spadno. Prileto je na špičasto palico, ki njemi je šla skoz prsi i je prišla na hrbti vün. — Grozen potres v Srbiji. V nedelo je zadela nešterne kraje v Južnoj Srbiji velka nesreča. Imeli so močen potres, ki je pozročo velko škodo. Porüšenih i poškodüvanih je dosta hiš. V kroglini Balandova se je porüšila edna gora i je zasipala ednoga pastira s kozami vred. Lüdi so zasipale tüdi rüševine hiš. Ponesrečene kraje je obiskao Njeg. Vel. krao. Narod ga je z veseljom sprijao. — Nesreča na Duni. Sedmoga marca po noči sta na Duni blüzi Belgrada vküpvdarili dve velki ladji. Vdarec je bio tak močen, da se je edna ladja taki potopila, drügo pa so morali odpelati v popravilo. Škoda je velka. Vtopili so se tüdi lüdje. Iz sveta. Grozen ogen. V soboto je divjao v ednom velkom skladišči v To- weri na Angleškom strašen ogen. Gasilo ga je 1100 gasilcov. Škode je za 400 jezer funt šterlingov. 675 miljon zapravo v dveh letaj. Vnogo so pisali listi od Angleža, G. Basila Mundy, ki si je v 26. leti starosti sam končao živlenje. Od dedeka je herbao velikansko premoženje, a v dveh letaj je zapravo vse. V tom časi je zapravo 675 miljon i še napravo 10 miljon Din. duga. To velikansko šumo je zabiksao na te način, da je prišeo v roke brezvestnim špekulantom, ki so ga zavajali v takše küpčije, pri šterih je on vsigdar zgüblao, oni pa so se bogatili. Tintnik v glavo krala. Romunski krao Karol je skrivoma obiskao več policijskih stražnic i bolnišnic. Listi poročajo, da je v ednoj stražnici vrgeo nekši narednik krali v glavo tintnik, ar ga ne spoznao. Bio je nekelko vinjen. Krao se njemi je sledi dao spoznati. Narednik se je taki strezno i od straha je trepetao kak šiba na vodi. Milijonar v vozi. V Parizi so zaprli nemškoga milijonara Storyja, ar je z napačnimi potnimi listi prišeo prek meje. Sedo de 3 mesece. Kda kaštigo prestane, na pošlejo v Berlin, kde de tüdi zapreti, ar ne šteo plačüvati deče, čeravno ma v Berlini hiše, ki so vredne 8 miljon mark (104 miljone Din.) Obrtniki pozor! Stanovsko obrtno drüštvo za Prekmurje v Beltincih ma na den sv. Jožefa 19. marca svoj redni letni občni zbor v prostorih „Hotel krona“ v Beltincih. Vabimo vse obrtnike posebno pa kotrige drüštva, da se toga zborüvanja zaneslivo vdeležite v kem vekšem števili, ar de se predavalo dosta važnoga za vsakoga obrtnika. Pridite teda vsi, ki se zavedate svojega stana. Na svidenje na Jožefovo! ODBOR. Na odajo je cepleno trsje vseh fajt 1000 falatov na podlagi Rip. Portalis i Rupestris Göhte 9, i amer. divjaki korenati. Cena po dogovori pri FRANC SERŠEN trsničari v Veržeji. 3 Iz proste roke se ocla LEPO IMANJE blüzi Ormoža. Imanje obsega okoli 31 plügov: njive, senožeti i log. K imanji spada hiša s 4 sobami, s stranskimi prostori i štalami. Imanje se da tüdi razdeliti. Več se zve pri WEGSCHAIDER FRITZI Ptuj. 2 Vajenec se sprejme pri BRATA DITTRICH kleparstvo, kotlarstvo i inštalacija Murska Sobota. 