Občinska slovesnost ob petnajstletnici osamosvojitve V petnajstih letih smo prehodili dolgo in uspešno pot Na predvečer letošnjega dneva državnosti oziroma petnajste obletnice slovenske osamosvojitve je Občina Kamnik v sodelovanju z Območno zvezo veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda pripravila slovesnost ter na zelenici pred glavno avtobusno postajo odkrila pomnik - granitno obeležje v spomin na dogodke, ki so spremljali slo- vensko osamosvojitev. Na prireditvi sta poleg župana Antona Toneta Smolnikarja zbrane nagovorila tudi dr. Miha Brejc, poslanec v evropskem parlamentu, in Zvonko Cvek, predsednik Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda (na sliki: ob odkritju obeležja). V kulturnem programu so sodelovali Mestna godba Kamnik in pevci Solidarnosti. Več na 2. strani. ZORAN JEREB Na planini obnovljen pastirski stan Značilni pastirski stan, ki nas je pozdravil takoj na desni ob poti, ko smo z juga prišli z Male planine v Veliki Stan, je bil že dotrajan. Ko je umrl tudi dolgoletni pastir Jeran domači nekaj let niso pasli na Veliki planini. Vendar se bo tradicija pašništva ohranila, saj so Jeranovi dotrajan stan lansko poletje podrli in na njegovem mestu na svoje stroške zgradili novega, v tradicionalnem ovalnem duhu velikoplaninskih stanov. Čeprav obnova še ni povsem končana, je že toliko narejen, da je uspešno kljuboval letošnji dolgi in hudo sneženi zimi, sedaj pa pričakuje pastirja. Macesnove skodle mu dajejo zamolklo zlato barvo, ki jo bo čas spremenil v plemenito srebrno. Ker gre tudi pri tej obnovi za ohranjanje naše kulturne dediščine in slovenske identitete, bi bilo prav, da bi k stroškom obnove prispevala tudi država oziroma občina. BOJAN POLLAK PRIPRAVIMO SE NA AKCIJO ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV! Nevarne odpadke bomo zbirali in odvažali spet v oktobru, razpored zbi ranja vam bomo posredovali s položnico v septembru. Ne spreglejte koristnih informacij na 9. strani! AvtoAkustika - odkup in prodaja rabljenih GSM aparatov - kvalitetna in hitra servisna dejavnost oziroma posredovanje pri garancijskem servisu - distribucija dodatne opreme za GSM aparate - avtoinstalacije in GPS navigacije - sklepanje in podaljševanje naročniških razmerij PE HOMEC 041 988 988 PE KAMNIK 031 555 222 PE DOMŽALE 031 555 333 Pooblaščeni zastopnik družbe Mobitel d.d. mu Prijetno Koželjevo pot med Stahovico in vznožjem gora je za letošnji praznik KS Kamniška Bistrica prehodilo petdeset krajanov. Na cilju v Kamniški Bistrici je ob spomeniku Valentina Slatnarja - Bosa nastala skupinska fotografija. Po Koželjevi poti na praznovanje v Bistrico Prebivalci KS Kamniška Bistrica, po velikosti največje krajevne skupnosti v kamniški občini, so v soboto, 17. junija, praznovali svoj krajevni praznik. Le-ta je vsako leto zabeležen že 9. junija in se navezuje na dogodke leta 1942, ko je bilo na tem območju zelo živahno narodno osvobodilno gibanje. Dolgoletno praznovanje je po osamosvojitvi Slovenije za nekaj let zaradi različnih pogledov zamrlo, a anketa, ki je bila med krajani na to temo izvedena leta 2002, je pokazala, da si Bistričani spet želijo obuditi svoj krajevni praznik. Letos so se tako že četrtič v zadnjih letih na praznovanje v Kamniško Bistrico podali kar peš po Koželjevi poti, ki je bila tudi letos deležna mnogih utrditev in izboljšav. Več na 5. strani. Občina bo kmalu bogatejša za (prvi) zasebni vrtec To sredo so se naši občinski svetniki zbrali na zadnji seji pred poletnimi počitnicami. Njihovo razpoloženje je bilo precej »počitniško«, saj so se prvi dve uri prerekali samo o dnevnem redu, nato pa so do sedmih zvečer opravili samo s polovico dnevnega reda. Med pomembnejšimi odločitvami omenimo, da so obravnavali (in po burni razpravi tudi sprejeli) rebalans občinskega proračuna za letošnje leto, opravili prvo obravnavo lokacijskih načrtov za območji B31 (Povezovalka) in K26 (Kamniška Bistrica), na predlog svetniške skupine LDS so razpravljali o ukrepih, s katerimi bi lahko povečali število mest v kamniških vrtcih, obravnavali in sprejeli pa so tudi dopolnjeno strategijo razvoja turizma v naši občini, ki so jo februarja letos ocenili za preslabo pripravljeno in zahtevali njeno dopolnitev. Več na 3. strani. POLETJE V KAMNIKU Po uspešno zaključenem Srednjeveškem festivalu in Poletni muzejski noči v juniju organizatorji kulturnih dogodkov v Kamniku pripravljajo razgibano poletno dogajanje v starem mestnem jedru. V goste prihaja Festival Brežice s petimi klasičnimi koncerti za kamniške glasbene sladokusce, dogodek poletja pa bo vsekakor mednarodni festival KAMFEST, že četrti po vrsti. Tokrat bodo prireditve potekale na dveh prizoriščih - na odru na Malem gradu in na malem odru ob kavarni Veronika od nedelje, 13. avgusta, do sobote, 26. avgusta. Več na 7. strani. SALON POHIŠTVA Kranjska 3a, Kamnik tel.: 01/831-04-81, 051/399-577 www.salon-dabor.com Kamnik Za cvetočo podobo mesta in celotne občine od Šmarce do Motnika že vrsto let skrbijo vrtnarji Arboretuma Volčji Potok. Dela jim nikoli ne zmanjka, saj skrbijo za raznolike in zanimive nasaditve enoletnic v gredah, parkihjn koritih, ki jih je potrebno tudi sproti urejati, zalivati, vzdrževati. Se zlasti v vročih poletnih dneh imajo veliko dela z zalivanjem vseh nasaditev, ki jih je potrebno zaliti vsaj trikrat tedensko. Prav v najbolj vročih dneh minulega tedna smo v naš objektiv ujeli del terenske ekipe. Andražu Močniku, vrtnarju iz Arboretuma Volčji Potok, sta pri urejanju zasaditve vrtnic pri parkirišču za občinsko hišo spretno in zavzeto pomagala srednješolka Anja Sanabor iz Mekinj in študent Elvis Erdič iz Kamnika. Pravita, da jima je raznoliko delo z urejanjem cvetja, zasaditvami všeč, zato sta se z veseljem odločila za tovrstno počitniško delo - Anja že tretje leto, Elvis pa drugo. SAgA MEJA/ Pred vami, dragi bralci, je počitniško obarvana številka Kamniškega občana. Naslednja pa bo med vami v četrtek, 24. avgusta. Članke oddajte do petka, 18. avgusta, do 12. ure; oglase in zahvale pa do srede, 23- avgusta, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23, tel: 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa.meiac@siol.net. VSE ZA VAŠ PRIJETEN DOM! Možnost nakupa na kredit do 24 mesecev Obiščite nas med 8. in 19. uro, _____________________________ob sobotah med 8. in 12. uroy -4r Kamnik, mesto kjer se srečata preteklost in prihodnost. www.kamnik.lds.si TRGOM IR SERVIS ŠPORTI« OPRERIE 3S ŠPORT d.0.0, Perovo 25 (na kamniški obvoznici), 1240 Kamnik POLETNA ŠPORTNA OBLAČILA S 30% POPUSTOM, POLETNA ŠPORTNA OBUTEV Z 20% POPUSTOM Od 10. 7. do 24. 7. servis koles Občinska slovesnost ob petnajstletnici osamosvojitve V petnajstih letih smo prehodili dolgo in uspešno pot Na predvečer letošnjega dneva državnosti oziroma petnajste obletnice slovenske osamosvojitve je Občina Kamnik v sodelovanju z Območno zvezo veteranov vojne za Slovenijo Kamnik -Komenda pripravila slovesnost ter na zelenici pred glavno avtobusno postajo odkrila pomnik - granitno obeležje v spomin na dogodke, ki so spremljali slovensko osamosvojitev. Na prireditvi sta poleg župana Antona Toneta Smolnikarja zbrane nagovorila tudi dr. Miha Brejc, poslanec v evropskem parlamentu, in Zvonko Cvek, predsednik Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda. V kulturnem programu so sodelovali Mestna godba Kamnik in pevci Solidarnosti. Župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar je v svojem nagovoru poudaril, da smo generacija, ki je doživela tisočletne sanje slovenskega naroda po svoji domovini. »Vpetnajstih letih samostojnosti smo dosegli napredek, ki si ga tedaj nismo niti zamišljali, saj smo pred dobrima dvema letoma vstopili v Evropsko unijo, kjer smo- resda majhna, a po idejah in razmišljanju povsem enakopravna država drugim članicam unije. V Uniji se soočamo s številnimi različnostmi, vendar nas naš jezik in kultura ohranjata v tistem, za kar smo si prizadevali in se nenazadnje tudi borili. Dejstvo pa je tudi, da smo preveč neučakani in da želimo preveč narediti naenkrat, pri tem pa pozabljamo, da se želje ne uresničijo čez noč. Bomo videli, kaj nam bodo prinesla naslednja leta, ko bomo sprejeli evropsko denarno enoto, kar bo še en dokaz o naši enakopravnosti. Pomembno je tudi to, da se ne oziramo preveč v preteklost, ampak predvsem v prihodnost, k našim realnim željam in ciljem. To je namreč tisto, kar nas bo povezovalo v prihodnje,« je poudaril župan. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil slovenski poslanec v evropskem parla- mentu dr. Miha Brejc, ki se je v svojem govom osredotočil predvsem na izzive, ki nam jih prinaša članstvo v Evropski uniji »Obplebiscitu je bilo o naši osamosvojitvi tudi v vladi še veliko dvomov, ali lahko Slovenija preživi kot samostojna država. Toda poglejte nas danes - kot poslanec evropskega parlamenta vam lahko rečem, da je Slovenija ugledna članica EU in da v njej zavzema pomembno mesto. To pa zato, ker pri nas ni velikih konfliktov in ker smo z razvojem malce pohiteli, čeprav si želimo, da bi bil razvoj še hitrejši, pa tudi nekaj napak smo pri tem naredili;« je priznal Brejc in nadaljeval:» Vlada, kiji pripadam, si ne želi revolucije ampak evolucijo oziroma postopen razvoj. Sedaj, ko nam gre - tako v ekonomskem kot tudi družbenem pogledu - relativno dobro, je čas, da poskrbimo, da nam tudi jutri ne bo slabše. Sprejem evra je za slovensko gospodarstvo velika priložnost, da se še hitreje razvije. Prihodnje leto pa se začenja obdobje še ene všlike priložnosti, saj bomo naslednjih sedem let iz evropskega proračuna prejemali med 130 in 140 milijard tolarjev nepovratnih sredstev na leto. To je ogromno denarja in predstavlja tudi veliko obveznost, saj moramo ta OBČINA KAMNIK GLAVNI TRG 24 1240 KAMNIK VABILO Vabimo vas, da se udeležite 2. prostorske konference, ki jo sklicuje Občina Kamnik, Oddelek za okolje in prostor, na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1). Prostorska konferenca bo potekala v petek, 14. 7. 2006, z začetkom ob 9. uri v sejni dvorani Občine Kamnik, II. nadstropje Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek Občinskega lokacijskega načrta B20 Stol južni del, okoljsko poročilo ter revizija okoljskega poročila. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali organizirano javnost, lahko na prostorski konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi z osnutkom Občinskega lokacijskega načrta B20 Stol južni del, v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Gradivo za prostorsko konferenco je na vpogled na Občini Kamnik, Oddelek za okolje in prostor, Glavni trg 24. Sklic prostorske konference bo objavljen tudi z javnim naznanilom v časopisu Dnevnik in Kamniški občan, na internetni strani Občine Kamnik (http://www.kamnik.si) in na radiu HIT. Postopek priprave Občinskega lokacijskega načrta B20 Stol južni del, vodi Občina Kamnik, Oddelek za okolje in prostor. * Vljudno vabljeni! Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, l.r. Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, četrtek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 6. 7. 2006. denar porabiti tako, da bomo z njim pospešili naš razvoj, pri tem pa moramo poskrbeti tako za mlade kot tudi za starejše. Za to pa potrebujemo dobre projekte, dobre ideje in ljudi, ki jih bodo sposobni izvesti. Da tega ne bi zmogli, se ne bojim, saj smo Slovenci znani po tem, da se dobro znajdemo in znamo iz danih razmer izvleči največ, kar se da. Trdno sem prepričan, da bo tako tudi v prihodnje,« je dejal Brejc. V nadaljevanju je zavrnil očitke o naši majhnosti: »Resje, da po površini ali po številu prebivalcev nismo velika članica EU, toda država, ki ima morje, takšne ljudi in takšna bogastva, kot jih imamo mi, ne more biti majhna. Majhnost je samo v glavah,« je še poudaril slavnostni govornik Brejc, ki je prepričan, da smo na dosežke naše države v zadnjih petnajstih letih lahko upravičeno ponosni. Zbrane je ob tem pozval, naj pozabijo na delitve iz preteklosti, jih presežejo in se s skupnimi močmi spopadejo s prihajajočimi izzivi. Zvonko Cvek pa je opozoril na poskuse popravljanja zgodovine in spreobračanja zgodovinskih dejstev. »Zato, da bi se temu izognili, se je predsedstvo Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda v začetku lanskega leta odločilo, da na posameznih območjih občine Kamnik, kjer so v letih 1990 in 1991 potekale osamosvojitvene aktivnosti, postavi spominska obeležja. Leta minevajo prehitro, saj se dogodkov pred petnajstimi leti še dobro spominjamo, pa je od njih minilo že petnajst let. Ker se še dobro spomnimo naše enotnosti ob osamosvajanju, so poskusi blatenja osamosvojitvene vojne še toliko bolj nesprejemljivi. Dan državnosti je praznik spomina na tiste, ki so se pred petnajstimi leti z orožjem ali brez njega uprli sovražni vojski. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Občini Kamnik, arhitektu Schleglu ter podjetjem Azur tra-de, Žurbi team, Komunalno podjetje Kamnik in Arboretum, ki so omogočili postavitev tega obeležja,«je ob koncu dejal Cvek. Po slavnostnih nagovorih so govorniki odkrili napis na obeležju, župan pa je Kamničankam in Kamničanom čestital ob letošnjem dnevu državnosti in jih povabil na prijateljsko druženje na Glavnem trgu, ki se je nadaljevalo v Kamniško noč. ZORAN JEREB Ob 15-Ietnici osamosvojitve Slovenije je župan Občine Kamnik Tone Smolnikar na kamniških Žalah položil spominsko cvetje na grob Edvarda Peperka, ki je izgubil življenje v bitki v Trzinu. Slovesnost v spomin na tragične dogodke v Trzinu pred petnajstimi leti in žrtve agresije jugoslovanske ljudske armade je potekala v torek, 27. junija, v Trzinu. OBČINA KAMNIK GLAVNI TRG 24 1240 KAMNIK VABILO Vabimo vas, da se udeležite 1. prostorske konference, ki jo sklicuje Občina Kamnik, Oddelek za okolje in prostor, na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1). Prostorska konferenca bo potekala v petek, 14. 7. 2006, z začetkom ob 10. uri v sejni dvorani Občine Kamnik, II. nadstropje Na prvi prostorski konferenci bo predstavljen osnutek Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda občine Kamnik. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali organizirano javnost, lahko na prostorski konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s predlogom programa priprave v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Sklic prostorske konference bo objavljen tudi z javnim naznanilom v časopisu Dnevnik in Kamniškem občanu, na radiu HIT in na internetni strani Občine Kamnik (http://www.kam-nik.si). Gradivo za prostorsko konferenco je na vpogled na Občini Kamnik, Oddelek za okolje in prostor, Glavni trg 24. Postopek priprave Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda občine Kamnik vodi Občina Kamnik, Oddelek za okolje in prostor. Vljudno vabljeni! Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, l.r. KAJ SO POKAZALE MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA DUPLICI? Občina Kamnik se je v lanskem letu dogovorila z Agencijo RS za okolje (ARS0) za štirimesečno izvajanje 24-urnih meritev imisijske* obremenitve okolja na Duplici. ARSO ima avtomatsko mobilno ekološko-meteorološko merilno postajo, ki jo za različno dolga obdobja postavlja v krajih, kjer ni nameščenih stalnih avtomatskih postaj za merjenje kakovosti zraka, predvsem tam, kjer se pogosto soočajo z onesnaženim zrakom. Večletne pritožbe krajanov Duplice zaradi onesnaževanja okolja s strani Pirolize, utemeljene z najrazličnejšimi dokazi ter posledično različne aktivnosti občinske uprave Občine Kamnik, predvsem številni pritiski na republiško inšpekcijo za okolje, so bili zadosten razlog, da je ob posredovanju ministra za okolje in prostor g. Janeza Podobnika ARSO določil termin za izvajanje meritev na Duplici. Predstavniki ARSO so 14. septembra 2005 mobilno merilno postajo postavili v bližini stanovanjske hiše Volčji Potok 27, to je približno 100 m vzhodno od dimnika Pirolize, 21. novembra sojo prestavili na Jakopičevo ulico, to je približno 250 m zahodno od dimnika Pirolize, kjer je bila nameščena do 22. januarja 2006. Avtomatska mobilna postaja deluje enako in meri iste parametre kot vse ostale stalne postaje v avtomatski merilni mreži. Od ekoloških parametrov meritve obsegajo žveplov dioksid, dušikove okside, ogljikov monoksid, ozon in prašne delce, od meteoroloških pa jakost sončnega obsevanja, smer in hitrost vetra ter zunanjo temperaturo in relativno vlago zraka. V času izvajanja meritev smo rezultate lahko spremljali preko interneta. Ko so bile meritve zaključene, so izvajalci pripravili poročilo, ki so ga Občini Kamnik poslali v začetku marca. V poročilu so v obliki tabel in slik podani rezultati meritev onesnaževal na mobilni postaji za obe lokaciji skupaj z rezultati sočasnih meritev na drugih stalnih merilnih mestih po Sloveniji, ki so vključeni v stalno avtomatsko državno mrežo za spremljanje kakovosti zraka. Povezava koncentracije onesnaževal in meritev meteoroloških parametrov, predvsem vetra, je poleg tabel in slik prikazana tudi v rožah onesnaženja, ki na poseben grafični način prikazujejo povprečno koncentracijo po smereh in hitrosti vetra. Rezultati meritev so pokazali, da so v zraku visoke koncentracije prašnih delcev, s čimer so bila potrjena večletna dokazovanja in prepričanja krajanov in občinske uprave, ki so bila izražena v neštetih dopisih, pozivih in prošnjah državnim inštitucijam, predvsem republiški inšpekciji za okolje, da proti onesnaževalcem zakonsko ukrepajo in tako zagotovijo prebivalcem bolj čisto in zdravo življenjsko okolje. Naj bo za ilustracijo le nekaj podatkov, ki kažejo na zaskrbljujoče stanje: - kar 43 dni je bila povprečna dnevna koncentracija višja od mejne vrednosti koncentracije prašnih delcev PM]0, ki znaša 50 g/m3; - v 36 dneh so merilne naprave izmerile koncentracijo PM večjo od 100 g/m3; - štirikrat je bila izmerjena maksimalna urna koncentracija celo večja od 200 g/m3; - samo v 24 dneh povprečna urna koncentracija ni nikoli presegla mejne vrednosti koncentracije prašnih delcev PM (50 g/m3). Za ostale parametre (žveplov dioksid, dušikove okside, ogljikov monoksid, ozon) je iz rezultatov meritev razvidno, da ne presegajo mejnih vrednosti. Izvajalci meritev so v poročilu med drugim zapisali, da porazdelitev po smereh vetra ne kaže na povišane koncentracije prašnih delcev v primerih, ko je pihal veter iz smeri dimnika Pirolize proti merilni postaji, s čimer so dali vedeti, da visoke koncentracije prašnih delcev v zraku na Duplici niso posledica delovanja Pirolize. 