15. marca 1931. NOVINE 5 Za naše male. Žito seja na pšenico . . Žito seja na pšenico, To je zimski krüh. Moji bratje so sejali, Samo jaz še ne. Jaz bom tüdi, Jaz bom tüdi, Če me Bog živi. V našoj vesi Takša dekla, da jo dobro vem. Kde jo srečam tam njoj pravim: Micka dober den. Kam si djala tisti prstan kak sam ti ga dao. Pozlatári sam ga dála Da ga ozlati. Al zlatár má takšo ženo, da ga zataji. Zatajiti ga ne more ar ime má gor. Zapisao: VOGRIN Št. Rakičan. Granfol Cilka, Krog: Dva tolvaja. Bila sta dva tolvaja. Ednok sta si dogučala, da bodeta šla krast. Prvi je pravo: „Jaz vkradnem orehe“. Drügi je pa pravo: „Jaz pa vkradnem tele“. Večer sta šla vsaki na svoj poseo. Pri pokopališči se dogovorita, da šteri prle pride, mora počakati drügoga. Potem sta se razišla. Tisti ki šo po orehe, je prišeo prle. Šo je na pokopališče i je tam orehe tro i jo. Po večeraj se je tam rad sprehajao školnik. Prišeo je tüdi te večer i s sebov je meo psa z imenom: Zveri. Pes je odbežao i školnik ga zazove: Zveri! Tolvaj na pokopališči je mislo, da je prišeo njegov prijateo i se oglasi: „Vej pospoloma jem orehe! Nikaj ne prebiram!“ Školnik tolvaja ne vido, zato se je prestrašo. Bežao je po plebanoša. Plebanoš se na vse načine izgovarja i pravi, da ga jako noga boli. Školnik pa ga le sili i pravi, da de ga on neseo. Nazadnje se vsede školniki na rame. Kda prideta do pokopališča, čüjeta kak prašči kak da bi što orehe tro. Zdaj se oba prestrašita. Plebanoš skoči s školnikovih ram i oba bežita. Tolvaj na pokopališči je mislo da je prišeo njegov prijateo i njemi je vujšlo tele. Beži za školnikom i plebanošom pa kriči: „Zgrabite ga, zgrabite ga!“ Kda sta se tolvaja drügi den srečala, je prvi pripovedavao, kak je bilo. Drügi pa ne znao od toga nikaj. Zadrüžništvo. Lepo napredüvanje naše „Kmečke hranilnice i posojilnice“ v Dolnjoj Lendavi. Naše lüdstvo še vse ne zna, da mamo v Dolnjoj Lendavi tüdi „Kmečko kaso,“ ki je bila ustanovlena že leta 1926 i ki zelo lepo napredüje. To se vidi iz toga, da je mela prometa v leti 1928. okoli 1 milijon dinarov, leta 1929. že 2 milijona dinarov i leta 1930. že 5 milijonov dinarov ter promet še nadale narašča. Ta naša „Kmečka kasa“ dava posojila na poroke po 11%, na intabulacijo je davala do zdaj tüdi po 11%, toda namerava v kratkom dajati na intabulacijo po 10%. Što bi se ščeo priglasiti za posojilo, naj se zglasi en den med tednom pri kasi i na to bode prvo nedelo, kda je seja, že lahko takoj dobio izplačan denar. Hranilnica ma uradni prostor za enkrat v župnišči v Dolnjoj Lendavi. Opozarjamo vse lüdstvo iz Dolnje Lendavskoga okraja, ki potrebüje posojila, a ga ne dobi iz bližnje hra- nilnice, da poišče našo Kmečko kaso v Dolnjoj Lendavi, ki bo po možnosti vsem radevolje ustregla. Seveda se priporoča tüdi za vloge, štere obrestüje po 8%. Mnogi naši lüdje so prle mislili, da je v Dolnjoj Lendavi samo „Stara madjarska kasa“ i neso znali, da mamo tüdi dobro domačo kaso, ki zelo fal davle posojila i vloge dobro obrestüje, tak, da je za naše lüdstvo ta kasa v velki hasek. Zato jo vsem priporočamo! Gospodarstvo Agrarna konferenca. V začetki marca se je vršila v Parizi agrarna konferenca, štere so se vdeležili zastopniki večih europskih držav. Namen konference je bio, najti načine, kak bi se dala v državaj omiliti gospodarska kriza. Da bi konferenca rešila vsa žmetna gospodarska pitanja, ne nihče čakao. Brez uspeha pa tüdi ne bila. Razpravlalo se je od odaje pšenice i se je določilo, da višešnjo pšenico agrarnih držav prevzemejo industrijske države. Isto se je