23. januarja 2006 pa je Inšpektorat RS za okolje in prostor poslal Občini Kamnik Poročilo o meritvah in preizkusu, ki jih je v Pirolizi izvajal Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) ob prisotnosti republiškega inšpektorja za okolje g. Bojana Štrausa. Iz poročila je razvidno, da so vsa povprečja izmerjenih vrednosti parametrov pod mejnimi emisijskimi** vrednostmi. Primerjava rezultatov imisijskih meritev na Duplici in emisijskih meritev v obratih Pirolize kaže na to, da meritve, ki so se izvajale v Pirolizi, ne izkazujejo realnega stanja glede onesnaževanja okolja s strani Pirolize d.o.o. To dokazujejo naslednje primerjave: EIMV je izvajal meritve emisijskih koncentracij snovi v dimnih plinih na izstopu iz kotla Pirolize 24. in 25. novembra 2005. Tudi rezultati imisijskih meritev, ki jih je izvajala Agencija RS za okolje 24. in 25. novembra 2005, kažejo, da so bile v teh dneh koncentracije merjenih parametrov nižje od mejnih vrednosti. EIMV je izvajal meritve črnine dimnih plinov 8. januarja 2006. Tudi rezultati imisijskih meritev, ki jih je izvajala Agencija RS za okolje 8. januarja 2006, kažejo, da so bile tega dne koncentracije merjenih parametrov nižje od mejnih vrednosti - to je bil celo eden izmed najbolj idealnih dni v štirimesečnem obdobju izvajanja meritev in edini dan v mesecu januarju brez prekoračitve mejnih vrednosti. Primerjava rezultatov obeh meritev torej jasno pokaže, da je imisij-ska obremenitev okolja na Duplici zelo odvisna od emisij, ki jih v okolje spušča Piroliza d.o.o. 1. marca 2006 je Občina Kamnik pisno seznanila ministra za okolje in prostor g. Janeza Podobnika z vsemi zgoraj navedenimi ugotovitvami in ga zaprosila, da tudi službe Ministrstva za okolje in prostor analizirajo rezultate emisijskih meritev, opravljenih v Pirolizi in rezultate imisijskih meritev, ki jih je opravila Agencija RS za okolje, in pripravijo svoje mnenje oz. stališče. Ministra smo tudi opozorili, da se ne moremo več slepiti z dokazi, ki izkazujejo, da Piroliza dan ali dva ne onesnažuje okolja (čemur tudi nismo nikoli oporekali) ter da pričakujemo, da nas bo čimprej obvestil o ugotovitvah oz. rezultatih analize, ki jo bo pripravilo ministrstvo. Kljub nekajkratnim urgencam in prošnjam odgovora ministra za okolje in prostor g. Janeza Podobnika do konca meseca junija, to je v štirih mesecih po poslanem dopisu, še nismo dobili. Našega namena, da bi skupaj z rezultati meritev občane seznanili tudi s stališčem Ministrstva za okolje in prostor in ministra g. Janeza Podobnika glede nadaljnjih možnosti izboljšanja kvalitete zraka na Duplici, v celoti ne moremo izpolniti. Za vse tiste, ki bi se radi podrobno seznanili z rezultati imisijskih meritev, pa še kratko obvestilo: poročilo ARSO o opravljenih meritvah si lahko ogledate na Oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik po predhodni telefonski najavi. *imisija je koncentracija snovi in drugih pojavov v okolju kot posledica emisije in delovanja drugih dejavnikov, **emisija je izpust ali oddajanje snovi ali energije iz posameznega vira v okolje OBČINA KAMNIK Poročilo s 34. redne seje občinskega sveta občine Kamnik Občina bo kmalu bogatejša za (prvi) zasebni vrtec z javnim programom To sredo so se naši občinski svetniki zbrali na zadnji seji pred poletnimi počitnicami. Njihovo razpoloženje je bilo precej »počitniško«, saj so se prvi dve uri prerekali samo o dnevnem redu, nato pa so do sedmih zvečer opravili samo s polovico dnevnega reda. Med pomembnejšimi odločitvami omenimo, da so obravnavali (in po burni razpravi tudi sprejeli) rebalans občinskega proračuna za letošnje leto, opravili prvo obravnavo lokacijskih načrtov za območji B31 (Povezovalka) in K26 (Kamniška Bistrica), na predlog svetniške skupine LDS so razpravljali o ukrepih, s katerimi bi lahko povečali število mest v kamniških vrtcih, obravnavali in sprejeli pa so tudi dopolnjeno strategijo razvoja turizma v naši občini, ki so jo februarja letos ocenili za preslabo pripravljeno in zahtevali njeno dopolnitev. Svetniška skupina LDS je dnevni red tokratne seje dopolnila z dodatno točko - obravnavo problematike v zvezi s pomanjkanjem prostih mest v VVZ Antona Medveda. Kapacitete kamniških vrtcev bodo namreč letos jeseni za več kot 300 mest manjše od potreb kamniških družin. Občinska uprava dodatni točki dnevnega reda ni nasprotovala, saj je na njej predstavila trenutno stanje na področju otroškega varstva v naši občini. Po besedah župana Antona Toneta Smolnikarja se pomanjkanje mest v kamniških vrtcih prikazuje za bolj pereč problem kot je v resnici, saj je naša občina po odstotku otrok, ki so vključeni v otroški vrtec, na ravni državnega po- vprečja (to je 60 odstotkov). »To je res, pa tudi tega, da je bilo na področju predšolskega varstva v tem mandatu narejenega kar precej ni mogoče zanikati, toda po drugi strani imamo v občini še vedno več kot 300 družin, ki otrok ne morejo imeti v kamniških vrtcih, čeprav za to izpolnjujejo vse pogoje,« je opozoril Brane Golubovič, ki je svetnikom predstavil predloge, s katerimi bi lahko ublažili ta problem. Možnosti za to je več: (1) lahko bi povečali kapaciteto vrtca, ki je predviden na Perovem, (2) dodatne oddelke vrtca bi lahko uredili tudi v blokovskih stanovanjih, (3) v vrtec bi lahko predelali prostore OŠ 27. julij, ki se počasi prazni, (4) lahko pa bi za otroško varstvo razpisali tudi koncesijo, za kar se menda nekateri izvajalci že zanimajo Anton Kamin, podsekretar -vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti, je dejal, da se občinska uprava tega problema zaveda in ga rešuje. »Razmišljamo tudi oddaji koncesij, vendar se potencialni izvajalci ustrašijo, ko jih seznanimo s standardi, ki veljajo na tem področju. Vseeno pa kaže, da bomo enega koncesionarja vendarle dobili in ta naj bi izvajal otroško varstvo za nekaj več kot 70 otrok. Pogodba s koncesionarjem bo podpisana v kratkem. Skupaj s 130 mesti, ki bodo na voljo v novem vrtcu, se bomo kapacitete naših vrtcev povečale za vsaj dvesto mest in s tem bomo lahko zadovoljivo pokrili vse potrebe,« je napovedal Kamin in dodal, da občinska uprava podpira tudi idejo o ureditvi vrtca v stavbi OŠ 27. julij, medtem ko je povečanje načrtovanega vrtca na Perovem mogoče samo ob soglasju ministrstva za šolstvo in šport. Toda v tem primeru bi se gradnja začela s še večjo zamudo, čeprav že sedaj zamuja, vendar ne po krivdi občine. V razpravi, ki je sledila, je Marjeta Humar v imenu odbora za družbene dejavnosti priznala, da je otroško varstvo za občine (in to ne samo ne samo našo) zelo drago, še večji problem pa je diskriminacija, ki jo povzroča omejevanje vpisa otrok v vrtec. »Naš odbor meni, da je najboljša rešitev za povečanje kapacitete naših vrtcev ureditev dodatnih oddelkov v stavbi OŠ 27. julij, pa tudi v mekinjskem samostanu vidimo primeren prostor. Sicer pa menimo, da bi v občini potrebovali tudi analizo demografskih gibanj v naslednjih letih, na področju same organizacije otroškega varstva pa bi morali izvesti določene racionalizacije in s tem zmanjšati stroške, za kar si v pogovorih z direktorico zavoda že nekaj let zaman prizadevamo,« je dejala Humarjeva. Kako drago je otroško varstvo v resnici, je svetnikom predstavil župan Anton Tone Smolnikar, ki je dejal, da bo subvencija varstva dodatnih dvesto otrok občinski proračun na leto obremenila za dodatnih 150 milijonov tolarjev oziroma za več kot pol milijona evrov. Na županove argumente se je Golubovič odzval s pojasnilom, da zakonodaja občinam nalaga, da morajo svojim občanom zagotoviti zadostne kapacitete otroških vrtcev in da se občina v preteklih letih ne bi smela lotiti tako intenzivne gradnje stanovanj, če tega ni bila sposobna spremljati s povečevanjem kapacitet otroških vrtcev. V nadaljevanju so svetniki podprli predlagane sklepe, ki županu in njegovim sodelavcem nalaga čimprejšnji podpis koncesijske pogodbe za zasebni vrtec ter zagotovitev proračunskih sredstev za spodbujanje razvoja zasebnih vrtcev s koncesijami in javno veljavnimi vzgojno - varstvenimi programi. Poleg tega mora župan pripraviti analizo prednosti in slabosti predelave prostorov OŠ 27. julij za potrebe otroškega varstva, analizo demografskih gibanj v naši občini v naslednjih petih letih ter temeljne razvojne smernice naše občine na področju predšolske vzgoje do leta 2013. Strategija razvoja turizma je sedaj boljša Na tokratni seji so svetniki obravnavali in podprli tudi popravljeno strategijo razvoja turizma v naši občini. V razpravi so vsi svetniki - razen Boruta Žagarja, svetnika SD, ki v njej še vedno pogreša analizo trga - popravljeno strategijo pohvalili. Po mnenju Marjete Humar, svetnice NSi, so v njej pametni odgovori na zastavljena vprašanja in pripombe, Daniela Kovačiča, svetnika Zelenih Slovenije, pa še vedno skrbi, da bo strategija ostala mrtev dokument. »Dosedanja strategija je bila realizirana zgolj 50-odstotno in se bojim, da se to ne bi zgodilo tudi tej,« je poudaril Kovačič, ki prav tako kot Žagar pogreša analizo trga, skrbi pa ga tudi združitev turizma, kulture in športa v en sam javni zavod. Iztok Debevec, svetnik LDS, meni, da bi morala biti ta strategija sestavni del strategije celostnega razvoja občine, sicer ne bo dala želenih rezultatov. Tudi Franc Pogačnik, svetnik SLS, in Mihael Resnik, svetnik Obrtno - podjetniške liste, sta strategijo pohvalila, vendar je Kadrovske odločitve Za ogrevanje pred zahtevnejšimi točkami dnevnega reda so svetniki sprejeli predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter za člane okrajne volilne komisije 1/10 imenovali Gregorja Konciljo, Antona Vidmarja in Damjana Hančiča, za njihove namestnike pa Marto Žer-ko, Gordana Ambrožiča in Nino Stankovič. Poleg tega so svetniki Mojco Rode Škrjanc iz Radomelj podprli pri kandidaturi za ravnateljico OŠ Toma Brejca, Jožico Hribar iz Šmartnega v Tuhinju pa pri kandidaturi za ravnateljico OŠ Šmartno v Tuhinju. Primoža Kož-lakarja, Domineta Škrjanca in Aleksandra Uršiča pa so imenovali v svet zavoda Mladinski center Kotlovnica. Resnik ob tem opozoril, da strategija razvoja kamniškega turizma ne bo dala rezultatov brez sodelovanja občanov, njihovega truda ter vložka prostega časa in kapitala. Na to, da smo turizem ljudje, sta opozorila tudi Vilko Dobovšek, svetnik NSi, in župan, ki je ob tem dodal, da je vloga občine pri vsem tem predvsem v zagotavljanju pogojev za razvoj turistične ponudbe. Povezovalko bomo gradili ob pomoči evropskega in državnega denarja Med prostorskimi točkami sta bili tokrat najpomembnejši prvi obravnavi lokacijskih načrtov območij B31 (Povezovalka) in K26 (Kamniška Bistrica). Povezovalna cesta bo Ljubljansko cesto povezala z obvoznico in s tem razbremenila obstoječe cestne povezave v občini. Svetniki temu projektu niso nasprotovali, postavili pa so nekaj vprašanj, na katere bo občinska uprava odgovorila do druge obravnave. Zanimalo jih je namreč, koliko bo gradnja te povezave občino stala, saj je nekaj sredstev za ta projekt odobrenih tudi s strani države in EU. Sestavni del te ceste bo namreč tudi most čez Kamniško Bistrico, ki bo v tehnološkem pogledu eden najsodobnejših tovrstnih objektov v Evropi, ki ga bo sofinancirala EU in vam ga bomo podrobneje predstavili jeseni. Lokacijski načrt za ureditev obrežja Kamniške Bistrice med Maistrovim in Usnjarskim mostom pa predvideva izgradnjo kolesarske steze, pešpoti in rekreacijskih površin, njegov glavni namen pa je vezan na predvideno širitev obvoznice v štiripasovnico. Tudi ta lokacijski načrt so svetniki pohvalili, tudi tu pa jih je zanimala finančna konstrukcija projekta. Ob tem je treba povedati še to, da so imeli svetniki prvotno na dnevnem redu tokratne seje še eno prostorsko točko in sicer zazidalni načrt za območje K7 (Al-prem), vendar so njegovo obravnavo zavrnili, ker je na tem območju predvidena izgradnja dodatnih 130 stanovanjskih enot, kar pa je po mnenju svetnikov za ta prostor nesprejemljiva rešitev. Naslednjič, predvidoma zadnjič v tem mandatu, se bodo svetniki sestali septembra. ZORAN JEREB Dilema o tem, ali družbo Velika planina ohranjati pri življenju ali pustiti umreti, je še vedno živa ... Rebalans letošnjega občinskega proračuna je bil potreben zaradi tega, ker so svetniki na nedavni izredni seji občinski upravi naložili naj se loti zamenjave krmilne elektronike nihalke, ki se je pokvarila letos spomladi. Za njeno zamenjavo je občinska uprava s prerazporeditvami proračunskih sredstev zagotovila 85 milijonov tolarjev (350 tisoč evrov), od tega 63 milijonov tolarjev (260 tisoč evrov) za novo krmilno elektroniko, preostalih 22 milijonov tolarjev (90 tisoč evrov) pa za minimalno delovanje družbe Velika planina d.o.o., ki zaradi okvar žičniškega sistema trenutno ne ustvarja prihodkov in je na robu stečaja. Prihodnji teden se po besedah Alojza Kolarja, podsekretarja - vodje občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, izteče rok za oddajo neobvezujočih ponudb za odkup treh četrtin občinskega deleža v družbi Velika planina d.o.o. Nato bo občina ustrezne ponudnike pozvala še k oddaji zavezujočih ponudb, podpis pogodbe z izbranim investitorjem pa si lahko v najboljšem primeru obetamo šele proti koncu leta. »Dotlej pa družba brez pomoči občine ne more čakati, zato je sprejem rebalansa nujen, če jo želimo obvarovati stečaja,« je dejal Kolar. V razpravi so svetniki ponavljali tisto, kar so povedali že na izredni seji. Tudi tokrat so bili razdeljeni na tiste, ki so zagovarjali popravilo gondole in tiste, ki so menili, da je bilo metanja denarja skozi okno dovolj in je čas, da se - kot seje ob koncu razprave slikovito izrazil Janez Repanšek, svetnik SDS - dostojno poslovimo od družbe Velika planina. Daniel Kovačič se je v imenu svetniške skupine Zelenih Slovenije zavzel za to, da bi rebalans sprejeli šele po tistem, ki bi bila podpisana pogodba z investitorjem. Naglici s sprejemanjem rebalansa sta nasprotovala tudi svetnika SDS Valentin Zabavnik in Janez Repanšek, ki je rebalansu nasprotoval tudi zaradi slabih izkušenj z investitorji pri nekaterih drugih projektih v naši občini. Precej umestne so bile tudi pripombe Braneta Goluboviča, ki je menil, da je požar, ki je z okvaro gondole izbruhnil na Veliki planini, vsekakor treba pogasiti, da pa bo treba v novem mandatu k reševanju te problematike pristopiti z večletnim sanacijskim načrtom, saj bo občina tudi v prihodnje vsaj še delni lastnik družbe Velika planina. »Investitor od svoje ponudbe namreč lahko tudi odstopi,« je še dodal Golubovič. Marjeta Humar, svetnica NSi, je dejala, da se preveč zanašamo na cestno povezavo z Veliko planino in da v ruskega investitorja nima pretiranega zaupanja, vendar se domača podjetja za vlaganja na Veliko planino ne zanimajo. Opozorila pa je tudi na odgovornost, ki jo je za nastale razmere treba pripisati vodstvu podjetja in še zlasti njenemu nadzornemu svetu. Tudi Gordana Ambrožiča, svetnika DeSUS, in Antona Hočevarja, svetnika SDS, investitor s Podpisom pisma o nameri ni prepričal. »Resen investitor bo na Veliki planini vlagal ne glede na stanje infrastrukture. Občina pa ima poleg Velike planine še veliko drugih, bolj pomembnih potreb,« je dodal Hočevar Robert Prosen, svetnik AS, se je zavzel za sanacijo nihalke, ob tem pa opozoril, da občina nima pripravljenega scenarija za primer, če si investitor premisli. Dušan Štrajhar, svetnik SDS, sanaciji ne nasprotuje, moti pa ga, da sedanji pristop k temu projektu ne daje nobene garancije, da bo tudi uspel. Tveganosti vsake odločitev se zaveda tudi Vilko Dobovšek, ki se je ob tem zavzel tudi za dostop na planino po cesti. Po mnenju Zvonka Cveka, svetnika LDS, bi morali na Veliki planini prizadevati za trajnejše rešitve, prihod investitorja pa bo po njegovem mnenju samo prvi korak na dolgi poti bo dokončne ureditve razmer. Poleg tega je Cvek mnenja, da bi morala bružba dobiti nov nadzorni svet. Argumente Cveka je podprl tudi Borut *agar, svetnik SD; ki je poleg tega prepričan, da nam razmer na planini ne bo rešil noben investitor ampak jih bomo morali kar sami. 0 vsebini ponudbe s katero se za Veliko planino zanima podjetje Vu-Wen Marketing Ltd. zaenkrat še ni veliko znanega. Še posebej to velja Za njihova pričakovanja od deset milijonov evrov težke investicije. Ne-bvomno podjetje od tega vložka pričakuje tudi kakšne koristi. Kakšne So- Pa bomo skušali ugotoviti po oddaji njihove ponudbe. Vi sprašujete, župan odgovarja M.R. iz Mekinj sprašuje, koliko otrok za sprejem v vrtec z novim šolskim letom je moral kamniški vrtec zavrniti in kaj namerava občina storiti za rešitev vprašanja nesprejetih otrok. »Po 20. členu Zakona o vrtcih odloča v primeru, da je prijavljenih otrok za vrtec več od prostih mest, Komisija za sprejem otrok. Po določbi omenjenega člena sestavo in način dela komisije ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi svet vrtca v soglasju z ustanoviteljem, komisijo pa imenuje ravnatelj. Komisijo za sprejem v vrtec tako sestavljajo: 2 člana - predstavnika ustanovitelj a javnega zavoda, 2 člana - strokovna pedagoška delavca vrtca, 1 član - predstavnik pristojnega Centra za socialno delo, 1 član - predstavnik Zdravstvenega doma ter 1 član - predstavnik sveta staršev vzgojno-varstvenega zavoda. Prednost pri sprejemu v vrtec imajo po zakonu otroci, katerih starši predložijo potrdilo pristojnega centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine ter otroci s posebnimi potrebami. Sprejemanje otrok v kamniškem vrtcu poteka v skladu z omenjeno zakonsko podlago na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec, ki mu je dal soglasje Občinski svet Občine Kamnik aprila 2004. V letošnjem letu je komisija zasedala dvakrat ter v skladu s sprejetimi kriteriji obravnavala prošnje za sprejem otrok s 1.9.2006. Glede na razpoložljiva mesta je bilo za naslednje šolsko leto sprejetih 179 otrok. Od teh je 5 rojenih leta 2001, 22 rojenih leta 2002, 74 rojenih leta 2003,34 rojenih leta 2004 in 44 rojenih leta 2005. Spodnja tabela razčlenjeno prikazuje število nesprejetih otrok po letnikih rojstva in po krajevnih skupnostih. Gre za otroke, ki na dan 1.9-2006 izpolnjujejo pogoje za sprejem v vrtec, pa zaradi pomanjkanja mest niso bili sprejeti. Med nesprejetimi otroci je 15 rojenih leta 2001, 30 rojenih leta 2002,52 rojenih leta 2003,120 rojenih leta 2004 ter 96 letnika 2005, ki bi na dan 1.9.2006 izpolnjevali starostni pogoj za sprejem v vrtec. Nesprejetih je torej 313 otrok. Na