določi- lo tüdi za kukorco i ječmen. Od odaje žita i ovsa pa ne prišlo do zadnje odločitve, ar toga dvojega v agrarnih državaj preostane več, kak drüge države nücajo. Mrtvi teoci. Dostakrat je gospodar sam kriv, da njemi krava povrže mrtvo tele. Što se nešče izpostaviti toj nevarnosti, naj z brejo kravo pred skotitvijov jako previdno ravna. Breja krava (posebno telice) naj ne dobiva premočne hrane. Ta naime pozroči, da se tele preveč močno razvije. Z močnim teletom se krava pri skotitvi dugo mantra. To navadno pozroči pogin teleta; ono naime dugo ne dobi zraka i se tak zadüši. Kak se sadi drevje? Vnogi se čemeri, da se mlada jablan ali grüška itd. ne prime ali pa se že za edno leto posüši. Kde je tomi zrok? Kriv je navadno tisti, ki sadi, ar za mlado drevo ne poskrbi zadosta. Što sadi drevje, naj se ravna po sledečem tanači: Skopati se mora preci velka i preci globoka jama. Zemla, v štero pride drevo, se mora pognojiti. H koreninam sadike mora priti najbolša zemla. Vse to da mladiki potrebno živlenjsko moč. Izvoz i uvoz naše države v preminočem leti. Iz objavlenih podatkov o našoj zvünešnjoj trgovini je razvidno, da smo lani uvozili za 6960 milijonov Din, leta 1929 pa celo za 7595 mil. Din. Kak uvoz, tak je nazadovao tüdi izvoz, kajti leta 1930 je znašao samo 6780 mil. Din. v primeri s 7922 mil. Din v leti 1929. Te številke kažejo, da je naš izvoz celo bole nazadovao kak uvoz i zato je bila bilanca naše zvünešnje trgovine pasivna lani za 180 mil. Din, dočim je bila za leto 1929 aktivna za celih 327 mil. Din. To poslabšanje je pripisüvati predvsem splošnoj gospodarskoj krizi, ki je prizadela tüdi našo državo. Največ smo lani izvozili stavbenoga lesa, i to za 1157. mil. Din, nato kukorce za 547 mil. Din, bilic za 512 mil. Din, bakra za 480, pšenice za 474, goveje živine za 318, sadja za 291 i prašičov za 285 mil. Din. Po državaj kaže naša zvünešnja trgovina sledečo sliko: največ smo uvažali iz Čehoslovaške i to za 1225 mil. Din, iz Avstrije za 1177 mil. Din, iz Italije za 783 mil., i iz Anglije 412 mil. ter iz Madžarske 405 mil. Din. Naš izvoz pa je šeo v Italijo za 1919 mil. Din, v Avstrijo 1199 mil., v Nemčijo 791, v Čehoslovaško 656, na Madžarsko 487 i v Grčijo 410 mil. Din. Zlasti je lani razviden velki napredek nemške trgovine z nami i ne več daleč čas, kda bode Nemčija med našimi uvozniki prva, pa tüdi bode postala kmalu najbogši küpec naših proizvodov. 6 NOVINE 15. marca 1931. NALAGAJTE PENEZE HRANILNICO i POSOJILNICO v ČRENSOVCIH, REGISTROVANO ZADRUGO z NEOMEJENOV ZAVEZOV, ki se je preselila v lastno hišo. „NAŠ DOM“ i od novo- ga leta naprej uradüje vsaki delaven den od 8 do 12 i vsaki svetek od od pol 9 do 10 vüre predpoldnevom. Za hranilne vloge plača intereša 8—8 ½% Rentni davek plača sama za vse vlagatele i za sebe ne- obdrži nikše provizije. Pri davanji posojil računa samo 1 % upravnih stroškov i to samo ednok, čeravno je po- -o o-o o-o sojilo dano na duga leta. o-o o-o o- Posojila davle na poroke i tabulacijo na 10%. NAČELSTVO. 15. marca 1931. NOVINE 7 MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENJE. Prevod iz hrvaščine. — Ali ščete, da jo pozovem vün? Peter se je predramo. — Ne! — Brez pozdrava, brez reči je stopao proti dvoriščnim vratam, a za hip se je obrno i je stegno roke proti Lenki, ki ga je začüdeno gledala. — Prosim vas, kda se je oženila? — Niti štirnajst dni nega tomi. Z velkov mantrov je stisno Peter skoz zobe: Hvala! Lenka je čüla njegov težki stopaj prek dvorišča, čüla je, kak so se dvöriščna vrata odprla i zaprla, zatem je videla človeka, kak je divjao ob Vrbasi. Dugo je gledala za njim, a zavolo megle i mraka ne mogla opaziti, kde ta je odišeo. Šla je po stopnicah doli, pozvala je psa, da bi se osvedočila ali je na verigi, zaklenola je dvoriščna vrata i je odišla v hišo. Peter je bežao, kak da bi njemi plamen sikao pod nogami. Brez vsakše misli, vsakoga občütka, nemi kak kamen je besno, kak da bi bežao pred kakšov pošastjov, šteroj se šče lehko izogne. Nato se stavi. Celi je goro. Čelo, oči, vüstnice, vse je bilo v ognji. A srce njemi je trepetalo tak močno, da je čüto od vdarcov v prsaj pravo bolečino. Ali Peter ne znao ka se z njim godi. Lenkine reči so vdarile v sredino njegove zavesti kak strela, a vse spoznanje je na megnenje izginilo. Videlo se njemi je, da z velkov hitrostjov beži Vrbas i se zemla vrti, tak da se njemi izmiče izpod nog, samo on stoji, kak da bi bio prikovani, da bi goro. Tak je stao nekaj časa, a kda sta šla mimo njega dva človeka v živom razgovori, se je Peter nekelko zavedo, kak da bi po težkih sanjah zbirao svoje misli. Prva misel, ki se je zasvetila v meglenoj zavesti je bila, da bi skočo v Vrbas. Prav zapelivo so šumeli besni zeleni valovje. Petra je poprijao nekši novi ogenj, nekša divja hüdobija. Šteo je zakričati i z užitkom skočiti v Vrbas, a naglo se stavi. V očaj njemi zaigra pravo peklensko klübovanje. Obrne se, beži prek mosta i premine vu nekšoj mračnoj vulici. Na drügi den vgojdno že Petra ne bilo več v I. Marta je ravno odpirala okna v materinoj sobi, kda je opazila staro Anico, kak je bežala proti njihovoj hiši. To je bilo nenavadno, ar je Anica prišla samo te kda so prali, da je Lenki pomogla zaprati gvant. Prvejša leta, kda je bila mlajša i dokeč Martina mati šče ne držala slüžkinje, je Anica sama prala. Ona je poznala Marto od malih nog, bila je v njihovoj hiši, kda je šče oča živo. To jütro je bila Marta nenavadno dobre vole. Od tistoga časa kak je Peter prejšo je ne popevala, a dnes se njoj neprestanoma mota v glavi lüdska pesem: „Pevaj, Jelo, veselo, nek se ori glas, Pjesma moga života ode niz Vrbas.“ Malo je falilo, da bi zaspevala. Ah, če bi bilo po njenoj voli, bi njoj oči že zdavno oslepile od joča, ali mora živeti i se veseliti zavola drügih. Zavolo mame i Emila. Že nekaj dni si prizadeva, da bi pozabila vse. Istina, kakši hasek ma od žalosti. Petra i srečnih dnevov mladosti njoj ne more nišče povrnoti. Ali ne bolše, da se izmiri z usodov i da pozabi vse? Oh, če bi mogla! Od snočkanjoga dogodka ne znala nikaj. Lenka je staroj gospe od vsega pripovedavala, kda je prišla v kühnjo, a stara gospa njoj je ostro zabranila, da bi Marti kaj pravila. — Gospa Marta! — se je naednok zaslišao pri vrataj Anicin glas. — O, ti si, Anica! —Rana si!