vrtec čakajo tudi otroci, ki bodo šele sredi šolskega leta 2006/ 2007 izpolnjevali starostni pogoj za sprejem (71) in tisti, ki jih želijo starši vključiti s šolskim letom 2007/2008 (20). Potrebno je torej vedeti, da gre pri številu vseh vlog za sprejem (404) in številu nesprejetih otrok (313) za dva različna podatka. KS 12001 L 2002 12003 12004 L 2005 rojeni do 01.09. SKUPAJ število nesprejetih otrok Center 1 3 5 16 5 30 Črna 2 1 6 4 13 Duplica 2 4 12 24 14 56 Godič 1 1 3 5 Kam.Bistrica 1 4 2 6 4 17 Mekinje 1 2 7 6 16 Motnik 1 1 Nevlje 1 2 13 5 21 Novi trg 3 5 3 11 Perovo 2 8 3 6 19 Podgorje 6 2 8 Pšajnovica 1 2 1 1 5 Sela 2 1 3 6 Srednja vas 1 4 5 Šmarca 2 2 5 4 13 Šmartno 1 1 1 4 7 Tuhinj 1 3 1 6 7 18 Tunjice 1 1 1 3 Volčji potok 2 2 Vranja peč 1 0 1 Zaprice 2 1 1 12 13 29 *druge občine 4 4 8 6 5 27 Št. nesprejetih otrok, ki izbolniuieio boeoie za vhis 15 30 52 120 96 313 Opombe: * druge občine: prošnje tistih, ki se selijo v kamniško občino. Občina Kamnik se zaveda problema premajhnih kapacitet za otroke v vrtcu in v zadnjih letih preučuje različne možnosti za ublažitev le tega. V letošnjem proračunu se namenja sredstva za začetek gradnje novega vrtca na lokaciji B5 Perovo, ki naj bi s prihodnjim šolskim letom 2007/ 2008ponudil 130 novih mest. Občina Kamnik se dogovarja s potencialnim izvajalcem programov predšolske vzgoje za sofinanciranje koncesijskega vrtca v skladu z Zakonom o vrtcih. Koncesijski vrtec bo predvidoma v začetku leta 2007 na območju centra Kamnika odprl 4 oddelke za približno 76 otrok, kar pomeni za leto 2007približno 206-230 novih prostih mest v vrtcu. S tem bo preseženo tudi republiško povprečje vključenosti v vrtec. ANTON TONE SMOLNIKAR, ŽUPAN \________________________________________________J Z BOLJŠO ORGANIZACIJO IN VAJAMI DO VEČJE VARNOSTI OB POŽARIH IN NESREČAH V ŠOLI Vemo, kakšne bi morale biti šolske zgradbe in kaj vse bi morali spremeniti, da bi bile sedanje šole dovolj varne. Gradbenih in tehničnih napak ni mogoče odpraviti brez velikih stroškov, marsikaj pa se da izboljšati z organizacijo in pripravo na morebitni požar ali drugo nezgodo. V okviru letnega programa aktivnosti šole in letnega načrta varstva pred naravnimi nesrečami občine Kamnik je vodstvo šole skupaj z Občino Kamnik in osrednjo gasilsko enoto PGD Kamnik organiziralo gasilsko in evakuacijsko vajo na OŠ Frana Albrehta. Pred izvedbo vaje je bil sprejet celovit program, ki je poleg načrta izvedbe vaje obsegal tudi seznanitev učiteljev in vodstva šole ter strokovnih delavcev s požarno varnostjo v šolah. Skupaj s poveljnikom kamniških gasilcev Jožetom Oblakom ml. je bilo organizirano omenjeno usposabljanje, razdeljena je bila literatura, prospekti na različno temo, zloženke in plakati. Glede na predhodne pomanjkljivosti na organizacijskem področju požarne varnosti v šoli so bile le te v večini odpravljene pred datumom izvedbe vaje. Prav tako je bila glede na starost otrok prilagojena vsebina programa, s katerim so učitelji seznanjali učence z nevarnostmi in ukrepi ob požaru, evakuaciji iz šole in poteku evakuacije ter o sami izvedbi vaje. Sredino jutro, 26. aprila 2006. Okoli 9. ure je učitelje in učence presunilo glasno vpitje šolskih delavcev: »Gori, gori« Njihovo glasno opozarjanje je nedvoumno kazalo na resnost in resničnost klica. V trenutku so poklicali gasilce, izpeljali simulacijo izklopa elektrike. Komunikacija po ozvočenju ni slišna povsod, zato so učence ustno seznanjali strokovni sodelavci šole po načrtu obveščanja za primer požara ali druge nesreče. Učenci so se dosledno ravnali po navodilih učiteljev kako in kam naj se umikajo tako, da ni prišlo do panike. Do prihoda gasilcev je preteklo manj kot pet minut. Takrat so bili že skoraj vsi učenci in učitelji varno zbrani na zbornem mestu na travniku pred šolo na južnem delu stavbe. Požarnih stopnic v objektu ni, imajo le en glavni vhod v stavbo, deset učencev in učitelj je ostalo ujetih v učilnici v 2. nadstropju. Reševanje je po prihodu gasilcev potekalo s pomočjo avto lestve. Gasilci so ob prihodu že bili seznanjeni, da so vsi učenci na varnem, da se nihče ni poškodoval. Skupno je bil do prihoda vodji intervencije za evakuacijo zadolžen ravnatelj šole, ki je vodji intervencije tudi sporočal podatke. Ta dan je bilo v šoli približno 600 ljudi, od tega 56 učiteljev in strokovnih delavcev šole ter drugih zaposlenih v šoli. Iz štirih nadstropij je bilo potrebno evakuirati približno 540 otrok. Po končani vaji so se učenci z učitelji vrnili v razrede, vodstvo vaje pa je s predstavniki šole in Občine Kamnik opravilo še sklepno fazo v načrtovanju, organiziranju in izvedbi vaje, to je analizo vaje. Osnovni namen evakuacijske vaje in usposabljanja je bit vodstvo šole, učitelje in učence naučiti pravilnega ravnanja ob pravem požaru ali drugi nesreči in odkrivanje šibkih točk. Z vajo smo preverili ustreznost pripravljenih odzivov na požar in druge naravne nesreče, ustreznost rešitev v načrtih zaščite in reševanja, predvidene načine vodenja aktivnosti ob nesrečah in sodelovanje v aktivnostih zaščite in reševanja med različnimi strukturami reševalcev (gasilci, reševalci, policija, ekipa prve pomoči). Vaja je uspela tudi zaradi predhodnega posveta in usposabljanja zaposlenih občine s strani poveljnika kamniških gasilcev Jožeta Oblaka ml. Na teh sestankih in usposabljanju so bila rešena organizacijska in tudi mnoga druga vprašanja glede požarne varnosti v šolah in poteka same vaje, nalogah učiteljev itd. Samo usposabljanje in pogovor učiteljem in učencem ni zadosti, zato je potrebno vaje izvajati redno -letno. Z vodstvom šole je dogovorjeno, da se podobna evakuacijska vaja izvede že v mesecu požarne varnosti - oktobru, vendar na drugo temo predpostavke nesreče. V vajo se bodo aktivno vključile še ostale strukture reševalcev, saj morajo vsi udeleženci vaje, gasilci, policisti, reševalna služba prilagoditi ravnanje drug drugemu. Možnosti, da vaje naredimo privlačne in učinkovite, je zelo veliko. Vendar morajo biti realno zasnovane, saj bodo le tako pridobljene izkušnje za pravilno ravnanje tudi pod močnim stresom dejanske nezgode. ANTON TONE SMOLNIKAR Foto: Jože Oblak, PGD Kamnik Gasilci PGD Kamnik so uspešno izpeljali evakuacijsko vajo in varno rešili učence iz učilnic v drugem nadstropju. S praktičnim znanjem do zaposlitve Dijaki Srednje šole ZUIM Kamnik in njihovi profesorji so v torek, 13. junija, v prostorih zavoda pripravili dan odprtih vrat, ki je bil namenjen predstavitvi praktičnega izobraževanja, ki poteka na njihovi šoli, in je bistvenega pomena pri zaposlovanju mladih invalidov in oseb s posebnimi potrebami. »Naše učence in dijake želimo izobraževati in usposabljati za pridobitev formalne izobrazbe, pripravljati za pridobitev poklica oziroma nadaljevanja študija, največji poudarek pa namenjamo usposabljanju za življenje, za samostojnost, ustvarjalnost in povezanost z okoljem,« je poudarila direktorica ZUlM-a Zdravka Slavec. Velik korak k uresničitvi teh ciljev so tudi prilagojeni izobraževalni programi na njihovi srednji šoli, v okviru katerih lahko dijaki pridobijo poklic monterja elektronskih sklopov, elektrikarja elektronika, pomožnega administratorja, administrator- ja in ekonomskega tehnika. Dijaki so na dnevu odprtih vrat obiskovalcem sami pokazali, kako poteka učenje in praktično delo v njihovih delavnicah, kjer se seznanjajo z uporabo računalnikov in spoznavajo različne računalniške programe, osnove elektro stroke, različno delo v pisarni ipd. Predstavili so delo v t.i. učnih podjetjih, diapozitive z letošnje mednarodne izmenjave dijakov na Finskem, prostore za (post)rehabilitacijski prakti-kum, kjer ustvarjajo likovne izdelke v različnih tehnikah, in uporabo laserske tehnologije, kar jim je omogočilo kamniško podjetje Gravo. Predstavnik podjetja je povedal, da so v podjetju sami prišli do zamisli, da bi v izobraževanje za uporabo laserskih strojev lahko vključili mlade invalide, kar se je za zdaj izkazalo za zelo uspešno sodelovanje. Prav takšno sodelovanje med socialnimi partnerji pa je tisto, kar si invalidi in osebe s posebnimi potrebami ter zavodi, kot je ZUIM, še posebej želijo. »Zakonodaja v zadnjem času omogoča napredek pri zaposlovanju invalidov, a sodelovanja in partnerstva je še vedno premalo. Želimo si, da vsi skupaj razmislimo o sodobnih učnih poteh in vzpodbujamo nove učne metode, ki bodo mladim invalidom pomagale, da se čim bolj praktično vključijo v samostojno življenje,«je povedala direktorica Zdravka Slavec. Z namenom, da bi izpostavili tovrstno problematiko ter možnosti in potrebe sodelovanja, so v ZUlM-u pripravili tudi okroglo mizo, ki jo je vodil dr. Dušan Rutar. Na njej so sodelovali mag. Cveto Uršič, direktor direktorata za invalide, Maruša Erbežnik s Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, Dominik Prosen s Sveta Vlade RS za invalide, Jelka Drobne s Centra za poklicno izobraževanje, župan Anton Tone Smolnikar in predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, Zavoda RS za zaposlovanje ter nekaterih delodajalcev. JASNA PALADIN Praktični prikaz v učilnici za elektro stroko. Gasilski preizkus znanja in spretnosti 3. in 4. junija so se na tekmovanju na kamniškem stadionu zbrali gasilci; od pionirjev do starejših veteranov GZ Kamnik in GZ Komenda, da se izkažejo v svojih gasilskih spretnostih in znanju. Tekmovanje se je pričelo že v soboto za starejše gasilce in mladino, odprl ga je predsednik tekmovalnega odbora Janez Repanšek, poveljnik GZ Kamnik, z vodjem tekmovanja Ivanom Hribarjem. Tekmovalni program je bil zelo obsežen, saj je zajel vsa društva občine Kamnik in Komenda. V dveh dneh se je zvrstilo okrog 110 desetin s 1000 gasilci in gasilkami. Iz območja občine Kamnik se je prvega dne tekmovanja udeležilo pet ekip starejših gasilcev - veteranov, iz območja občine Komenda pa tri in ena ekipa starejših gasilk - veterank, pionirji, pionirke, mladinci in mladinke. Čeprav je bilo hladno ozračje in spolzek teren, so se tekmovalci zelo trudili, da bi se čimbolj izkazali pri osvajanju ocenjevalnih točk. Za GZ Kamnik so se v skupini starejših gasilcev najbolje odrezali iz PGD Nevelj (897,8 točk), za GZ Komenda pa desetina iz PGD Križa, ki si je priborila enako število z razliko 0,3 točke. Za starejšimi gasilci-veterani so nastopili najmlajši bodoči gasilci-pionirji in pionirke. Iz območja GZ Kamnik je nastopilo 12 pionirskih desetin in 3 iz GZ Komenda. Največ točk so osvojili pionirji PGD Kamnik (886,1 točko), pionirji iz Komende pa 878 točk. Najboljše so bile pionirke iz Nevelj (884,8 točk) in iz Komende, ki so dosegle z nedokončano vajo 904,8 točk. Mladi pionirji so bili zelo aktivni, še posebej pri zbijanju tarče z vodnim curkom. Čeprav so bili mokri, so tekmovali z veliko vnemo. Tudi mladinke in mladinci so se zelo dobro izkazali v tekmovalnih veščinah. Iz GZ Kamnik je nastopilo 13 mladinskih ekip in med prvimi so bili fantje iz Zg. Tuhinja, ki so si priborili 1021,9 točk, mladinci iz Most pa 1007,5 točk. Tudi mladinke iz Zg. Tuhinja so se dobro izkazale, dosegle so 990,5 točk, mladinke iz Komende pa 961,3 točke. Naslednjega dne je nastopilo 54 ekip iz vseh gasilskih društev GZ Kamnika in 11 ekip iz GZ Komenda. V skupinah A in B so se najbolj izkazali gasilci PGD Srednja vas, ko je skupina A dosegla 901,4 točke, skupina B pa 913,2 točki, gasilci s Križa, skupina A, 871,5 in skupina B 876 točk. Članice iz skupine A s Sel so dosegle 875,2, iz Križa pa 825,4 točke. V skupini B pa so bile najuspešnejše članice Kamnik 1, ki so dosegle 864,3 točke, članice Komenda pa 836,8 točk. Po tako obsežnem programu in številu tekmovalcev je vodstvo tekmovanja zbralo skupne rezultate in jih javno razglasilo. Zaključka tekmovanja sta se poleg funkcionarjev GZ udeležila tudi župan Anton Smolnikann direktor občinske uprave Ivan Pristovnik. Župan je pohvalil prizadevnost gasilcev in se jim zahvalil za ves njihov trud, tako za reševalne akcije, za strokovno izobraževanje in za skrb, ki jo posvečajo kadrovanju mladih gasilcev. Najbolj uspešnim gasilskim ekipam je vodstvo GZ podelilo spominske pokale za njihovo nesebično delo, ki so ga opravili čez leto in za razvijanje in utrjevanje tradicij gasilstva. ALOJZIJ KONDA Zaščita in reševanje na visoki strokovni ravni Ponovni uspeh ekipe prve pomoči občine Kamnik in priznanja Kamničanom na področju zaščite in reševanja Prostovoljstvo kot eden pomembnejših temeljev sistema varstva pred nesrečami je v naši občini na izjemno visoki strokovni ravni. Prostovoljno opravljanje nalog varstva pred nesrečami, zlasti nalog zaščite, reševanja in pomoči, je zelo razširjeno. Najbolj razvito je na področju humanitarnih dejavnosti, kar je po svoje razumljivo. Človek ob nesreči običajno pričakuje in išče pomoč najprej pri ljudeh, s katerimi je v tesnih stikih, to je v okviru na- ravne socialne mreže - družina, sosedje, prijatelji, društva, strokovna združenja in druge organizacije. Med pomembnejše organizacije, ki so del omenjenih socialnih mrež v naši občini, sodijo organizacije sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, to so prostovoljna gasilska društva, gorska reševalna služba in ekipe prve pomoči, organizirane pri Civilni zaščiti občine Kamnik. Poleg tega v občini sodelujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami še Rdeči križ Jamarsko društvo, taborniki in skavti, radioamaterji, geofonisti, Kinološko društvo Kamnik in enota reševalnih psov ter poklicne enote CZ. Njihova dejavnost ni omejena le na zaščito, reševanje in pomoč ob nesrečah, temveč glede na svoje kadrovske in druge zmogljivosti sodelujejo tudi pri izvajanju preventivnih nalog in pri usposabljanju. Občina na različne načine spodbuja in podpira njihovo dejavnost. Njihov status v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je urejen, saj se njihovi člani praviloma ne razporejajo na vojaške in druge državljanske dolžnosti, člani imajo zagotovljene pravice na področju zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotovljeni so stabilni viri financiranja njihovih programov in tako dalje. Njihovi predstavniki sodelujejo tudi pri upravljanju in vodenju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sestavni del usposabljanja enot prve pomoči so tudi regijska preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči, ki jih organizira Izpostava RS za zaščito in reševanje in Območno združenje Rdečega križa. Ekipe iz občine Kamnik že vrsto let dosegajo visoka mesta tako na regijskih kot tudi državnih preverjanjih. Letos je bilo XI. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa organizirano na Vrhniki 10. junija. Iz naše občine se je preverjanja udeležila ekipa prve pomoči PP Šmarca, ki je organizirana v okviru Prostovoljnega gasilskega društva Šmarca Med enajstimi ekipami so dosegli 2. mesto. Preverjanje je bilo organizirano v obliki poučne vaje na predpostavkah delovanja ekip prve pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, ki ogrožajo ljubljansko regijo ter ob nesrečah v prometu, nesrečah na kopališčih in drugih vsakodnevnih nesrečah večjega obsega, kot so množične prireditve. Ekipa PP Smarce je svoje znanje uspešno prikazala na treh delovnih točkah pri nudenju prve pomoči poškodovanim na različnih realistično prikazanih situacijah. Ob dosegu tako dobrega rezultata je potrebno poudariti, da gre zasluga tudi mentorjema Jožici Lužar in dr. Aleksandru Dopliharju, ki že vrsto let pripravljata kamniške ekipe za omenjena preverjanja in nudenje prve pomoči ob nesrečah. Priznanja, ki jih je odobrila državna komisija za priznanja in nagrade, so v letošnjem lem prejeli tudi trije posamezniki iz prostovoljnih in poklicnih vrst reševalnih enot občine Kamnik za zasluge pri razvijanju in krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, pri zaščiti in reševanju ljudi in premoženja ter varovanju okolja. Na državni slovesnosti v Cankarjevem domu 1. marca ob svetovnem dnevu CZ je prejel priznanje-plaketo CZ za dolgoletno prostovoljno in predano delo na področju Gorske reševalne službe v Kamniku načelnik Janez Podjed, ki to funkcijo opravlja že od leta 1995. V vsem tem času je sodeloval pri več kot 400 reševalnih akcijah ter vodil več kot 160 reševalnih akcij. Prav tako je na osrednji državni slovesnosti prejel bronasto priznanje CZ Franc Golob, ki je član PGD Kamnik od leta 1976 in je kot pomočnik poveljnika društva zadolžen za tehnično reševanje pri prometnih in drugih tehničnih nesrečah. Na regijski slovesnosti, ki je potekala v Litiji je bronasto priznanje CZ za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči prejel Roman Žurbi, pripadnik poklicne enote CZ za tehnično reševanje občine Kamnik. Kot vodja oddelka za tehnično reševanje Tehnično reševalnih enot CZ opravlja funkcijo že več kot 10 let. V tem času je aktivno sodeloval pri reševanju in odstranjevanju ovir na cestah, pri urejanju zasilnih poti in prehodov ter urejanju komunalne infrastrukture ter odpravljanju drugih posledic nesreč. ANTON TONE SMOLNIKAR Člani ekipe PP Šmarca, ki je organizirana v okviru Prostovoljnega gasilskega društva Šmarca, so na XI. Regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči občin ljubljanske regije pokazali dobro usposobljenost reševanja in nudenja prve pomoči, kar jim je prineslo odlično drugo mesto. Kamniška ekipa je hitro in učinkovito nudila prvo pomoč vozniku osebnega vozila pri naletu v drevo. Ob dnevu državnosti NA PREDVEČER PRAZNIKA KRES NA GORI PA SE SLIŠ’ OD SVET GA VIDA ZVON... Ni znamenje na polju to, to moje je srce gorko. In ta obraz prepoln miline, je slika naše domovine. (S. Gregorčič-odlomek iz recitacije) Turistično društvo »Gora sv. Miklavž, Šmartno v Tuhinjski dolini« je tudi letos s Kulturnim društvom Srednja vas na kresni večer organiziralo praznovanje predvečera praznika slovenske državnosti. Kulturno društvo Srednja vas je organiziralo pohod iz vasi Potok na sv. Miklavž. Vsak pohodnik je dobil lep obesek z napisom »Gora 2006 pohod valcev iz Šmartnega. Sveto mašo, ki jo je za domovino daroval domači župnik Jože Razinger, so s petjem in sodelovanjem polepšali pevci MePZ Mavrica. Ker so bili pevci v krogu prezbiterija, se je v cerkvi občutila izredna akustika tega prostora. Župnik je v svojem nagovoru poudaril, da imamo ta dan razlog za praznovanje, ker je Marijino Brezmadežno srce, rojstvo Janeza Krsnika in petnajst let, odkar imamo svojo državo. Kulturni program, ki je potekal na dvorišču pred cerkvijo, je povezovala Maja Korošec. MePZ Mavrica je pod taktirko zboro- kresni večer«. Lepo vreme in pozna popoldanska ura so dodali svoje k lepemu številu pohodnikov. Praznovanje se je pričelo s slovesnim pritrkovanjem in zvonjenjem domačih pritrko- vodje Roka Juhanta zapela poleg Zdravljice še nekaj domoljubnih pesmi. Predsednik TD Gora Jože Korošec je izrazil veselje nad tako številnimi obiskovalci in prijatelji Gore, da lahko ob prijetnem druženju praznujemo praznik domovine. Povabil nas je tudi na praznovanje v jeseni, saj bo večja slovesnost ob zunanji prenovi cerkve in mežnarije. Kmalu pa bo pripravljena spletna stran na internetu, kjer bomo lahko videli in prebrali vse aktualnosti v TD Gora sv. Miklavž. Tudi predsednik KD Srednja vas Albin Pirš se je v svojem nagovoru spominjal, da še pred 25-imi leti niti sanjati nismo mogli o samostojni domovini. Takratni šolski sistem je v učbenikih načrtoval nekakšen enotni jugoslovanski jezik in tako bi postopno slovenščina izginila kot uradni jezik. Nejc Pančur in Rafko Breznik sta nam zaigrala na harmoniko, pesmi Znamenje in Naš narodni dom sta nam recitirali Tjaša in Sonja. Veseli Oferači (Albert Albert, Tone Sušnik, Pavle Korošec) pa so ob koncu proslave naredili ofreht domovini in še vsem tistim, ki so praznovali rojstni dan. Zakurili so kres in nekoliko pozneje še manjši ognjemet. Ob toplem in razsvetljenem večeru je druženje in praznovanje dneva državnosti trajalo do zgodnjih jutranjih ur, saj nam je na harmonike igralo kar več harmonikarjev, tako da se tudi plesa nismo branili. Štefka Legedič V soboto, 24. junija, na praznik sv. Janeza Krstnika in na predvečer Dneva državnosti je bila pri sv. Vidu nad Tuhinjem darovana maša za domovino, pri kateri smo se vsi skupaj bogu zahvalili za samostojno Slovenijo in za milost, da smemo v svoji domovini živeti v miru. Mašo je daroval tuhinjski župnik Jože Tomšič, bogoslužje so s petjem obogatili pevci mengeškega Zvona. Po maši je Mladina s T‘hinske-ga konca pripravila multimedij-ski kulturni program, v katerem so nastopili: mengeški Zvon, vokalna skupina Nasmeh, »pastir« Gregor in harmonikarja, ves čas pa smo na video platnu opazovali posnetke del pri elektrifikaciji in dosedanji obnovi cerkve. Po končanem kulturnem programu smo ob kresu, dobri hrani in pijači, ki so ju pripravili člani ZPS in drugi farani, še dolgo v noč zadržali v prijetnem druženju in kovanju načrtov, kako bi čimprej obnovili cerkev sv. Vida. Cerkev je bila dolga leta zapuščena, pred leti so farani obnovili streho, da vsaj ta ni zamakala. S prihodom župnika Tomšiča in domačinov, ki jim ni vseeno, da cerkev propada, so se stvari obrnile na bolje. Delno je že obnovljen oporni zid, vzidana so nova vrata, v cerkvi so postavljene klopi. Velika pridobitev je elektrika; žarnica je s pomočjo dobrotnikov prvič zasvetila oktobra lanskega leta. V načrtu je utrditev zvonika in obno- Po Koželjevi poti na praznovanje v Bistrico Prebivalci KS Kamniška Bistrica, po velikosti največje krajevne skupnosti v kamniški občini, so v soboto, 17. junija, praznovali svoj krajevni praznik. Le-ta je vsako leto zabeležen že 9. junija in se navezuje na dogodke leta 1942, ko je bilo na tem območju zelo živahno narodno osvobodilno gibanje. Dolgoletno praznovanje je po osamosvojitvi Slovenije za nekaj let zaradi različnih pogledov zamrlo, a anketa, ki je bila med krajani na to temo izvedena leta 2002, je pokazala, da si Bistričani spet želijo obuditi svoj krajevni praznik. Letos so se tako že četrtič v zadnjih letih na praznovanje v Kamniško Bistrico podali kar peš. Približno petdeset krajanov, kar je največ v teh letih doslej, se je zjutraj zbralo v Stahovici na izhodišču Koželjeve poti in se s polno mero dobre volje podalo na več kot dve urni pohod do planinskega doma. Koželjeva pot, ta skoraj 10-kilome-trska povezava med Stahovico in vznožjem gora, ki je stoletja pred izgradnjo ceste služila mnogim planincem, je bila tudi letos deležna mnogih utrditev in izboljšav. »Mar-kacisti Planinskega društva Kamnik in Planinskega društva Bajtar ter veliko tistih, ki imajo Kamniško Bistrico radi, smo Koželjevo pot letos dodobra utrdili. Več kot sto ur smo porabili za to, a takšnih sobotnih akcij se ni težko udeležiti, če imašplanine rad in če so ljudje potem še bolj zadovoljni, «\e med hojo pripovedoval Zdravko Bodlaj, dolgoletni predsednik sveta KS Kamniška Bistrica in ob tem še zaupal, da bi številne naravne in tudi kulturne zanimivosti, kijih v tej dolini res ne primanjkuje, radi združili v učno pot, ki bi bila zanimiva tako za šolarje kot malo starejše obiskovalce. Zelo prijeten pohod po Koželjevi poti, ki je primerna za spomladansko nabiranje kondicije, krajši poletni pohod ali družinski izlet, so pohodniki zaključili prav za čas kosila, še prej pa so za svoj trud in dobro voljo pri Predoslju prejeli spominsko majico letošnjega sponzorja. Po skupinskem fotografiranju pri spomeniku Valentina Slatnarja -Bosa in odlični enolončnici je sledil še kulturno-zabavni program in nagovor predsednika sveta KS. »Prepričan sem, da večina ve, zakaj jrraz-nujemoprav na 9-junij, pa vendar je prav, da osvežim spomin in predvsem mlajšim predstavim dogodke iz naše polpretekle zgodoiine. Osvajalske težnje in okupacija sovražnih sil našim krajem niso prizanesle in v letu 1942je bilo v naši krajevni skupnosti zelo razgibano narodno osvobodilno gibanje. Kamniški bataljon se je odločil za napad na občino in žandarmerijo z namenom zapleniti orožje in municijo, karjim je tudi uspelo. Na občini so takrat zaplenili živilske karte in uničili arhiv. Ker seje napadenim hitro približevala pomoč iz Kamnika, so se borci umikali v smer Vegrad, kjer je bilpod streli okupatorja ustreljen Koroški Slovenec jurijLib-nik, gozdar in lovec v Kamniški Bistrici. Po znanih podatkih je bil to prvi organiziran ruzpad na osvajalce sredi belega dne,« je povedal Zdravko Bodlaj in zbrane pozval k minuti molka. Za prijeten program, ki je minil v sončnem in vročem vremenu, so poskrbeli člani Godbe Stranje s svojimi že skoraj pozabljenimi inštrumenti, učenci OŠ Stranje in mladi glasbeniki iz Tunjic, vsi pa so si želeli, da bi praznovanje prihodnje leto, ko ga bodo organizirali skupaj s krajevno skupnostjo Godič, minilo v še številčnejši družbi. Zdravko Bodlaj je na čelu krajevne skupnosti Kamniška Bistrica že deseto leto. ^ kulturnem programu so sodelovali tudi učenci OŠ Stranje. KAMNIK DOBIL CENTER ZA POMOČ DRUŽINAM IN POSAMEZNIKOM V STISKI V kamniškem Zdravstvenem domu je pretekli mesec začel delovati Center za družinsko terapijo Kamnik. Vsak od nas se kdaj v življenju znajde v situaciji, ko nam je res težko in v takih trenutkih ponavadi ne vemo kam bi se obrnili po pomoč ali pa si preprosto ne upamo prositi zanjo. Prepričani smo, da moramo vse svoje probleme rešiti sami, a to se ne da. Vsi potrebujemo nekoga, ki nas bo slišal, nas ne bo obsojal, ob katerem se bomo počutili sprejete in varne. Strokovna pomoč v obliki relacijske družinske terapije je torej namenjena posameznikom, parom in družinam, ki se znajdejo v situaciji, ko npr. je otrok težaverj, ko se zakonca prepirata ali se ločujeta, ko je prišlo do prevare v zakonu, ko je v družini alkohol, droga, verbalno, fizično ali spolno nasilje. Tudi ko ne moremo preboleti smrti, ostanemo brez zaposlitve, razmišljamo o samomoru, ko smo prezaposleni z mislijo na hrano, v primeru duševnih bolezni oz. ko enostavno ne zmoremo več naprej, se lahko obrnemo na družinskega terapevta. Terapevtski proces, ki traja tri mesece po eno uro tedensko, vodijo terapevti specialisti, magistri oziroma doktorji Zakonske in družinske terapije. Namen terapije je globinsko preoblikovati nefunkcionalne vzorce vedenja, mišljenja in čutenja, ki človeka vedno znova poženejo v stisko. Oče modela relacijske družinske terapije je dr. Christian Gostečnik. Izjemni uspehi tovrstne terapije na območju Ljubljane so narekovali njegovo razširitev tudi v Kamnik. Trenutno delujemo v prostorih psihološke ambulante v 11. nadstropju Zdravstvenega doma Kamnik, številka tel. odzivnika je 040 188 047 (e-pošta: cdt.kamnik@gmail.com). Nataša Bider Humar, strokovna direktorica CDTK va zunanjščine cerkve, pozneje tudi notranjščine. Po utrjeni cesti so tovornjaki pripeljali gradbeni oder, ki so ga prostovoljci že postavili okrog zvonika in odstranili star omet. Po ogle- in donatorjev ne bo šlo, kajti v župniji Zgornji Tuhinj smo v zadnjih dveh letih že obnavljali zunanjost farne cerkve in stari »farovž«, vse pa za seboj potegne velika finančna sredstva. Kulturnemu programu so prisluhnili tudi mladi. Nove pridobitve kljub skromnim finančnim sredstvom kopališča^ uredili driščeindovoz do pokopališča ter utrdili nekaj cest in dovoznih poti. V Stranjah so še posebej veseli, da se po programu odvijajo zahtevna gradbena dela pri temeljiti obnovi njihove osnovne šole, kjer bodo ustrezni prostori že naslednje šolsko leto omogočali boljše pogoje učencem in njihovim učiteljem. Prav v teh dneh se intenzivno izvajajo razna dela na državni cesti Stahovica - Kamniška Bistrica, saj delavci napeljujejo kanalizacijske, vodovodne in druge komunalne vode. Zdravko Bodlaj je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo zaradi omenjenih pridobitev in zglednega sodelovanja med krajani, poudaril pa je željo po večjem sodelovanju pri načrtovanju krajinskega parka, saj je prepričan, da se tovrstnih projektov ne bi smelo izvajati mimo lokalne skupnosti. JASNA PALADIN Foto: ALEŠ LEBEN du strokovnjaka s kranjskega Spomeniškega varstva kulturne in naravne dediščine se bodo dela pričela tudi na cerkvi. Potrebno bo postaviti gradbeni oder še okrog cerkve, okresati star omet s fasade, potem bodo prišli na vrsto mojstri, ki bodo naredili novo fasado. Tudi notranjščina cerkve bo zahtevala korenito prenovo. Stranska oltarja sta že odstranjena in čakata na obnovo, treba bo (seveda po navodilih Spomeniškega varstva) zamenjati tlak, prepleskati stene. Veliko dela nas še čaka, a kjer je sloga, tam je moč. Zato vabimo vse častilce svetega Vida, da priskočijo na pomoč na tak ali drugačen način. Brez pomoči dobrotnikov Upamo in verjamemo, da bo tudi tokrat šlo! Možnosti je veliko. Že sedaj smo veseli, ker je čez poletje v cerkvi vsako tretjo nedeljo v mesecu maša in ljudje z veseljem prihajajo. Od cerkve je čudovit razgled, tu je mir in tišina, ki ju zmoti le petje ptic. Zato ima sv. Vid tudi med tednom veliko obiskovalcev, saj se zvon pogosto oglaša. Če pa nam bo uspelo obnoviti cerkev, bo še toliko lepše slišati tisto: »Pa se sliš’, pa se sliš‘ od svefga Vida zvon...« Ja, v soboto se je slišal kar na dva načina - iz zvonika, kjer so pritrkavali domači pritrkovalci, in iz grl mengeških pevcev! Tekst: MARINKA MOŠNIK, Foto: MATEJ TONIN Kresovanje v Mekinjah Na kresni večer, 23. junija, so v Mekinjah na bregu nad Šporno-vo kapelico tudi letos zakurili velik kres. Ob tem so učiteljice Sve-tičeva, Riflova in Zupinova iz OŠ Mekinje z učenci 1. razreda pripravile še program v počastitev praznika Dneva državnosti. Po himni so izvedli skupinsko Najmlajša med nastopajočimi Urška Pečevnik je prebrala pesem Moje mesto Kamnik, ki jo je sama napisala (foto: Tomo Smolnikar) recitacijo o Mekinjah avtorice Tatjane Tratnik. Lara Trstenjak, Anja Pavič in Rok Čevka so recitirali odlomek »O domovini« Franceta Bevka, »Pesem o zemlji« Toneta Pavčka in »Na vrhu hriba«. Pevski zborček učencev je zapel »Ljuba naša domovina« in še dve narodni. Manca Smolnikar, nekdanja učenka OŠ, pa je zaigrala na flavto. K lepi prireditvi so prispevali s svojim delom ali sredstvi še KS Mekinje, mladi Nove Slovenije pod vodstvom Mateja Slaparja, z ozvočenjem in osvetljavo Tomo Smolnikar, z lesom tesarstvo Štebe iz Že j, gasilci PGD Nevlje in seveda z obiskom številni gledalci. MILAN WINDSCHNURER POHOD NA VOVAR Pri koči pod Vovarjem so k prijetnemu razpoloženju pohodnikov dodali svoje tudi harmonikarji iz Godiča. Na sam Dan državnosti, 25. junija, so v sekciji za pohodništvo Športno kulturnega društva Mekinje izvedli že 2. tradicionalni pohod na 940 m visok hrib Vovar, ki se pne nad vasjo Gozd. Zborno mesto je bilo ob 9.30 na avtobusni postaji ob društvenem domu ŠKD v Mekinjah, kjer so se pohodniki lahko odločili za dve različni težavnostni trasi. Naši vodniki so nas vodili po gozdnem kolovozu, delno pa po brezpotju, ki pelje do Oševka ter naprej do naselja Briše. Pot nas je vodila po kolovozu do grebena, nato pa po grebenu, na vrh do vpisne skrinjice. Bilo je sončno in vroče, a pohodnikov to ni zmotilo, da se ne bi podali na kar 4-urno pot proti najvišjemu hribu v okolici. Povzpeli so se na vrh hriba, potem pa se vrnili h koči pod Vovarjem, kjer so se udeležili svete maše, ki jo je daroval mekinjski župnik mag. Pavel Pibernik. Pri kratki maši je sodeloval tudi mekinjski mladinski cerkveni zborček pod vodstvom Ines Iskra. Po uradnem delu je sledilo družabno srečanje, kjer so nas s svojim nastopom počastili pevci DKD Solidarnost, za nadaljnjo zabavo pa so poskrbeli harmonikarji Društva ljubiteljev harmonike Godič. Kot se spodobi za tovrstne izlete, je društvo poskrbelo tudi za slasten golaž in dovolj tekočine. NINA STANKOVIČ Razstava Zbirka ulitkov Kamničana profesorja dr. Milana Trbižana na naravoslovnotehniški fakulteti ljubljanske univerze Spomin in v kovino prelit dokument dosežkov v livarstvu... »Trbižanovo občudovanje form iz livarskega sveta ne želim primerjati z likovno dejavnostjo, hočem le opozoriti na njegov odnos in občutljivost do nevsakdanjega okolja, ki mu ga je nudilo livarstvo. Želim opozoriti na odprtost in sprejemljivost Milana Trbižana do vsega, kar je kdo ustvaril v livarstvu,« je ob odprtju stalne razstave Zbirka ulitkov profesorja Milana Trbižana na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, 21. junija, med drugim dejal umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek. Kamničan Milan Trbižan, redni profesor in predstojnik katedre za livarstvo, predsednik mednarodne komisije Svetovne zveze livarjev, soustanovitelj Heksagonale na področju livarstva, predsednik Društva livarjev Slovenije in dolgoletni urednik Livarskega vestnika, je namreč sprejel pomembno odločitev, da celotno svojo zbirko ulite male plastike, ki jo je zbiral dolga desetletja, podari v obliki stalne razstave Naravoslovnotehniški fakulteti. Kot je dejal njegov sošolec na kamniški gimnaziji dr.Juter- Umetnostni zgodovinar prof. dr. Mirko Juteršek je ob oceni Tr-bižanove zbirke in razstavnega kataloga dejal, da bo zbirka in njenemu namenu primerna predstavitev v samostojni strokovno širše uporabni publikaciji, s svojo specifičnostjo slovenski kulturi lahko v ponos, saj takšnih javno dostopnih zbirk v svetu še ni. šek, je zbirka ulitkov za Trbižana privlačna tako iz spominskega kot iz strokovnega vidika in nenazadnje tudi nam predstavlja dokument dosežkov in raven ulivanja. Zgovorna pa je tudi s povsem oblikovno umetniškega vidika. Ko so v zadnjih letih njegovi strokovni kolegi spoznali, kaj mu ulitki pomenijo, so mu s toliko večjo pozornostjo podarjali tovrstne predmete kot spominke. Ideja, da bi te ulitke Milan podaril fakulteti, je dozorevala počasi do odlo- Okrasna skleda z odtisom idrijske čipke - Nataša Prestor, livar Dušan Hedl čitve, ko je končno odkril smisel in pomen svojega s stroko povezanega zbiranja. Po mnenju dekana Naravoslovne tehniške fakultete prof. dr. Radomirja Turka, ima ta zbirka več pomenov. Je del izdelkov širšega evropskega prostora, je plod sodelovanja eksperta -livarja pri tehniški realizaciji zamisli umetnika, je spomin na nešteta mednarodna znanstvena in strokovna sodelovanja strokovnjakov -livarjev ter opozarja na več kot 300 -letni kulturno teh-, nični dokument tradicije livarstva in metalurgije na Slovenskem. Dekan dr. Turk se je profesorju Milanu Trbižanu ob odprtju razstave iskreno zahvalil ne le za ši-rokogrudnost pri snovanju, po- Prof. dr. Milan Trbižan stavitvi in podaritvi zbirke, pač pa za jasno sporočilo, ki ga predaja mlajšim in bodočim pedagoškim delavcem in metalurškim inženirjem (kar je tudi temelj prenove univerzitetnih izobraževalnih programov po bolonjskih načelih), to je, da je bodoči intelektualec s kompetencami, ki združujejo znanje, kreativnost in podjetnost ter ob uporabnem tehničnem znanju tudi širino humanista - svetovljana. Avtor razstave profesor Milan Trbižan pa je med drugim poudaril, da mora ob zahvali svoji hčerki Katarini, ki je skrbela, da se delo pri pripravi razstave tudi med njegovo boleznijo ni ustavilo, poseči tudi desetletja nazaj, ko sta na njegovo tovrstno usmeritev vplivala dva prijatelja: umetnostni zgodovinar prof .dr. Mirko Juteršek, ki mu je nenehno odpiral svoj umetniški svet, in dr. Karl - Heinz Caspers iz Nurnberga, ki je ob vsakem obisku prinesel nove ulitke, od katerih so mnogi našli svoje mesto v razstavljeni zbirki. Dodal je, da je bilo težišče njegovega mednarodnega sodelovanja pet držav, od koder je v zbirki tudi največ eksponatov: Nemčija, Češka, Avstrija, Hrvaška in Poljska. Pomembni pa so tudi eksponati slovenskih podjetij in še posebej slovenskih kiparjev, ki so se vselej radi odzvali na pobudo katedre za livarstvo. Zbirko ulitkov spremlja tudi razstavni katalog, glede na vsebino pa so ulitki urejeni po sklopih in sicer je v sedmih sklopih (od sv. Barbare in montanistične tradicije, dekorativnih krožnikov, upodobitev livarjev, uporabnih ulitkov do upodobitev živali) razporejenih 64 reliefov, v osmem sklopu je 9 miniatur znanih Slovencev, v zadnjem pa 39 medalj in plaket. Razstavo je z ugotovitvijo, da sta nosilec narodne identitete tudi tehnika in obrt, in s posebnim priznanjem avtorju Trbižanu za eno redkih donacij pri nas odprl akademik prof. dr. Boštjan Žekš, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vsekakor si je zanimivo razstavo našega rojaka, mednarodno uveljavljenega strokovnjaka s področja livarstva Milana Trbižana vredno ogledati. Na ogled je v prostorih Oddelka za materiale in metalurgijo N aravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, Lepi pot 11. Franc Svetel) Sveta Barbara, zaščitnica montanistov - Jure Smole, livar Anton Hedl Katalog »Zbirka ulitkov profesorja M. Trbižana« s celotnimi govori iz otvoritve razstave se dobi v TIC Kamnik. Iz Matične knjižnice Kamnik Poletno družinsko branje Kaj je ena od najboljših vzgojnih popotnic za odraslo življenje, ki jih lahko starši podarimo svojim otrokom? To, da jih navdušimo za branje. Branje nam nudi spoznavne, etične in estetske vrednote, pot do samospoznava-nja in notranjega bogatenja, razumevanje sebe in sveta. In nikakor ni pretirana trditev, da je branje povezano s kakovostnejšim življenjem. Otroke pa ne navdušimo z besedami, pač pa z lastnim zgledom. Zato že tretje leto zapored v naši knjižnici v poletnih dveh mesecih izvajamo nagradno bralno akcijo Poletno družinsko branje. Nagradna bralna akcija bo potekala od 1. julija do 31. avgusta na pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik in v knjižnici Komenda. Namenjena je spodbujanju družinskega branja, zato lahko v njej sodelujejo otroci skupaj s svojimi starši ali starimi starši. Družine, ki bodo želele sodelovati pri poletni bralni akciji, bodo na pionirskem oddelku prejele izkaznice, v katere bodo beležile podatke o prebranih knjigah. Zraven je potrebno zabeležiti utrinke, lahko tudi narisane. Vsak predšolski in šolski otrok naj prebere vsaj 20 leposlovnih in 5 poučnih knjig, starši pa 5 knjig. Seveda je dobrodošlo, da je število prebranih knjig precej višje. Predšolski otroci bodo za vsakih pet prebranih knjig prejeli eno nalepko kamniške Veronike, šolski otroci in starši pa bodo v izkaznico sami vpisovali podatke o prebranih knjigah. Pomembno je torej, da sodelujejo tudi starši in tudi oni vpisujejo svoje prebrane knjige. Za lažjo izbiro gradiva za sodelovanje pri bralni akciji poiščite KOTIČEK POLETNO DRUŽINSKO BRANJE na spletni strani naše knjižnice (www.kam.sik.si), na pionirskem oddelku in na oddelku za odrasle pa bo tej akciji namenjena posebna polica s priporočenimi knjigami. Tu boste našli veliko idej za branje dobrih knjig.Izpolnjene izkaznice bomo zbirali do 20. septembra na pionirskem oddelku. In kakšne bodo nagrade? Vse sodelujoče družine bomo avgusta povabili na pravljično noč v našo knjižnico. Vse družine, ki bodo prebrale vsaj zgoraj določeno število knjig, bomo nagradili tudi na družinskem srečanju, ki bo oktobra v Budnarjevi hiši. V nagradni bralni akciji lahko sodelujejo samo člani naše knjižnice. Dragi starši in otroci, pridružite se tej akciji. Prijetno bo in koristno, povrhu vsega pa se nam obeta še prijetno nagradno druženje! Breda Podbrežnik Vukmir Tematska razstava znamk V petek, 16. junija, je Filatelistično društvo Ivan Vavpotič iz Kamnika v razstavišču Veronika odprlo razstavo znamk z različnimi tematikami. Odprtja razstave, ki jo je vodil predsednik društva Boris Bratuž, seje udeležilo okrog sedemdeset ljubiteljev znamk in drugih obiskovalcev, ki so z velikim zanimanjem prisluhnili predstavitvi razstave in zgodovine filatelističnega delovanja v Kamniku. Delček svoje zbirke je razstavilo 18 članov društva na 128 listih, ki so bili lično predstavljeni v 32 steklih. Razstavljeni eksponati so predstavili teme, kot so ptice, metulji, drevesa, železnica, ladje, astronavtika, združena Evropa, nogomet, Krištof Kolumb, arheologija in podobno. Namen razstave je približati filatelijo zlasti osnovnošolcem in mladini, da spoznajo vse čare te dejavnosti, hkrati pa nudijo tudi številne podatke z različnih področij, kot so znanost, umetnost, zgodovina, geografija, živalstvo in rastlinstvo, promet ... Za šolske skupine je bilo organizirano vodstvo po razstavi in z veseljem smo pričakali skupine učencev iz vseh kamniških osnovnih šol, ki so se s svojim obiskom razstave odzvale našemu povabilu. B.B. j : ; Predsednik FD Ivan Vavpotič Boris Bratuž izroča priznanje za razstavljene eksponate Evropa CEPTnajstarejšemu in še vedno aktivnemu članu dr. Niku Sadnikarju. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: tic@kamnik-tourism.si www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV KULTURNO DRUŠTVO PRIDEN MOŽIC Glavni trg 1, Kamnik inf o: 041 360 399 www.kamfest.org od nedelje, 13. avgusta, do sobote. 26. avgusta KAMFEST - festival z razgledom Veliki oder na Malem gradu - koncerti ob 20.30 uri Mali oder pri Kavarni Veronika - otroški program ob 18.00 uri in Večerni oder ob 22.00 uri *■ MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si od 11. do 14. iuliia od 9.30 do 15. ure Počitniška ustvarjalnica Vila Čira-Čara z Rosano Kleindienst Premk oblikovanje gline, mozaikov, nakita, slikanje na svilo, steklo in bombaž. Prijave: pionirski oddelek Matične knjižnice Kamnik, Rosana - 040 838 570. Cena: 14.000 za 4 dni. *■ SKUPINA FESTIVAL BREŽICE Zavod Ars Ramovš www. festivalbrezice. com naročilo vstopnic in inf o: 01 /242 08 12 info@k-ramovs.si Četrtek. 13. iulii. ob 20.30 Mali Grad ENSEMBLE L‘ALBA (glas, srednjeveška viela in lutnja) glasba francoskih in španskih trubadurjev in trouverjev 12. in 13. stoletja Četrtek. 20. iulii ob 20.30 Grad Zaprice HRVATSKI BAROKNI ANSAMBL Forster, Kindermann, Muffat, Uccellini, Forchheim, Pandolfi-Meali, Albrici, Couperin Četrtek. 27, iulii ob 20.30 Grad Zaprice AUSER MUSIČI (traverso, dve violini, viola, violončelo) Boccherini Petek. 4. avgust ob 20.30 Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni TERAKADO, AD - EL, FRITZSCH J.S. Bach: Šest sonat za čembalo, solo violino in violo da gamba Petek. 12. avgusta ob 20.30 Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni CRACOVIA BAROCCA (flavta, viola da gamba, čembalo) de Boismortier, Blavet, Dornel, Leclair, Forqueray, Marais, de Monteclair KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK - CENTER (Ekslerjeva ulica, Frančiškanski trg, Fužine, Glavni trg, Gregorčičeva ulica, Japljeva ulica, Kettejeva ulica. Kolodvorska ulica, Košiše (hišne št. 1-14 in 22-29), Levstikova ulica, Maistrova ulica. Medvedova ulica. Muzejska pot. Na produ, Parmova ulica, Petruškova pot. Pot na Poljane, Prešernova ulica, Raspov prehod, Sadnikarjeva ulica, Samostanska ulica, Streliška ulica, Šlakarjeva pot, Šolska ulica, Šutna, Tomšičeva ulica, Trg svobode. Trg talcev, Tunjiška cesta, Ulica Josipa Močnika, Usnjarska cesta, Zaprice, Žale, Žebljarska pot) POZIVA VSE ZAINTERESIRANE KRAJANE K SODELOVANJU V SVET KS Kandidati naj podajo pisno prijavo (ime in priimek, naslov, izobrazba, EMŠO) najkasneje do 31.08.2006 na naslov: Krajevna skupnost Kamnik - Center Glavni trg 24,1241 Kamnik. V Mšsp piaam Vaša F F Matična knjižnica Kamnik Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knjižnica iuliia in avgusta odprta: ponedeljek: 13. do 19. ure torek: 13. do 19. ure sreda: 9. do 15. ure četrtek: 9. do 15. ure petek: 9. do 15. ure sobota: zaprto Dislocirana enota v Šmarci je od 1. julija do 31. avgusta zaprta. Mijini Odsevi minulega časa Kamnik je bogatejši za novo knjigo o minulih obdobjih našega mesta, saj je svoje življenjske spomine, vezane na Kamnik, pred dnevi v knjigi izdala tudi Mija Majcenovič, rojena v znani kamniški družini Steletovih ali Lectarjevih, kot so zaradi dolgoletne sve-čarske in medičarske obrti poznani večini Kamničanov. Mija Majcenovič je svoje spomi-,ne, povezane z rojstnim Kamnikom, iztrgala pozabi in jih zapisala v knjigo. »Svoje spomine sem napisala že leta 1998, predvsem zaradi sebe, mojih domačih in morda le za najožje sorodstvo, nikakor pa sprva ne z namenom, da bi vse to izšlo v knjigi, kot se je pozneje izkazalo. Moj namen je bil vse te bogate spomine iztrgati pozabi,« je povedala gospa Mija in dodala, da so jo spomini iz otroštva in mladosti spremljali vse življenje in jih je vedno, rajši kot pravljice, pripovedovala svojim otrokom in vnukom. Čas za pisanje pa je našla šele po upokojitvi, ko je vso svojo energijo sprva usmerila v izdelavo družinskega rodovnika. »Za Steletovo družino sem bila prva, ki je zbrala vse podatke o naših prednikih, za Benkovičevo vejo pa sem rodovnik le dopolnila, a je bilo to delo vseeno eno težjih, kar sem se jih kdaj lotila,« priznava. Knjiga s spomini, ki jo je naslovila Odsevi minulega časa, je prišla na vrsto kmalu po izdelavi rodovnika, končana pa je bila v dobrega pol leta. Sprva jo je želela izdati leta 1999 ob 100-letnici rojstva očeta Janka Steleta, pa ji to ni uspelo in tekst je kar šest let ležal v predalu, vse do takrat, ko sta ji na pomoč priskočili sestra Cica in dolgoletna prijateljica Tina Homšak. Prav slednja je med bolj zaslužnimi, da je besedilo izšlo v knjigi, saj je bila prepričana, da je tekst preveč zanimiv, da bi ga prebralo le nekaj ljudi. Spomini, ki jih gospa Mija Majcenovič predstavlja v knjigi, so vezani na življenje v domači Lectarjevi hiši na današnjem Glavnem trgu, na obdobje pred vojno, šolanje med vojno in na osvoboditev, na delo v svečarski delavnici, na kmetiji in vrtu, na obiske priznanega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil družinski prijatelj Steletovih, na poletja, preživeta na Mali planini in predvsem na starše - očeta Janka in mamo Tilko. Prav njima je knjiga tudi posvečena. Nemalo zanimivih stvari, ki jih lahko preberemo v tej knjigi, obogateni s številnimi fotografijami in nekaterimi dokumenti, se nanaša tudi na družabno, kulturno in športno življenje v Kamniku. Predstavitev knjige, ki jo je Mija Majcenovič v začetku junija pripravila na dvorišču gradu Zaprice, je privabila številne Kamničane, etnologinja dr. Marija Klobčar pa je zbranim o knjigi in avtorici med drugim povedala tole: »Avtorica nam s svojimi zapisi nevsiljivo na stežaj odpre okno v svet meščanske zasebnosti. Ne le okno, temveč tudi vrata. Skozi ta vrata nas prostodušno vodi od prostora do prostora, v svet preprostega vsakdanjika, k vsakodnevnim opravilom, v svet otroške igre in malih radosti. Vodi nas v svečarsko delavnico k očetu, ki je ponosno opravljal svojo obrt, k poslom, v kuhinjo, kjer diši po marmeladi in svežem kruhu, postoji pred hlevom, ki je dopolnjeval njihov meščanski svet, stopi na kopališče in med igralce IVERI Z GRINTOVCEV Odlomek iz knjige: , Sneg pozimi 1952 »Februarja je zapadlo čez meter snega. Bil je težek in moker. Vsi prebivalci starega mestnega jedra so se zbrali, da bi očistili strehe, ki so bile dotrajane in krite z bobrovci, zato špirovci ne bi mogli nositi dodatne teže. Naši študentje so se iz Ljubljane peš vrnili domov, ker je zaradi snega odpadel pouk, vlak pa tudi ni vozil. Na strehah so fantje z vrvjo rezali sneg in ga metali na dvorišče. Kup je bil tako velik, da smo kar s terase skakali nanj. To je bil užitek!. Moški so morali nato ves sneg zvoziti z dvorišča in ga z Železnega mostu zmetati v Kamniško Bistrico. Ceste po mestu so plužili s konjsko vprego, ob pločniku pa je bilo toliko snega, da se ni videlo na drugo stran ceste.« odbojke, se sprehodi po planini in med gredicami domačega vrta in se veseli praznikov.« Življenjska zgodba Steletove družine skozi pogled Mije Majcenovič je tako iztrgana pozabi in namenjena Kamničanom, da obudijo tudi svoje spomine na Kamnik preteklih dni ali pa mlajši generaciji, da spozna, kako so v tem mestu živeli pred nekaj desetletji. JASNA PALADIN Mag. Zora Torkar, avtorica knjige Mija Majcenovič in dr. Marija Klobčar na predstavitvi knjige v kamniškem muzeju, (foto: Ferdo Lah) V sredo, 28. junija, je bila v Galeriji Veronika v Kamniku predstavitev knjige IVERI Z GRINTOVCEV avtorja Vlasta Kopača. Knjigo je v sodelovanju z Občino Kamnik izdala Planinska založba in je posvečena spominu na nekdanje dni in ljudi v naših gorah, prav tako pa tudi spominu 27. aprila 2006 umrlemu avtorju Vlastu Kopaču. Knjigo je uredil Kamničan dr. France Malešič, ki je tudi predstavil pokojnega avtorja in vsebino knjige. Vlasto Kopač je bil rojen leta 1913 v Novi vasi pri Žireh. Po končani gimnaziji v Kranju in realki v Splitu je leta 1934 vpisal arhitekturo pri profesorju Jožetu Plečniku in ta ga je že čez štiri leta povabil, »da bi nekaj lepega skupaj napravila«. Vlasto Kopač je bil inženir arhitekt, ugleden javni in kulturni delavec, alpinist in gorski reševalec ter častni predsednik Planinske zveze Slovenije. Z vsem srcem je ljubil gore in še posebej Veliko planino, kjer je kar nekaj časa bival med pastirji. Zaslužen je za ohranitev pastirskega selišča na Veliki planini, bil je avtor turističnih koč in prostorske ureditve naselja. Ohranil je veliko dragocenih podatkov in zgodb z Velike planine in drugih gora nad Kamnikom. V knjigi IVERI Z GRINTOVCEV pripoveduje navidez preproste zgodbe o ljudeh in dogodkih, a v njej je zbrano mnogo starodavnega in dragocenega, kar je otel pozabi. V poglavjih Obledele podobe z Grintovcev in Pomenki na poseki spoznavamo najstarejšo zgodovino bistriškega območja, ovito v pripovedi nekdanjih gorjanov iz časov pred prvimi raziskovalci in turisti. V Severni steni Turske gore že nastopajo mladi alpinisti, ki po preplezani steni zvečer prisluhnejo pripovedi starega pastirja v koči. Med drugo svetovno vojno je bil Vlasto Kopač glavni ilustrator in opremljevalec ilegalnega tiska, zato je bil aretiran in odpeljan v Dachau. Po koncu vojne se je telesno povsem izčrpan Predstavitev knjige Verene in Andreja Perka v Matični knjižnici Kamnik POLETJE JE DALO NA GLAVO KLOBUK Bilje prijeten zgodnje poletni večer, 15. junij, s klobukom na glavi, seveda, ko smo do zadnjega kotička zapolnili dvorano Matične knjižnice Kamnik, da bi se srečali z avtorjema knjige Poletje je dalo na glavo klobuk - z zakoncema Perko. Predstavitev smo pripravili z namenom, da avtorja v domačem kraju predstavita knjigo, ki govori 0 njunem življenju. V zadnjem času je trendovsko pisati knjige o resničnih in izjemnih življenjskih zgodbah. A ta knjiga ni nastala zato, da bi sledila trendom, pač pa je nastajala dolgih dvajset let. Rodila pa se je zato, da bi pričevala o smiselnem v našem življenju. Knjiga je pričevanje, pisano s srčno krvjo, ki nam poglobljeno prikazuje, kako se je [noč iz težav dvigniti in se preoblikovati tako, da življenje postane kvalitetno in polno. Ali kot pravita avtorja sama: »Verjameva nam-reč, da je knjiga, ki jo držite v rokah, poslanstvo najinega življenja, v^ndar ne v jokanju nad trpljenjem, temveč v radosti, da prinašava uPa nje za mnoge.« Nastajati je začela, ko sta se Andrej in Verena Perko vključila v prodam dr. Janeza Ruglja zaradi Andrejevega alkoholizma in skrajne verenine bivanjske stiske. Seveda, brez namena, da bi bila to knji-9a'ža javnost. Tvorijo jo mnogi dnevniški zapisi in utrinki, ki sta jih [^orala pisati v programu, ki od slehernega, ki se vanj zateče, to zadeva. Spisi so opremljeni s komentarji dr. Ruglja, ki nam še bolj na-z°rno odstirajo vpogled v dolgotrajen terapevtski proces iz zavože- nega življenja v samouresničitveno smer. To je mogoče le v okolju, kakršnega je oblikoval dr. Rugelj s svojimi izkušnjami, znanjem in globokim razumevanjem ljudi. Že dolga desetletja vodi svojo terapevtsko skupnost za zapoznelo osebnostno dozorevanje in vsestransko oblikovanje ljudi, ki so »zaradi patoloških vplivov staršev (zlasti mater) prišli v hudo partnersko krizo in so se pripravljeni dolgoročno zelo potruditi, da napravijo nekaj iz sebe. Program urejanja traja vsaj 15 let,« je zapisal dr. Rugelj v svoji spremni besedi. S pisanjem sta se poglabljala vase in spregledala vzroke svojih primanjkljajev in zmot. S tekom in planinami, s knjigami, branjem in utrinki sta jih presegala. Hkrati pa sta se oblikovala, rasla in zorela kot partnerja, starša, moški, ženska in kot človeka. Zapisi, ki so nastajali v dobrih dveh desetletjih, iskreno, kot je to sploh mogoče, odsevajo njuno rast, razvoj, trganje vezi s preteklostjo, uvide, refleksije, spomine na starše in tudi na sedanjost. Drugi del knjige Sinopsis za slabiče je v celoti Verenin. Piše o sebi, o svojem doživljanju otroštva, staršev, Andreja in njegovega alkoholizma, ne manjka pa tudi utrinkov na živo, utripajočo stvarnost, ki jo vsak dan obkroža. Veliko je utrinkov na sestanke terapevtske skupnosti, na dr. Ruglja in ljudi iz tega programa. »Delo dr. Ruglja je v današnji družbi tujek, a ne dvomim, da je njegov način dela paradigma prihodnosti. Je modrost, pridobljena s filozofsko globino, je čutenje človeka s sočlovekom.« Bralec se bo seveda vprašal, le kako sta zbrala pogum, da sta se pred javnostjo tako razkrila. Ni vsakdo dobronameren bralec in marsikdo bo prezirljivo zamahnil z roko nad dvema razgaljenim usodama, še zlasti nad Vereninimi spisi, ki jih je več in ki so veliko bolj boleči kot Andrejevi. A tebi, dobronamerni bralec, naj bo namenjena ta knjiga in tudi ta zapis, ki te vabi k branju, v katerema se ne boš samo seznanjal z eno od mnogih zgodb, ki jih piše življenje. Spoznaval boš tudi prav poseben program zdravljenja alkoholikov, nevrotikov in ljudi v stiski, ki je omogočil mnogim, ki so sami tako hoteli, da so svoja zavožena ali skoraj zavožena življenja utirili v nadpovprečne tirnice. Spoznal in cenil boš tudi pot zakoncev Perko. Med branjem ti bodo na misel prihajali premnogi utrinki iz tvojega življenja, zato se pripravi. Zlasti Verenin del je včasih, kot da bi z nožem zarezal, kot pravi ona - v živo meso. Boli, kajpak. Poleg tega je njena beseda izpovedno močna, estetska in še kako odkrita. Andrej je danes doktor psihologije, zaposlen je na Centru za socialno delo v Kamniku, poleg tega pa deluje tudi kot terapevt. V Škofji Loki ima dve skupini, skupaj okrog 80 ljudi. V svojem dodatku prikaže svoj način dela, ki ga je prevzel po svojem učitelju in mojstru dr. Janezu Ruglju. Verena je zaposlena je kot kustosinja v Gorenjskem muzeju in predava tudi na Filozofski fakulteti. Pravkar zaključuje drugi doktorat iz muzeologije na zagrebški filozofski fakulteti. Sta starša treh odraslih otrok, na katere sta ponosna in katerim sta knjigo tudi posvetila. Kot tudi svoje življenje. BREDA PODBREZNIK VUKMIR vrnil iz taborišča in se takoj napotil v gore in začel delati, kar opisuje v poglavjih Zavetišče pod Skuto in Kako smo po vojni začeli znova. Znova ga zaprejo, celo obsodijo na smrt, a po petih letih zapora ga gore še vedno vabijo. Z Marjanom Keršičem - Belačem zgradita Iglu na Malih podih. Pozneje se posveti delu za zaščito kulturne Iz prvotne pastirske ovalne bajte ognjiščnice se je razvilo več različic velikoplaninske pastirske bajte in počitniške planinske koče; arh. Vlasto Kopač; dediščine in prvi opozori na pisave za okraševanje trničev na pastirsko torilo in druge drago- cenosti, ki jih opiše v poglavjih: Nekaj etnografskega gradiva iz Kamniških Alp, Velikoplanin-ska bajta in nekaj njenih značilnosti, Kapela Marije Snežne na Veliki planini, Pastirska to-rila z Velike planine, Iz preteklosti Velike planine. Ves čas je bil v stiku z domačini in njim ter prijateljem alpinistom je posvetil nekaj zanimivih zgodb. Ob koncu knjige pa so našla prostor Krajevna imena na prisojni strani Grintovcev in Manj znani izrazi in besede. Urednik knjige dr. France Malešič je v uvodu knjige povedal, da o Vlastu Kopaču in njegovih darovih govorita vse njegovo življenje in delo. Vse zgodbe, zbrane v knjigi, so bile objavljene v Planinskem vestniku od leta 1940 in drugod in jih je avtor za knjigo temeljito dopolnil ali celo na novo napisal. Knjigo je tudi sam oblikoval in opremil z izrednimi perorisbami. Kar 221 različnih ilustracij krasi knjigo. Predstavitve knjige Kamniku se je udeležilo res veliko ljudi, poleg urednika dr. Franceta Malešiča sta spregovorila tudi Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik, in Božidar Lavrič, urednik Planinske založbe. Knjigo Vlasta Kopača IVERI Z GRINTOVCEV je vredno vzeti v roke, saj so v njej zbrani dragoceni kamenčki v mozaiku domoznanstva življenja in ljudi z Velike planine in drugih go- ra. MARINKA MOŠNIK POLETJE V KAMNIKU Po uspešno zaključenem Srednjeveškem festivalu in Poletni muzejski noči v juniju organizatorji kulturnih dogodkov pripravljamo razgibano poletno dogajanje v starem mestnem jedru. V goste tako prihaja Festival Brežice s petimi klasičnimi koncerti za kamniške glasbene sladokusce. Prvi bo v palaciju na Malem gradu, ostali pa na gradu Zaprice in v cerkvi na Šutni. Vrli gledališčniki iz Tuhinjske doline pripravljajo Partljičevo komedijo Moj ata, socialistični kulak na odprtem odru v Šmartnem. Gledališki dogodki v opuščenem kamnolomu vsako leto pritegnejo lepo število obiskovalcev iz Tuhinjske doline in tudi iz Kamnika. Dogodek poletja bo vsekakor mednarodni festival KAMFEST, že četrti po vrsti. Tokrat bodo prireditve potekale na dveh prizoriščih, od nedelje, 13. avgusta, do sobote, 26. avgusta. Na velikem koncertnem odru na Malem gradu bodo vseh štirinajst dni potekali koncerti - Katalena, dalmatinske klape, Gal in galeristi, Ante Upedanten, Neisha, Lira Vega, Laibach. Vstop bo, razen za koncert skupine La-ibach, prost. Na malem odru ob Kavarni Veronika pa bodo vsak dan ob 18. uri na sporedu predstave in animacije za otroke, zvečer pa gledališki program, literarni večeri, kabaret in pevski nastopi. Skupaj 42 dogodkov, izvajalci pa, poleg domačih, prihajajo iz Avstrije, Srbije, Hrvaške in Danske. Poleg kulturnih dogodkov bodo letos na Kamfestu vzporedno potekale kratke, dvodnevne delavnice s področja pripovedovanja, poezije, literarnih žanrov, digitalnega filma in fotografije v okviru programa Beseda je vaša, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Foto klub Kamnik tudi letos, po izredno uspešni in odmevni lanskoletni razstavi Oko Kamnika, nadaljuje s projektom, tokrat pod imenom Oko Kamnika - obrti. Člani kluba bodo v izložbah na Sutni razstavili fotografije na temo kamniških obrti in industrije. Otvoritev razstave bo 12. avgusta, na ogled pa bo do 26. avgusta. Tudi letos smo v Kamnik pripeljali Mednarodni festival ulič- nega gledališča ANA DESETNICA. Že 1. julija se je na Glavni trg »parkirala« desetmetrska Pujsa angleške gledališke skupine Whally Range Ali Starš, dogodek pa je popestril še japonski »basker« Senmaru, ki je z žonglerskimi spretnostmi zabaval staro in mlado, ki se je v res lepem številu udeležilo letošnjega dogodka. Pod okriljem Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, bo letos v soprodukciji Priden možica in ljubljanskega KUD France Prešeren v Kamniku spet potekala mednarodna mladinska izmenjava, tokrat pod imenom EUROBIROKRAT. Skupina, ki je letos sestavljena iz mladih Čehov, Ljubljančanov in Kamničanov, se bo kritično dotaknila evrobirokracije. Mladi bodo pod vodstvom izkušenih mentorjev pripravili ulični dogodek, nadaljevanje razvpite ulične inštalacije BIROKRAT v produkciji KDPM iz leta 2001. Na kamniških ulicah se bodo predstavili 30. avgusta. Kot vidite, je prireditev veliko, večina jih je dostopnih tako ali drugače vsakomur. Vse, kar morate narediti je, da se v toplih avgustovskih večerih sprehodite po Šutni, si ogledate fotografije v starih izložbah, od koder so nas nekoč pozdravljali trgovci in obrtniki, zdaj pa samevajo v prahu, se povzpnete na Mali grad, posedite pred malim odrom spodaj s prijatelji, skratka, se imate lepo v našem malem mestu. Imejmo radi Kamnik! Kulturno društvo Priden možic in Združene ekipe festivala Kamnik Prebujajoči tabor pod Korošico (foto Aleš Hočevar) Pozabili smo na dolino in za trenutek predali srce svojim čutom. Ne oziraje se na preteklost, smo se zazrli v prihodnost. Vsako leto skušam razvozlati skrivnost in vsako leto pridem do enakega odgovora: »Bistvo je očem skrito.« Vselej na to vprašanje odgovarjam z enakimi besedami, ki vedno dosežejo svoj namen. Za to razlago bi morali ljudje poznati tisto plat življenja, v katero vsi verjamemo, pa je ne znamo razložiti z besedami. Kot ljubezen. Pravzaprav je to neke vrste ljube- zen, ki nas vedno znova popelje v svet brez obljub in zakonov. Opazujem ljudi, ki brez besed prihajajo in odhajajo in v vsakem Pipa miru prižge svojo srečo in prežene vsakdanje skrbi. Naj bo »sreča« odgovor na tisto nedokončano vprašanje. Naj nas sreča vodi skozi vsakdanjik in zapomnimo si, kaj nas dela srečne. Od 22. do 25. junija se je odvijal tabor Pipa miru na Petkovih njivah pod Korošico v organizaciji ajpinističnega odseka Kamnik. Že četrtega po vrsti se OTJ1 d.o.o. RAZSTAVNI SALON Tržaška c. 245 LJ tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174 www.gvt.si KCVCGRaDKJO llč CEROVC je udeležilo 47 plezalcev in gornikov. V bližnjih stenah so plezali tudi plezalci iz drugih odsekov in klubov, ki pa jih ne štejemo kot udeležence, ker je bilo njihovo bivališče koča. Najmlajši udeleženec tabora je bil star le nekaj mesecev. Narava nam je spet podarila lepe plezalne dneve. Dobili pa smo še več. Še ne skopneli sneg nam je nudil hladilno skrinjo, vodo in celo tuš v obliki slapu. V tem trenutku je bil tabor celo bolje oskrbovan kot Kocbekov dom na Korošici. Tabora seveda ni brez tabornega ognja in zastave. Vse to smo imeli, okrog pa je stalo kar dvanajst šotorov. Večere nam je tudi tokrat pes-trila kitara in taborniški zbor. Tokrat smo se spopadli v hokeju na snegu. Nagrada so bili premočeni čevlji in zlomljene palice oziroma koli. Spomnili smo se Dneva državnosti. V kratkem nagovoru, ki ga je sestavil in prebral Aleš Hočevar, smo v soboto dvignili zastavo naše države. Najbrž je bila to najvišja proslava v Sloveniji. Spet smo prečesali vse skalne oblike okoliških sten in za seboj pustili neokrnjeno naravo. Za gladko izpeljan tabor pa seveda ni dovolj en človek. Tokrat moram posebej omeniti Aleša Hočevarja in vse, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Zahvala pa velja tudi Alpinističnemu odseku za finančno plat prispevka. Pipa miru bo še naprej opravljala svojo vlogo. Drugo leto praznuje svojo prvo obletnico. Pet let. MARKO PETEK Ob neurju in toči v prejšnjem tednu Že dolgo in željno so rastline pričakovale osvežitev z neba. Pod žgočim soncem so rože povešale cvetove, listi paradižnika so se zvijali od neznosne vročine, fižol se je nemočno poskušal povzpeti v višino, trava ja rumenela, se sušila... In nebo se je pooblačilo. Vsa narava se je v pričakovanju dežja obrnila k nebu, a oblaki so prinesli točo in rastline so se obtolčene in ranjene povesile k tlom... Tudi v življenju je pogosto tako. Ko ti je hudo, ko nemočen iščeš pomoč, te še kdo udari z besedo, dejanjem in napeti moraš vse moči, da se pobereš. A iz preizkušnje vstaneš močnejši! Tudi rožice in zelenjava bodo napele vse moči, da bodo vstale... MARINKA MOŠNIK Srečanje mladih gasilcev na Iverju V soboto, 24. junija, je na Iverju potekalo tretje srečanje mladih gasilcev PGD Kamniška Bistrica. Predsednik mladine Alojz Kregar je ob podpori obeh prizadevnih mentorjev Jožeta in Dušana ter ob pomoči ostalih članov društva mladim gasilcem pripravil zanimiv družabni program s piknikom v naravi. Tudi tokrat je bila največja atrakcija za mlajše vožnja po tirolski žičnici čez reko Bistrico in nazaj, saj so otroci v vožnji nepopisno uživali. Pogumnejši starejši mladinci in člani pa so si dvigali adrenalin s spustom čez sotesko Predaselj po tirolski žičnici v spremstvu gorskega vodnika Radivoja Nad-vešnika in inštruktorja GRSS Jerneja Laniška. Tako se je živ žav mladine zavlekel pozno v popoldne. Zlasti mlajši so navdušeno zatrjevali, da so uživali v vožnji čez reko Bistrico. Srečanje pa se je, kot je že tradicija, zaključilo s i’=a I iB • 0\; ^ špricanjem z vodo, le da tokrat nista bila mokra samo oba mentorja, ampak so bili mokre prhe deležni tudi vsi ostali. Glede na to, da je bil dan vroč, je bila to prijetna osvežitev za vse udeležence srečanja. VINKO RIFEL ■ ' um Od 10. 7. do 23. 7. 2006 v Blagovnici Vele Domžale, Modni hiši Kamnik in prodajalnah Stilus Celje, Stilus Grosuplje in Stilus Sežana stilus NEVARNI ODPADKI IZ GOSPODINJ PRIPRAVIMO SE NA AKCIJO ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV Nevarne odpadke bomo zbirali in odvažali spet v oktobru, razpored zbiranja vam bomo posredovali s položnico v septembru. Ker poteka akcija zbiranja nevarnih odpadkov le enkrat na leto, traja priprava na akcijo CELO LETO - zbiranje nevarnih odpadkov doma na primernem mestu, ki je otrokom nedostopno Kaj sodi med nevarne odpadke: Nevarni odpadki v gospodinjstvih nastajajo pri raznih opravilih v našem domu. Najbolj tipične vrste nevarnih odpadkov so: • BARVE in barvam sorodne snovi • ČISTILA ZDRAVILA KOZMETIKA • JEDILNA OLJA AAAŠČOBE, MOTORNA OUA • KEMIKALIJE, PESTICIDI • BATERIJE in AKUMULATORJI • FLUORESCENTNE CEVI IN ODPADKI, KI VSEBUJEJEO ŽIVO SREBRO • EMBALAŽA ki vsebuje ostanke nevarnih snovi Kako prepoznamo nevarne odpadke: Nevarni odpadek ima eno ali več lastnosti nevarnih snovi. Znaki za nevarnost nas opozarjajo na embalaži in pomenijo naslednje nevarnosti: H 6| S i zdravju eksplozivno jedko okolju oksidat^no strupeno vnetljivo škodljivo nevarno Poleg izdelkov, ki so označeni kot nevarne snovi z enim od gornjih znakov, spada med nevarne snovi tudi s temi snovmi onesnažena embalaža. Kako hranimo nevarne odpadke: Nevarne odpadke ali njihove ostanke hranimo v originalni embalaži, ki mora biti dobro zaprta, da ne pride do razlitja, ali celo mešanja kemijskih snovi, ki jih lahko spremljajo burne reakcije. Hranimo jih na suhem, varnem, otrokom nedostopnem mestu. Kako odstranjujemo nevarne odpadke: Nevarnih odpadkov nikoli ne oddajamo med komunalne odpadke, niti jih ne odstranjujemo ali uničujemo »po domače«. Obvezno jih moramo oddati v varno predelavo le v AKCIJI zbiranja nevarnih odpadkov. Če ne spoštujemo tega navodila, ogrožamo zdravje ljudi in okolja, saj se nevarne snovi iz okolja vračajo v naše življenje s pitno vodo, zrakom in hrano. Nevarnih odpadkov, ki nastajajo ob izvajanju razih dejavnosti (kmetijstvo, industrija, gostinstvo, trgovina, obrt in storitve) ne bomo sprejemali brezplačno ampak le proti plačilu. Na mestu zbiranja pa lahko predstavniki podjetij dobijo več informacij v zvezi z ravnanjem z nevarnimi odpadki, ki nastajajo ob izvajanju njihove dejavnosti. Nevarni odpadki,, oddani v akciji zbiranja, bodo varno predelani. Shranjujte jih in jih jeseni prinesite v potujočo zbiralnico. Zbirali bomo le nevarne odpadke iz gospodinjstev. ^■PUBLICUS D življenju v s bi tul i časih ob obisku B udna vj ere m ur ejsJc-e hiše Otroci radi poslušamo dedke in babice, ki nam pripovedujejo o starih časih. Ker smo o tem hoteli izvedeti še kaj več, smo obiskali Budnarjevo muzejsko hišo v Zg. Palovčah. Tretji razred je šel do šole na Vranji Peči, mi pa smo si ogledali Budnarjevo hišo. Najprej smo prišli v črno kuhinjo, kjer smo videli veliko starih in zanimivih predmetov. Gospa Iva Šubelj Kramar nam je pripovedovala o prebivalcih Budnarjeve hiše in predmetih v njej. Nato smo šli v »hišo«, kjer smo pojedli okusno malico. Ko smo vstopili vanjo, nas je pozdravil Sv. Duh v obliki golobčka na vrvici. Zamenjali smo se s »tret-čki«. Ogledali smo si še mini razstavo. Potem smo po dvorišču nastavili klopi in začeli risati stare predmete. Ko smo končali, smo Učenci 4. razreda so se zbrali na ganku Budnarjeve muzejske hiše ... se igrali različne igre. vonj po dimu. Kako bi šele bilo, Sara Petek, Anja Pogačnik Najbolj nam je bila všeč črna če bi v njej kurili. Verjetno zelo in Tjaša Šmidovnik 4. razred, kuhinja, v kateri je bil močan zanimivo. OŠ FA - podružnica Nevlje Mlade note v grajskih sobanah Na Grajskem koncertu seje od svojih učiteljev poslovila mlada pianistka Manca Lah. Pri klavirju jo je spremljal Peter Zabret, na prečnih flavtah pa Ana Hergouth in Mojca Zmrzlikar. Učenci in učitelji Glasbenega ateljeja Carl Orff iz Kamnika so za slovo od letošnje sezone izbrali grad Zaprice. Poleg želje mladih glasbenikov in njihovih mentorjev ter posluha zapriških »graščakov« je tej odločitvi botrovala tudi pripravljenost Jate Emone, da finančno podpre najem dvorane. V ponedeljek, 19. junija, se je na Grajskem koncertu od svojih učiteljev poslovila mlada pianistka Manca Lah. Pravi koncertni klavir iz mengeškega Salona klavirjev Benton, akustičnost in lepota zapriške dvorane ter množica glasbenih gostov so Mančin tehnič- pridružila Peter Zabret in Kristina Dolenc. Navdušenju in ponosu ob koncertu se je znova pridružila dolgoletna želja, da bi država vključila Glasbeni atelje Carl Orff v mrežo slovenskih glasbenih šol. Dan pozneje, 20. junija, je za-priška dvorana pokala po šivih: tokrat so se z zaključnim koncertom poslovili od šolskega leta učenci vseh skupin Glasbenega ateljeja Carl Orff. Za ansamblom za staro glasbo so prikoračili najmlajši, za njimi pa Orffove in komorne skupine od pripravnice pa vse do šestega razreda. Ob pestrem in prisrčnem programu, ki ga je povezovala Marta Zabret, so nastopajoči in poslu- šalci kar pozabili na poletno vročino. Učiteljice Alenka Jančar, Marjeta Kočar, Ditka Kotnik, Laura Medved Šemrov, Katarina Pustinek Rakar, učitelj Primož Kristan in ravnateljica Bernarda Rakar so tudi v tem letu dokazali, da so bili učenci v dobrih, z glasbo prežetih rokah. Posebej ponosni so na letošnje zlato priznanje z regijskega tekmovanja TEMSIG obetavnega mladega kitarista Jana Močnika iz razreda Primoža Kristana. Grajski zidovi so glasbenike od nekdaj sprejemali medse. Naj bodo mlade note v grajskih sobanah vedno tako dobrodošle, kot so bile v teh junijskih večerih. MZ no izpiljen in interpretativno bogat zaključni nastop dvignili na raven, ob kateri so ostali brez besed tudi zahtevni glasbeni sladokusci. Profesorica Katarina Pustinek Rakar, Mančina učiteljica klavirja, je v koncertni program vtkala vzdolžne niti: Thompsonove, Haendlo-ve, Brahmsove, Chopinove, Gri-egove..., vse do Joplinovega Enter-tainerja. Prečne niti koncertnega tkanja je mentorica obarvala s solističnimi klavirskimi točkami Petra Zabreta, s prečnima flavtama učenk Ane Hergouth in Mojce Zmrzlikar ter s skladbami za klavir štiriročno, v katerih sta se Manci .)/ / Prvi toni najmlajših na kljunastih flavtah. Novi Peugeot 207. Poln življenja. . . % w ■ * , f A* - 'r3*s lnt;* G i * V rt3’*'-;4/ S* www.207.peugeoc.si Fllfifl/d'" Eksplozija občutkov. Z domišljenim zlitjem treh ključnih elementov: LUIU, izrazitega značaja, skladnega oblikovanja In vrhunske liunl tehnologije, predstavlja novi Peugeot 207 povsem novo izkušnjo med .a. ‘a, ,/l, V . avtomobili srednjega razreda. Njegova privlačnost prebuja tako intenzivna čustva, da ob njih nihče ne more ostati ravnudušen, s svojo vitalnostjo pa običajno vožnjo z avtomobilom spreminja v jpK..« «] resnično strastno doživetje. ^ peugeot TtoTAL UŽITEK V DOVRŠENOSTI. 207 | Poraba - tombmirjn na<*n vožnje: 4.5 • 7 1/100 tun. Emilija CO,: 120 • I66gflun. RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 Ob uvedbi evra obstoječih pogodb z banko ne bo potrebno spreminjati Številne stranke NLB Skupine verjetno zanima ali bo ob uvedbi evra potrebno tolarske zneske v pogodbah spreminjati in sklepati dodatke (anekse) k obstoječim sklenjenim pogodbam. Odgovor je ne. V pogodbah se bodo tolarski zneski pretvorili avtomatično. Pogodb ne bo treba spreminjati, saj velja njihova neprekinjenost (kontinuiteta). Uvedba evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji namreč ne vpliva na veljavnost pogodb in tudi ne na pravice in obveznosti strank po posamezni pogodbi. Kaj konkretno to pomeni za vas? Na primeru: pred tremi leti ste sklenili modro varčevanje in do sedaj privarčevali 180.000 tolarjev. Mesečni trajnik za 5.000,00 tolarjev imate še vedno odprt in z varčevanjem nameravate nadaljevati tudi drugo leto. Pred enim mesecem pa ste sklenili še kratkoročni depozit v višini 1.000.000 tolarjev. Zanima vas, kaj se bo z vašim varčevanjem in depozitom zgodilo 1. januarja 2007? 1. januarja 2007 se bosta privarčevani glavnici, skupaj z obrestmi avtomatično pretvorili (prekonvertirali) v evre. Prav tako bo v evre avtomatično pretvorjen tolarski znesek trajnika. Obe pogodbi, tako varčevalna kot depozitna, ostaneta še naprej v veljavi in ju ne bo potrebno spreminjati. S posebnim obvestilom pa vas bomo v začetku prihodnjega leta seznanili, koliko evrov imate že privarčevanih. Enak način avtomatičnega pretvarjanja v evre ter način obveščanja o stanju kredita ter o višini obroka bo veljal tudi za vse kreditojemalce, ki imajo v banki najet tolarski kredit. Tako tudi za kreditne pogodbe velja, da jih ne bo potrebno spreminjati ali sklepati dodatke k obstoječim pogodbam. Več informacij o prehodu na evro lahko dobite v Podružnici Gorenjska in Kamnik, tel. 01 831 83 00 ali 01 831 85 00. NLB® www.nlb.si ZVIŠANJE SREDSTEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA Ob intenzivnih spremembah v prostoru in družbi tudi kmetijstvo dobiva novo vlogo in pomen kljub vse manjšemu gospodarskemu pomenu te dejavnosti. Vse bolj postajajo pomembne sekundarne funkcije, kot so gospodarno ravnanje z naravnimi viri (tla in voda) ter ohranjanje skozi stoletja oblikovane kulturne krajine. Kmetijstvo še vedno predstavlja najboljšega skrbnika naravnih virov in tudi v primestnem prostoru enega najpomembnejših, če ne kar najpomembnejšega oblikovalca krajinske podobe, so si bili enotni razpravljavci na programskem posvetu Socialnih demokratov (SD) Kamnik konec meseca junija. Slovenske kmetije sicer zaostajajo v konkurenčni sposobnosti v primerjavi s kmetijami v bolj razvitem delu Evrope. Razlogov za ta zaostanek je več: razpršena struktura lastništva, neugodna izobrazbena in starostna struktura kmetov, razmeroma visoki stroški pridelave, neustrezna tehnologija in nezadostna tržna usmeritev kmetij. Hkrati se morajo slovenske kmetije spoprijeti s številnimi izzivi, med katerimi najbolj izstopajo konkurenčnost na skupnem trgu EU, zahteve po varni in kakovostni hrani in trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri. Na te izzive želi odgovoriti tudi zadnja reforma Skupne kmetijske politike EU, ki bo v Sloveniji uveljavljena leta 2007. Vsebine razmišljanj okoli te reforme gredo v smeri, da se je močno povečalo povpraševanje po ekološko pridelanih živilih ob vedno večji občutljivosti potrošnikov za zdravstvena, okoljevarstvena vprašanja ter vprašanja glede zaščite živali. Upoštevajoč izkušnje s prostora EU se torej zavest napredne, tehnološko razvite družbe spet vrača k naravi. Pod vplivom evropskih združenj ekoloških kmetov, strokovnjakov, politikov in medijev se je ekološka pridelava razširila in ekološko kmetijstvo je eden najbolj dinamičnih sektorjev EU. Ekološko kmetijstvo je torej nesporno sodoben način gospodarjenja. Temelji na naravnih metodah in kroženju snovi brez uporabe kemičnih sredstev, brez uporabe lahko topnih mineralnih gnojil, brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, brez uporabe sintetičnih dodatkov v krmilih in brez kakršnihkoli zdravljenj živali s kemoterapevtiki. Produkti tega kmetijstva so živila z visoko kakovostno prehrambeno vrednostjo, ki so temelj našega zdravja. S tem se je odprla tržna niša za kmetije v slovenskem prostoru, saj ima Slovenija s svojimi naravnimi danostmi izvrstno priložnost dodobra izkoristiti ta pozitivni trend. S prvimi kontroliranimi ekološkimi kmetijami leta 1998 pa vse do danes je delež ekološko obdelanih površin že presegel 5% vseh kmetijski površin v Sloveniji. Sledenje tem trendom mora biti prioriteta kmetijske politike tudi v občini Kamnik in to se mora izkazovati v zagotavljanju višjih sredstev za razvoj ekološkega kmetijstva v okviru občinskega proračuna. Ekološke kmetije prodajajo svoje izdelke pod blagovno znamko BIODAR. To je kolektivna znamka živil, ki so pridelana in predelana po standardih za ekološko kmetovanje Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Znamko BIODAR lahko ekološki kmet uporablja po dveh ali treh letih preusmerjanja v ekološko kmetovanje in pridobitvi eko certifikata, ki ga izda kontrolna organizacija. Občina Kamnik bi lahko po mnenju SD v prihodnje še intenzivneje kot do sedaj sofinancirala preglede za bio-ekološko in integrirano pridelavo za pridobitev tovrstnega certifikata in s tem še odločneje spodbujala kmetije k prestrukturiranju v to perspektivno obliko kmetovanja. Tržno usmerjene kmetije svoje viške prodajajo na domu, sejmih in na ekoloških tržnicah. In tako mora tudi občina Kamnik razmisliti o vzpostavitvi ekološke tržnice, ki bi s svojim obstojem poleg tržnega interesa ozaveščala ljudi o zdravo pridelani hrani. V vmesnem času, do končnega in treznega razmisleka o umestitvi in ureditvi prostora za ta namen, pa se bo SD Kamnik v okviru sprejemanja prihodnjega proračuna zavzela za minimalno 70% povečanje sredstev za promocijo ekoloških kmetijskih pridelkov s kamniških kmetij na že obstoječih eko tržnicah po Sloveniji (najbližji se nahajata v Ljubljani in Celju), v specializiranih prodajalnah z zdravo prehrano in v večjih trgovskih centrih. Dodaten vir dohodka kmetijam v občini Kamnik bi lahko zagotavljale turistične storitve (oddajanje sob) ali prodaja izdelkov na kmetiji. Vendar pa so te dejavnosti mogoče le, če lahko kmetje okolico svojih kmetij vabljivo uredijo ter pri tem ohranjajo in spoštujejo naravno okolje. V vzpodbudo temu se bo SD Kamnik zavzemala za vsaj 50% povišanje sredstev za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Krajina in podeželje sta prostor, kjer ljudje živijo, delajo, potujejo in odkrivajo osnovne vire, kot sta voda in zemlja, na kateri se goji pridelke in redi živino. Občina Kamnik si je skozi zadnja desetletja izoblikovala svoje okolje v skladu s potrebami prebivalstva, bodisi z gradnjo cest, mostov, hiš ali delovnih prostorov. Procesi urbanizacije pa ne smejo nikdar okrniti razvoja podeželja in tu tiči razlog, da mora področje delovanja občinske politike vključevati ukrepe za varstvo in izboljšanja okolja ter konkretne programe za podporo podeželskih skupnosti. BORUT ŽAGAR predsednik SD Kamnik KAMNIK, RAJ ZA KRIMINALCE? Kamnik je bil svoje čase varno mesto, tudi okoliško podeželje je bilo varno. Glavna vrata hiš so bila odklenjena, otroci so sami hodili v šolo, starejši so si upali na cesto v poznih urah. Tisti, ki so kaj malega ukradli, so bili zaznamovani kot tatovi. Danes je drugače: hiše so zaklenjene, nekatere so opremljene z alarmnimi napravami, otroke v šole samo še vozimo, na ceste se ponoči podajamo samo še z avtomobili, kriminalci pa se kot največji »frajer-ji« prosto sprehajajo po mestu. Kamnik je vedno bolj izpostavljen organiziranemu kriminalu. Vlomi v stanovanja in avtomobile so postali vsakdanja praksa, kraja bakrenih žlebov pa donosen posel. Kako neprijetno je, če ti vlomijo v hišo ali v avtomobil, ve že skoraj vsak Kamničan. V pre-nekatero hišo ali stanovanje so vlomili večkrat. Tatovi so specializirani za zlatnino, potne liste, skratka za vse, kar se hitro proda. Eden izmed »kriminalnih hitov« je tudi baker. Baker se je pred kratkim podražil za 90 % in tako so se naši žlebovi znašli še v večji nevarnosti. Na pokopališču Zale so v zadnjem času ukradli bakrene žlebove s kapele božjega groba. Tatovi so se lotili tudi nadstreška nad pokopališko cerkvijo. Seveda je to zgolj nekaj najbolj očitnih primerov, ki so vsem na očeh, obstaja pa še ogromno primerov, ko so brez žlebov ali drugega imetja ostali številni posamezniki. Policija, kot kaže, temu ni kos. Zakaj? V parlamentu smo pred kratkim poslušali razprave, kako na vsak način čim bolj omejiti pristojnosti policije. Občutek imamo, da so pristojnosti policije na področju preprečevanja kriminala preveč omejene, kriminalci pa na drugi strani preveč zaščiteni. Da ne bo prišlo do pomote, ne zagovarjamo krčenja človekovih pravic, ampak se predvsem sprašujemo, kako povečati učinkovitost pravne države. Zavedamo se, da policija v trenutni zasedbi težko tekmuje z dobro organiziranimi kriminalnimi združbami, ki so vedno korak pred policijo, verjamemo tudi, da je v trenutnih razmerah najbrž težko najti kriminalca po že opravljenem kriminalnem Evropski poslanec dr. Miha Brejc obiskal SDS v Kamniku V soboto, 24. junija, je evropski poslanec dr. Miha Brejc obiskal člane Slovenske demokratske stranke v Kamniku. S člani SDS se je srečal v pisarni SDS na Maistrovi ulici. V razgovoru s člani SDS je bilo z njegove strani razbrati veliko zanimanje za kamniške probleme. Z najbolj perečimi problemi v Kamniku ga je seznanil kandidat za župana Demeter Sadnikar. Najbolj ga je zanimalo zakaj je v Kamniku tako velik problem z vpisom otrok v vrtce in kaj se dogaja z Veliko planino. Predvsem ga je zanimalo, kakšni projekti so pripravljeni za reševanje te problematike. Poudaril je, da vkolikor občina ne bo imela pripravljenih konkretnih programov za reševanje problematike vrtcev, Velike planine in ureditve prometa, ne moremo pričakovati finančne pomoči s strani države in Evropske unije. Izrazil je začudenje, zakaj se v kamniški občini do danes ni pripravilo konkretnih projektov za reševanje teh problemov. Ob koncu obiska je dr. Miha Brejc kandidatu za župana Demetru Sadnikarju zaželel veliko uspeha na bližnjih lokalnih volitvah. Vsem skupaj je zaželel iskrene čestitke ob dnevu državnosti, ob 15. rojstnem dnevu Slovenije. Dan državnosti so obeležili tudi vSDM Kamnik Letošnji praznik ob dnevu državnosti so v Kamniku obeležili tudi v Slovenski demokratski mladini. To je praznik vsega naroda, predvsem pa mladih, za katere je zelo pomembno, da se zavedajo pomena tega praznika. Projekt so letos poimenovali »Se spomnite 90-ih?« in v ta namen v soboto, 24. junija, dopoldan na Glavnem trgu v Kamniku razdeljevali knjižice z opisom ključnih točk slovenske osamosvojitve. S tem projektom so želeli v Slovenski demokratski mladini Slovenkam in Slovencem omogočiti, da se seznanijo z dogajanjem v času slovenske osamosvojitve ter jim tako posledično s tem vzpodbuditi narodno zavest. Odbor za informiranje SDS Kamnik Robin MAJNIK dejanju. Prepričani pa smo, da se rešitev ponuja na drugi strani, to je pri odjemalcih ali odkupovalcih odtujenega (ukradenega) blaga. Policija in ostali državni organi bi lahko veliko več naredili pri preprečevanju nadaljnje prodaje ukradenega blaga. Večji bi moral biti predvsem nadzor nad izvorom blaga. Logika je dokaj preprosta, če nekaj ni dovolj donosno in česar ni mogoče hitro prodati, tisto za kriminalce ni zanimivo. Zakaj torej kriminalci ne kradejo krompirja na njivah in ga nato ne preprodajajo naprej? Zato, ker je posel premalo donosen. Tudi v svetu kriminala velja povsem ekonomska logika, v smislu povpraševanja in ponudbe. Vsakršno povpraševanje spodbuja ponudbo, zato se moramo zavedati vsi, da kupovanje blaga na črnem trgu brez ustrezne dokumentacije (največkrat gre za ukradeno blago), to ponudbo (beri kraje) samo še pospešuje. Mnenje Nove Slovenije je, da bi bilo mogoče v boju proti tatvinam storiti več, predvsem na področju prodaje odtujenega blaga, in sicer s povečanjem nadzora porekla blaga. Če kriminalci ne bi mogli prodati ali zamenjati določenega blaga, bi bil tudi interes po opravljanju »kriminalnih storitev« manjši. Zaskrbljujoče je, da z vsakim dnem kriminalne združbe postajajo bolj organizirane in pretkane, problem kriminala pa vse večji. S tem problemom se bomo morali soočiti čim prej, kajti dlje časa, ko si bomo zatiskali oči, vse bolj bo ta problem neobvladljiv. V Novi Sloveniji Kamnik bomo zato v prihodnjih dneh naslovili pobudo na ministra za pravosodje dr. Lovra Šturma in na ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja, s katero bomo predlagali, naj se problematika kraj začne reševati intenzivneje. Nova Slovenija Kamnik Pisni odgovor MOP o dimnikarski dejavnosti v občini Kamnik Na podlagi večkratnih pisnih opozoril in fizičnega obiska MOP, Dunajska c. 48, Ljubljana, smo Zeleni Kamnika 5.6.2006 prejeli odgovor v pisni obliki, ki glasi: Ministrstvo za okolje in prostor je v dnevniku Delo z dne 17.12.2004 objavilo javni razpis št. 353-01-10672004 za predložitev vlog o zainteresiranosti za izvajanje službe. Nanj se je za območje Kamnika odzvalo podjetje Energetski servis E.S. d.o.o.. Vlada RS je v postopku podeljevanja prvih koncesij izvajanja dimnikarske javne službe že prejela sklep o izdaji odločb o izbiri in neizbiri koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe izvajanje meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (obrazložitev v tem stavku pomeni, da so nekateri zainteresirani pridobili odločbo, drugi pa še ne). Med odločbami o izbiri koncesionarja za izvajanje javne službe je tudi omenjeno podjetje. Navedeno pomeni, da ima omenjeno podjetje veljavno koncesijo na podlagi zakonodaje na področju izvajanja dimnikarske javne službe. Glede cen storitev velja potrjen cenik, ki ga je potrdila občina. V pripravi pa je tarifni pravilnik. Za nepravilnosti pri zaračunavanju storitev je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo - Tržni inšpektorat RS. Dne 2.3.2006je Ustavno sodišče RS v postopku za preizkus pobude izdalo sklep št. U-I-51/ 06-5 za začasno zadržano izvrševanje 2. odst. 188. člena ZVO-1 (Ur. I. RS, št. 39/06). Takšno zadržanje pomeni, da mora pristojni organ v odprtih postopkih podelitve koncesije pisno obvestiti stranke, ki uveljavljajo svoje pravice ali se jim nalagajo obveznosti, saj se postopek podeljevanja koncesije na podlagi 2. odst. 188. člena (ta člen določa predpis, da se podeli koncesija brez javnega razpisa gospodarski javni službi, ki ima na dan uveljavitve Z občino veljavno pogodbo) v tem trenutku ustavi. Pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav ureja Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Url RS, št. 128/04) v III. poglavju. Stranka lahko pokliče serviserja, da ji pregleda in očisti peč, vendar Uredba (Url RS, št. 57/06) in naveden Pravilnik določata redni letni pregled kurilnih naprav in z njo povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, ki jih opravi dimnikarsko podjetje z veljavno koncesijo. V pripravi je sprememba zakonodaje na tem področju. Zeleni Slovenije - OO Kamnik Daniel Kovačič Zbor za Kamnik - prostor za odprt dialog V Zboru za Kamnik vztrajamo pri uvodni opredelitvi Zbora kot odprtega prostora za dialog o pomembnih vprašanjih v kamniški občini, kjer bodo z odprtim dialogom in upoštevanjem interesov širše lokalne skupnosti poskušali ustvariti pogoje za razvoj Kamnika na vseh področjih. Pri tem izhajajo iz temeljnega načela, da mora biti vsakomur zagotovljen vpliv na sprejem vsake odločitve, ki ga zadeva. Po opravljenih dveh sklicih, kjer je bil izpostavljena prometna ureditev v Kamniku in predlagana rešitev izdelave Zahodne obvoznice, je Zbor za Kamnik izvedel javno tribuno, katere se je udeležil tudi župan Anton Tone Smolnikar. Tone Stele, Milan Daisin-ger, Demeter Sadnikar in Robin Majnik so izpostavili problem nedelovanja nihalke in ostalega žičniškega sistema na Veliki planini, saj obstaja velika verjetnost, da bo Velika planina zaradi skrivnostne okvare nihalke konec marca 2006 samevala. Čemu služi Zbor za Kamnik, lahko razberemo iz izjave člana zbora Demetra Sadnikarja, ki je pojasnil, da je to srečanje namenjeno temu, da širša javnost predlaga ideje in da skupaj formuliramo določene sklepe, ki bodo tako, kot za zahodno obvoznico, naleteli na še en odmev, da bi se zadeve premaknile iz mrtve točke v smeri pravilnega razvoja in ne gašenja požara s proračunskimi sredstvi. Problem nedostopnosti Velike planine ni samo kamniški problem, temveč je to problem širšega pomena. Po opravljenem odprtem dialogu je Zbor za Kamnik sprejel spodaj navedene zaključke: 1. Župan in občinske službe naj za izredno sejo Občinskega sveta pripravijo: izčrpno poročilo o okvari avtomatskega sistema nihalke, zapisnik inšpekcijske službe, zapisnik in poročilo zavarovalnice, zapisnik oziroma prijavo okvare avtomatskega sistema nihalke, izčrpno poročilo, kdo in kdaj je bil obveščen o okvari nihalke, 2. Župan in občinske službe naj pripravijo izčrpno poročilo o delu družbe Velika planina zaklad narave d.o.o. za leto 2005 in 2006, 3. Zbor za Kamnik poziva upravljavca nihalke na Veliko planino, da širšo javnost obvesti o okvari nihalke in obenem pojasni trenutno možen dostop na Veliko planino, 4. Zbor za Kamnik poziva župana in občinsko upravo, da formirajo iniciativni odbor za razvoj Velike planine in za delovanje tega odbora zagotovijo finančna sredstva, 5. Zbor za Kamnik poziva župana in Občinsko upravo, da pripravi osnutek za trajnostni razvoj Velike planine, 6. Prisotni pozivajo župana in Občinsko upravo, da ne proda nobenega zemljišča in ostalih objektov, ki so v lasti občine, dokler ni urejeno lastništvo in niso zaključeni denacionalizacijski postopki, 7. Prisotni pozivajo župana in Občinsko upravo, da pospeši dogovore v zvezi z lastninjenjem na Veliki planini in tako pospeši možnost dogovorov z novimi strateškimi partnerji, 8. Občinski svet imenuje neodvisno skupino domačih in zunanjih turističnih ter podjetniških strokovnjakov, po rodu Kamničanov, ki pripravijo PROGRAM OŽIVITVE VELIKE PLANINE Na koncu Zbora za Kamnik so prebrani zaključki razburili župana Antona Smolnikarja, ki je povedal, da te sklepe razume, a v vsebinskem delu takih ukazov ne more sprejeti, saj je bil pred štirimi leti na tajnem glasovanju izvoljen za župana, Zbor za Kamnik pa takšnih diktatov ne more dajati županu in občinskim svetnikom. Povedal je, da pod takšnim diktatom ne morejo funkcionirati ... Po njegovi oceni take poteze niso korektne in je protestiral proti takšnim zahtevam. Predsedujoči Zbora za Kamnik Robin Majnik mu je pojasnil, da je namen tokratnega Zbora za Kamnik, da se širša javnost in Kamničani seznanijo s to zadevo. Če meni, da Kamničani niso upravičeni do teh informacij, potem se bo to odrazilo na naslednjih volitvah. S strani prisotnih v dvorani in predsedujočega je bilo županu pojasnjeno, da so to le predlogi, od njega in občinske uprave pa je odvisno ali jih bo upošteval in o tem informiral Kamničane, ki jih dogajanje na Veliki planini zanima. V kolikor bi župan Anton Tone Smolnikar igral odprto igro v interesu za vse Kamničane, bi moral že na Zboru za Kamnik širšo javnost seznaniti o dogovarjanju z ruskim investitorjem. Robin Majnik Predsedujoči Zbora za Kamnik Velikoplaninska megla Kamnik je tudi podeželje Kmetijstvo v prostoru opravlja večnamen- Ohranjena kulturna krajina je pomemben sko funkcijo, je gospodarska dejavnost, hkra- element pri razvijanju ene pomembnejših doti pa ohranja poseljeno m pestro kulturno kra- polnilnih dejavnosti - turizma, pa če govorimo jmo, varuje kulturno in naravno dediščino. V 0 kmečkem turizmu, preživljanju aktivnih po-LDS Jamnik se zavedamo pomena kmetijstva čitnic na podeželju ipd. Ljudje prihajajo zara-v naši občim, pa čeprav se delež aktivnega di prijaznih ljudi, hrane, ohranjene krajine, ki kmetijskega prebivalstva vztrajno zmzuje. Ker je v svojem domačem okolju nimajo. Zato bi želimo ohraniti kmetijstvo m ta trend vsaj občina morala podpirati ohranjanje etnološke, ustaviti, si bomo prizadevali za zagotavljanje kulturne ter naravne dediščine kot elementov pogojev, ki bodo podeželju omogočali razvoj, kulturne krajine. Eden najpomembnejših ciljev predvsem nastajanje različnih dopolnilnih de- pri razvoju podeželja pa mora biti prizadeva-javnosti. Zato vam v nadaljevanju predstavlja- nje občine za ohranitev živih in dejavnih kme-mo nekaj svojih pobud na tem področju, od tij ter da jih čim več vključimo v različne pro-potrebe po Programu razvoja podeželja, grame, kot so dodatno izobraževanje in sveto-ustvarjanju skupne blagovne znamke kamnis- vanje. S tem bomo dosegli, da se bodo kmeti-kih kmetijskih izdelkov do varovanja etnolos- je lažje prilagajale novim zahtevam trga, pove-ke dediščine podeželja. čale svoj dohodek in se ohranile. Pred prejšnjimi lokalnim volitvami smo se v Večina proizvodnje na kamniških kmetijah je LDS zavze l za to, da se pripravi prenovljeno namenjena lastnim potrebam kmetov. To je strategij0 kmetijstva v občim. Leta 2004 je ob- potrebno spremeniti s pomočjo prodaje na do-cinski svet sprejel novo Strategijo razvoja mu. Kmetije, ki svoje izdelke prodajajo na do- kmetijstva v občini ki je dobra osnova za de- mu a|i želijo pričeti s kmečkim turizmom, mo- lo v bodoče. Za naslednje obdobje pa si bomo rajo biti za takšno dejavnost primerno opre-zadali nalogo, da preko občinskega sveta pre- m|jene in urejene. Občina lahko pomaga s stroga™, kako se strategija izpolnjuje Poleg kovno pomočjo, proračunskimi sredstvi za in- tega bomo poskušali vplivati na vsakoletni frastrukturo, krediti, promocijo zdrave hrane kmetijski program, da bo sledil izvajanju ciljev jn kmečkega turizma, pa tudi s pomočjo pri pri-zapisamh v strategiji. Po našem mnenju sedaj javah na različne razpise - domače in medna-sprejeta strategija potrebuje svoj izvajalski rodne. Prodajo na kmetijah pa je mogoče do-del, zato bomo poskušali doseči pripravo in seči tudi tako, da se poveže kmetije, turistične sprejem Programa razvoja podeželja v Kam- objekte, kolesarske in pešpoti ter različne tu-ni^f z? “Udobje ^07 7 2013. __ ristično zanimive točke. Kljub dobri strategiji kmetijstvo se vedno Podeželja pa že dolgo ne moremo več pove-°^Ja nepovezano z ostalimi dejavnostmi v zovati le s kmetijstvom. Na podeželju je vse več občini. Tako ni neposredno povezano s prede- ljudi, ki se s kmetijstvom ne ukvarjajo več ali se lovaIno industrijo, turizmom, kmetje izdelkov nikoli niso. Zato moramo pozornost posvetiti tu-ne prodajajo direktno porabnikom. Kmetije v di ostalim dejavnostim, s katerimi se preživlja-nasi občim so majhne, ukvarjajo se z ekonom- j0 prebivalci podeželja. Da bi vse dejavnosti, ta-sko nezanimivimi dejavnostmi. Trenutne pri- ko tiste, povezane s kmetijstvom, kot tudi osta-oritetne točke so zato iskanje novih dopolnil- |6j lahko delovale, pa moramo najprej poskrbeti mh razvojnih dejavnosti na kmetijah, pospe- za osnove. Občina mora v sodelovanju s krajev-sevanje ekološkega kmetijstva, povečanje pri- ni mi skupnostmi na teh območjih dokončno delave sadja in zelenjave, povezovanje kme- urediti potrebno infrastrukturo. Urediti je po-tijstva s storitvenimi dejavnostmi, spodbujanje trebno ceste, pločnike in kolesarske steze, vodo podjetništva in samozaposlovanja na podeže- oskrbo, javno razsvetljavo, vzpostaviti pogoje za lju in preusmerjanje kmetij v ekonomsko za- kabelsko televizijo in internet ter urediti šport-mmive tipe proizvodnje. Najpomembnejši del no-rekreacijske površine trženja kmetijstva bi lahko postala nova bla- Da bo naše podeželje postalo gospodarsko govna znamka, pod katero bi prodajali izdel- močno in turistično privlačno, bo potrebno vlo-ke kamniških kmetij. Seveda pa bi se moralo žitj še veliko dela. V LDS Kamnik smo na to pri-kmetijstvo za uspešno trženje te znamke po- pravljeni, saj vemo, da bo urejeno in ohranjevati s turizmom in poudarjati ekološko pri- no podeželje bogatilo in omogočalo uravnoteži^0 hrane. Zato se mora podeželje promo- žen razvoj občine Kamnik kot celote. Takšno virati in tržiti pod skupno blagovno znamko, podeželje je lahko tudi ena od pomembnih tu-Za delovanje te pa je potrebno vzpostaviti rističnih prednosti naše občine, seveda pa se prodajno mrežo na lokalnem trgu (priredit- bomo morali za to potruditi vsi občani, vah, dogodkih, lokalnih trgovskih centrih) ter Mateja Poljanšek, Marjan Semprimožnik in priključiti kamniško blagovno znamko k Marko Kemperl znamki »Dobrote slovenskih kmetij«. www.kamnik.lds.si SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA V torek, 6.6.2006, sem se udeležila Zbora za Kamnik, ki je nastal na pobudo ene izmed političnih strank, glavna tema pa je bila Velika planina. Ker mi za svoje mesto in njegovo okolico, kar sicer večini mlajšim Kamničanom ni v navadi, ni vseeno, sem se odločila, da zapišem nekaj svojih misli. Velika planina je s svojo prvobitno in dokaj ohranjeno naravo pravi naravni biser, ki bi moral biti v ponos prav vsakemu. Spomnim se svojih otroških dni, ko smo s starši poleti hodili na planino na sprehode, pozimi pa smučat. Tja smo se odpravili peš ali z gondolo. Oboje je v meni spodbudilo poseben čar in spomine, čeprav je bila vožnja z gondolo že takrat precej adrenalinska in nevarna. Po dvajsetih letih in še več se je stanje zelo spremenilo. Na žalost precej na slabše. Hotel Šimnovec je v ruševinah, nekoč najbolj priljubljeno smučišče v Tihi dolini ne obratuje več, letos pa se je dokončno ustavila tudi gondola. Velika planina postaja vse prej kot kamniški ponos. Glede na to, da proces propadanja poteka že (pre)dolgo časa in da se je ustavila še tista edina delujoča stvar, sem na tej javni tribuni pričakovala konkretne cilje, programe in vizije. A zaman. Udeleženci so, vse prej kot to, iskali predvsem politične krivce, si metali polena pod noge in na vsake toliko izrekli drug drugemu kakšno žaljivko. Kako Slovensko in sramotno. Poleg obtožb sta bili slišati le dve možni rešitvi, ki sta delovali zelo kratkoročno in pomanjkljivo. Prva je bila investiranje sredstev za popravilo gondole. Stanje bi s tem ostalo enako kot je bilo pred okvaro. Predvidevam, da bi šel razvoj v tem primeru v isti smeri kot do sedaj, gondola bi bila prepuščena zobu časa. Vlagalo bi se le v vzdrževanje le - te (mimogrede, vzdrževanje je vsako leto dražje), dokler se več kot 40 let stara naprava ne bi zopet ustavila. Takšno razmišljanje je utopično in brezciljno. Drugo rešitev, ki so jo predstavili in jo na moje presenečenje podpira kar nekaj ljudi, pa vidijo v ASFALTIRANJU in podaljšanju ceste na planino. Ta ideja je v meni prebudila žalost in jezo hkrati. Če razmišljam naprej, bi taka cesta privedla na planino toliko in toliko ljudi, s tem pa toliko in toliko investitorjev, ki jim planina pomeni le zaslužek, ne pa naravne vrednote. Velika planina bi po nekaj letih lahko postala betonska džungla. Pa si to zares želimo? V 21. stoletju, ko je Slovenija v Evropski uniji, ko si večina sveta prizadeva za čisto okolje, ko so trendi turizma v doživljajskem turizmu, ko posamezniki svojo sprostitev vedno bolj iščemo v naravi, bi Kamničani uničili prvobitno naravo Velike planine? Na dragi strani se alpske dežele, kot so Švica, Italija, Nemčija, Avstrija, Liechtenstein sramotijo svojih neponovljivih napak, ki so jih naredili z množičnim turizmom, golose- ki, betoniranjem v planinah in visokogorju. Če bi se vsaj eden izmed udeležencev javne tribune udeležil razstave, ki jo je pred leti pripravila CIPRA (Društvo za varstvo Alp) v Domu kulture Kamnik, bi vedeli o čem govorim. Imeti neokrnjeno planino je prednost, ne pa sramota, kot je bilo povedano po kratkem filmu »prazne« planine! In Slovenci smo vendarle znani kot ljubitelji planin in mar nam ni znano da je do planinske koče oziroma do osvojitve vrha potrebno vložiti napor, za kar smo nenazadnje poplačani? S planinsko idilo seveda. Sprašujem se, kdaj se bomo Slovenci zavedati, da se s smučarskim turizmom že zaradi naravnih pogojev nikakor ne moremo primerjati z alpskimi državami, saj imajo svoja smučišča na ledenikih in v visokogorskem svetu, kjer se sneg obdrži več mesecev? Kdaj se bomo začeli zavedati, da je za vsak poseg v naravo potrebno dvakrat premisliti, ker vrnitve nazaj več ni? Sprašujem se, zakaj pri tej bitki vedno zmaga denar, pa vendarle je na koncu zmagovalka ona -narava? In nenazadnje, zakaj ne vidimo prednosti v mirnem, zdravem okolju, ki ga planina že tako ali tako ima? Mnenja sem, da bi bilo za dobro prihodnost potrebno narediti celovit program, kjer bi se upoštevala mnenja vseh akterjev, predvsem strokovnjakov različnih strok, ki se jih zadnje čase tako ali tako premalo upošteva, ne pa le interese političnih strank! A videti je, da bo rešitev Velike planine še kar nekaj časa ostala zavita v njeno tako znano gosto meglo. Tolažim se s tem, da je bil datum za javno tribuno napačno izbran, saj je bil vse prej kot pravljičen ... (6.06.06). ALENKA HRIBAR Najnovejše mednarodne raziskave kažejo, da Slovenija za EU še bolj kot po tehnološkem indeksu zaostaja na področju indeksa izkoriščenosti talentov, kar vpliva na zastajanje razvoja podjetništva. Po mnenju Miha Resnika se bistvene premike lahko doseže le z intenzivnim vlaganjem v razvoj človeških virov, v razvoj podjetnosti in ustvarjalnosti ter s spodbujanjem inovacij. Resnik je na junijski koordinaciji strank SD, DeSUS, Obrt-no-podjetniške liste in kamniških okoljevarstvenikov predstavil ključne regionalne projekte v razvojnih regijah v okviru priprave regionalnih razvojnih programov za programsko obdobje EU 2007-2013. Prednost financiranja s strani EU bodo imeli programi vlaganj v človeške vire za izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij (podpora projektom razvojne mreže in povezovanja naravne in kulturne dediščine). Cilj ukrepov za gospodarstvo je krepitev notranjih sposobnosti podjetij za intenzivnejši, na znanju temelječ razvoj, predvsem na področju tehnologij, kar bo omogočilo malim in srednjim podjetjem obvladovanje vse hitrejšega tehnološkega napredka kot glavnega vira za povečevanje konkurenčnosti v globalnem prostoru. Ukrepi so usmerjeni tako v krepitev ustreznih človeških virov za potrebe gospodarstva s krepitvijo znanja kadrov v gospodarstvu, kot tudi spodbujanjem mobilnosti razvojnih kadrov iz institucij znanja v gospodarstvo ter iz velikih v mala in srednje velika podjetja. EU sredstva in občina Kamnik Razvojna prioriteta v Kamniku mora biti usmerjena v ključne kritične točke, ki veljajo na vsem slovenskem trgu dela, torej na vrzel med povpraševanjem delodajalcev in ponudbo na trgu dela. V Kamniku je prisotna premajhna fleksibilnost, tako delodajalcev kot tudi posameznikov, pojavlja se potreba po večjem vlaganju v človeški kapital. Prioritetna področja so torej predvsem razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela s spodbujanjem in podporo brezposelnim in neaktivnim, da aktivno pristopijo k reševanju lastne brezposelnosti, da se zaposlijo in/ali ohranijo zaposlitev. V okviru razvojne prioritete se morajo prednostno izvajati programi, ki bodo zagotavljali učinkovito delovanje trga dela. Pomemben sklop programov naj bo namenjen informiranju, svetovanju in motiviranju ter karierni orientaciji, prilagojeno glede na ciljne skupine, s čimer se bo tudi zagotavljalo hitrejše zmanjševanje vrzeli med povpraševanjem delodajalcev in ponudbo na trgu dela. Ves operativni program razvoja človeških virov se lahko sofinancira izključno iz naslova Evropskega socialnega sklada, vkolikor je usmerjen h krepitvi človeškega kapitala, ustvarjanju delovnih mest, spodbujanju zaposlenosti in zaposljivosti. »Iščemo gozdne delavce. Delo je na območju do 40 km izven Ljubljane. Če imate veselje do dela v gozdu, pošljite prošnjo z naslednjo vsebino (naslov, starost, izobrazba in telefonska številka) na naslov: Gozd Ljubljana d.d., Tržaška cesta 2, p.p. 229, 1001 Ljubljana«. Ob različnih priložnostih (obiski pripravljavcev DRP v regijah, izvedena delavnica v Kranju januarja letos) je bila občina Kamnik, kot tudi ostale občine in regionalne razvojne agencije, s strani Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko že pozvana, da predstavi ključne investicije za naslednje programsko obdobje. Kaj so občinske službe posredovale naprej, koordinaciji strank SD, DeSUS, Obrtno-podjetniške liste in kamniških okoljevarstvenikov na čelu z Miho Resnikom, ni znano. Omenjena koalicija strank je že pred časom vložila poziv, naj župan v okviru občinske uprave zaposli visoko usposobljeno osebo, ki bo imela ustrezna znanja in izkušnje za prijavljanje občinskih projektov na tovrstna sredstva EU, vendar so na občini izoblikovali odgovor v smislu, da s tovrstnim osebjem že razpolagajo in da dodatne zaposlitve niso smotrne. Nekateri projekti (predvsem tisti, ki so javnega značaja) bodo lahko vključeni neposred- no kot prioritetni po programskem načelu, drugi bodo morali kandidirati na javnih razpisih (predvsem tisti, ki predstavljajo državne pomoči podjetjem) in prav na tem mestu bi morala imeti občinska uprava močno strokovno podlago v svoji pripravi dokumentov. V okviru nove finančne perspektive EU 2007-2013 bo Sloveniji samo za področje kohezijske politike na voljo 3-729 mio EUR in za program razvoja podeželja 771 mio EUR. Skupaj naj bi Slovenija prejela za vse programe, ki so del Državnega razvojnega programa 2007-2013 (DRP) 4,5 mio EUR. Obstaja pa bojazen, da brez strokovno usposobljene osebe (če ne že kar ekipe za to najetih strokovnjakov) na tovrstnih razpisih ni moč pridobiti vidnejših sredstev, kar bi bilo v prihodnjih letih škoda za Kamnik in nadaljnji razvoj podjetništva. Koordinacija SD, DeSUS, Obrtno-podjetniška lista in okoljevarstveniki Kamnika Povabilo na spominska srečanja Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik vabi vse občane na spominsko srečanje ob tragičnem dogodku pred 64. leti v Gradišču pri Šmartnem, ki bo v nedeljo, 9. julija, ob 15. uri pri spomeniku v Gradišču. Enako vabimo tudi na spominsko srečanje ob 65. obletnici oborožene vstaje proti okupatorju na Kamniškem, ki bo v soboto, 29. julija, ob 18. uri, pri spomeniku padlima Mlakarju in Miklavčiču, pri Titanovi brvi v Kamniku. Skupnost borcev Šlandrove brigade pa vabi na spominsko srečanje na Špiku v nedeljo, 6. avgusta, ob 11. uri, pri spomeniku, kjer je bila ustanovljena Šlandrova brigada. PLANINSKI KOTIČEK NOVI ALPINISTI V maju so na Vršiču potekali izpiti za alpiniste. Ker je bilo prijavljenih kar 54 kandidatov, so izpit opravljali v dveh skupinah. Kandidati iz Kamnika so bili v drugi skupini. Od vseh prijavljenih jih je izpit uspešno opravilo samo 29, od tega kar 4izAO Kamnik: Boštjan Borštnar, Saša Lindič, Marjana Prezelj in Vital Vek. Čeprav so uradno že postali alpinisti, jih v decembru čaka še alpinistični krst oziroma sprejem v kamniški AO. OBČNI ZBOR POSTAJE GRS KAMNIK Letošnji redni letni občni zbor postaje GRS Kamnik je bil malo pozneje kot običajno, ker se je čakalo na novo organiziranost gorske reševalne službe. Tako se je šele 22. maja 27 od 41, kolikor članov šteje postaja GRS Kamnik, sestalo na rednem letnem občnem zboru in pregledalo delo v preteklem obdobju in si začrtalo smernice za naprej. Vpreteklem obdobju so člani postaje izvedli 21 reševalnih akcij, od tega 10 v letu 2005 in 11 v letu 2006. Čeprav je pri tem večkrat sodeloval helikopter, ta še vedno ne sme prevažati reševalcev na kraj nesreče, če ni prisoten zdravnik. Takrat, ko helikopter zaradi noči ali slabega vremena ne more poleteti, pa lahko gredo reševalci peš, čeprav ni zraven zdravnika. Manjšemu številu nesreč v lanskem letu je gotovo botrovalo slabše vreme, ki ni dovoljevalo velikega obiska. Zato je pa letošnja zima že poskrbela, da seje število nesreč povečalo. Glede na precejšnje količine snega, kije še v planinah, pa lahko pričakujemo, da bo letos veliko nesreč zaradi zdrsov. Člani postaje so bili aktivni tudi pri usposabljanju. Izvedli so ob-navljalni tečaj iz kopne in zimske reševalne tehnike za vse člane postaje. »Specialci«, to je reševalci-letalci (Rado Nadvešnik, Matjaž Ravnikar in Primož Trunk), vodniki lavinskih psov (Boris in Gen-nadij Stupar in Matjaž Ravnikar) in inštruktorji GRS (Janez Ažman, Boštjan Grilje, Jernej Lanišek, Rado Nadvešnik in Vilko Rifel) so se pa poleg skupnih vaj udeleževali tudi posebnih vaj iz svoje specialnosti. Izvedena tudi vaja reševanja z žičnice. Poleg tega je postaja omogočila obisk Velike planine otrokom, kateri tega sami ne bi zmogli. Sodelovala je tudi kot preventiva na nekaterih prireditvah kot. npr. na dnevu Kamniških planin, teku na Grintovec, prireditvah na Veliki planini in podobnih. Precej časa in dela je bilo vloženega tudi v dokončanje zavetišča na Zelenem robu, kjer sedaj teče drag in dolgotrajni postopek za pridobitev uporabnega dovoljenja. Postaja je na občnem zboru med svoje vrste sprejela tudi pet novih pripravnikov: Ambroža Bajdeta, Ano Mavko, Franca Miša, Marjano Prezelj in Blaža Vrabca. Načrti za prihodnje obdobje so usmerjeni predvsem v usposabljanje, saj se reševalnih akcij, oziroma »intervencij«, kakor se temu po novem uradno reče, ne more načrtovati. Glede na to, daje vedno več helikopterskih reševanj, postaja sedanja lokacija počasi neustrezna, zato se je začelo iskati novo, ustreznejšo. BOJČ 7. julija 2006 ŠPORT- PLANINSTVO Kamniški OBČAN Šest ur dokazovanja motorističnih in kolesarskih spretnosti Moto klub Kamnik je v juniju že tretje leto zapored na parkirišču pred upravno stavbo. Stola organiziral t.i. vztrajnostno dirko Kamniški jermen 2006 - dogodek, ki ga ne vidiš vsak dan. To je šesturna dirka starodobnih koles s pomožnim motorjem ali popularno imenovanih jermenarjev. Leto izdelave omenjenih motorjev se giblje med 1968 in 1974. Vsaka ekipa je štela 3 tekmovalce, ki so se med dirko izmenjevali v vlogi voznika, hkrati pa so bili tudi mehaniki v primeru okvar. Tekmovanje poteka na podlagi pravilnika, ki ga je sestavila sod- niška služba MKK. Pred štartom dirke je tehnični komisar v skladu s pravilnikom pregledal vse motorje, da so tehnično brezhibni in sestavljeni izključno iz originalnih delov. Štartne pozicije tekmovalnih ekip so bile prepuščene sreči, saj so se določile s pomočjo žreba. Sledil je 10 minutni trening, ki je bil namenjen predvsem spozna- šestih urah vožnje + 3 krogi so bili rezultati znani. 1. mesto Hitri in drzni - 726 krogov, 2. mesto Savinjčani - 720 krogov, 3. mesto Rajcing TIM -710 krogov. Kamniški motoristi so se zopet izkazali, saj so zasedli odlično 1. in 3- mesto. Da je bila dirka res zanimiva dokazuje tudi to, da je tekmovalce prišel pozdravit tudi kamniški župan g. Tone Smolnikar. Ob 18. uri je sledila še promocijska dirka miniaturnih dirkalnikov, imenovanih mini-moto. Omenjeni motorčki v zadnjem času pridobivajo vse več privržencev, saj so dostopni skoraj vsakomur. Da je bila dirka še bolj adrenalinska in za gledalce spektakularna, je poskrbela mati narava, ki je progo tik pred štartom navlažila. Po prevoženih petnajstih krogih so bila najboljša mesta oddana: 1. mesto Urankar David, 2. mesto Petrovič Dražen, 3. mesto Rakun Matej. MKK se spet lahko pohvali z odličnim dosežkom, saj je naš član David Urankar zasedel 1. mesto. MKK se najlepše zahvaljuje vsem sponzorjem, kot tudi nenadomestljivim članom in simpatizerjem kluba, brez katerih prireditev nebi uspela. HVALA, se vidimo naslednje leto. M.K. vanju proge. In nato točno ob 11. uri štart 6-urnega dokazovanja motorističnih in kolesarskih spretnosti. Vozniki so stali nasproti svojih jeklenih konjičkov in na znak štarterja stekli k svojemu vozilu in s poganjanjem startali ter se pognali v dir. Tekmovalci so bili požrtvovalni in zagrizeni, vsak je želel zmagati. Dirka je imela vse elemente mednarodnih dirk: kazni z vožnjo skozi boks, trke, izgube delov med vožnjo, popravila dirkalnikov v boksih, menjavanje voznikov... Dirko je zaznamovalo zelo malo padcev, le ti pa niso ter- jali poškodb tekmovalcev. Za to so zaslužni