—jo pozdravi veselo Marta. — Ali je štoj pri tebi? Nikoga ne! Samo pridi! Anica je pred vratami züla doli copate i je vstopila v nogavicaj. — Kde je mati? — Odišla je na trg, da naküpi nekše stvari. — Zdaj je ravno prav, da si sama! — odvrne Anica i se vsede na nizko klop ob peči. — Ka je Anica? — se je čüdila Marta, — ka želiš od mene? — Čakaj! — njoj namigne Anica z glavov i segne z rokov v nadra. — Pismo mam za tebe. — Pismo? Što ti ga je dao? Mogoče pismonoša? — O, ne! odkima z glavov Anica i zove Marto, naj pride bliže. Marto je zazeblo. — Znaš, — je šepetala Anica polglasno — z Angelikom sva se snoči vlegla, Ivana še ne bilo doma, kda je naednok nekak poklonckao po okni. Angelik je skočo. — Što je? — Jaz! — se je nekak odzvao pod oknom.— Ali je Anica doma? — Da — odvrne Angelik i odpre okno. Pod oknom je stao bradati človek, zaviti v kožüh, da se zvün oči ne videlo nikaj. — Pozovi Anico! — veli Angeliki. — Ka ščeš z menov? — pravim nato jaz — što je vido v tom časi motiti lüdi? — A on, moja draga, ne pravo nikaj, ponüjao mi je zlatnik i pitao: Ali šče pereš gori pri šumarovih. — Perom! — odgovorim jaz. — Kda se je Marta oženila? — Nekak pred dvema tjednoma. — S kim? — Z onim Emilom iz tvornice. — Dobro! — je pravo — glej to pismo, a tü je šče eden zlatnik. Kda se vgojdno zasveti, odnesi to pismo gori i ga daj Marti. A samo Marti, čüješ? — Čüjem, — prikimam jaz. — Jaj de ti, če pride v kakše drüge roke! — Ne bode prišlo! — Z Bogom! — Odišeo je. — Z Bogom! Sva zaprla okno. — Glej, ne vem, ne, kak je, ne kaj je, a na düšo mi je privezao to pismo. Anica potegne iz nadra pismo, a Marta ga vsa razburjena zgrabi, kak da bi se bojala, da njoj ga što vzeme. Samo v hipi, kda je zagledala z moškov rokov napisano svoje ime, jo je nekaj stisnolo okoli srca. Obrne se i spadne na sto. Roke so njoj trepetale, vüstnice so obledele. Z bliskovitov naglicov raztrga ovi tek, a kda odpre pismo, njoj roke omahnejo. To je vendar Petrovo pismo! Pred očmi se njoj je zameglilo i s težkov bolečinov je čtela: Marta! „Ne morem Te grajati zavolo nezvestobe. Ti si me čakala, znam, a jaz sem kriv, ar nesam prvle prišeo. Pravica je tak štela. Zdaj je vse končano. Kda boš čtela to pismo, bom jaz že daleč. Nikakšega vüpanja nemam več, nikakših obveznosti, ki bi me pripelale nazaj v Bosno. Nikdar! Nikdar! Kak dugo boš ti živa. Ne skrbi se za mene. Bodi srečna, če šče moreš biti srečna. Najbole me to mantra, da sem vlejao čemer v kupico tvojega živlenja. Ti toga ne si zaslüžila: (Dale.) 8 NOVINE 15. marca 1931. JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno! Tržne cene: Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 13, šiling Din. 7.93, lira Din 2∙90, pengő Din 9.90, marka Din 13∙30, uruguajski peso Din 26, frank Din 2∙18. Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (jako debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12. Zrnje: pšenica Din. 140, žito Din. 125, oves Din. 145, kukorca Din. 120, krumpli Din. 35, ajdina Din. 120, proso Din. 90, lenovo seme Din. 200, novi grah črešnj. Din 190, mešani Din. 120, Naznanilo. Naznanjam cenj. občinstvi, da sem preselo svojo trgovino nasproti od zdajšnje, v šteroj je bio negda trg. Spigler. Zednim naznanjam, da menjavam prima tikveni olij za lüščeno i nelüščeno seme. V zalogi mam tüdi kokošinje i pureče perje. Dobite tüdi prvovrstna polska semena, rubundijino, detelčno seme i razna drüga semena. Fran Rešek 4 trgovec BELTINCI. Gostilna se oda: hiša na štok, 5 gostilniških lokalov, lepo moderno salonsko letno i zimsko keglišče, na štoki 6 spalnih sob, veliko gospodarsko poslopje i škedenj. Gostilna stoji poleg cerkve i sodnije sredi lepoga varaša. Letno se stoči okoli 220 hl. vina. H gostilni spada lepi vrt i 7 plügov zemlje. Vse se oda z živim i mrtvim inventarom. Naslov se zve v PREKMURSKOJ TISKARNI v M. Soboti. 1 Pomaranče i citrone italjanskoga i španskoga izvora i zelenjave vsigdar friško prvovrstno blago nüdi CELESTINA GLAVNIK Ljubljana, Pogačarjev trg 1. 5 Dosta penez si prihranite, če naročate materijal naravnoč pri V. BRATINA, zastopniki za Prekmurje: cement, vapno, pa tüdi deske, late, tesani les, cementne cevi, itd. 3 Prava metoda da ostanete vsikdar mladi, lepi i friški je redna nega kože i vlas, s pomočjov medicinsko neoporečnih sredstev, kak so to že prek 34 let sprobani Fellerovi Elza proizvodi: Fellerova kavkaška pomada za zaščito lica i kože „Elza“ krema, odstranüje s kože nadležne nedostatke i jo stalno ohrani gladko, čisto i mlado. Vsikdar je zanesliva proti gübam, spüščajom, mozolom, sunčnim pegam itd. Lonček 12 Din. Fellerova Elza pomada za rast vlasi, zaprečüje prhljaj, izpadanje vlasi i prerano serost, pospešüje rast vlasi i zdržava vlase vsikdar volne i mehke Lonček 12 Din. S poštov 2 lončka edne ali po 1 lonček od vsake Elza pomade 40 Din. če se pošlejo penezi naprej, brez vseh dalnih stroškov, inači pa s povzetjom 50 Din. Fellerove Elza žajfe lepote i zdravja (lilijina mlečna žajfa, lilijina kreme žajfa, glicerinova, boraksova i katranova žajfa i žajfa za britje) 5 falatov v polübnoj izbiri 52 Din., če se penezi naprej pošlejo inači s povzetjom 62 D. Način nege s Fellerovimi Elza proizvodi je dozdaj šče vsakomi hasno. Napravite tüdi Vi tak i pomagalo de tüdi Vam! Že pri prvom posküsi se ne bodete žalostili! Naročite pri apotekari: EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Centrala 146. Savska Banovina. ODA SE zavolo drüžinskih razmer dobro idoča gostilna i trgovina z mešanim blagom, veliko gospodarsko poslopje, okrog 7 plügov rodovitne zemle, (njive, travniki i log) v lepoj vesi poleg cerkve i šole, blüzi železniške postaje na Štajerskom. Naslov se zve pri 1 UPRAVI „NOVIN“ v ČRENSOVCIH. Fal trüge Najfalejše se dobijo vsikdar vsake vrste trü-ge iz dobroga materiala. ŠTAUS GUSTI, mizar Beltinci, v občinskoj hiši, 107. 1 Popolno jamstvo za dobroto prvovrstne švicarske Suttnerove vüre davajo dober glas, že 33 let znane fabrične hiše vür Suttner, od štere dobite tüdi Vi na zahtevanje popolnoma k šenki velki ilustrirani letni cenik. V njem najdete najlepšo izbiro žepnih vür, zapestnih vür, stenskih vür, büdilnico, zlatnine i srebrine vsake vrste, vse takrekoč originalnih fabričnih cenaj. Že za 44 Din. dobite švicarsko Anker Remont. vüro št. 120, ar košta kovinasta Anker vüra št. 122 s kazalcom za sekunde svetlečimi števil- kami i kazalci, poniklana samo 94 Din. Vüre zapestnice že od 98 Din. naprej. Büdilnice od 49 Din. naprej Nikša rizika! Dovolüjemo zamenjavo ali nazaj damo peneze! Zahtevajte taki brezplačni letni cenik od tvrdke H. SUTTNER LJUBLJANA St. 945. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC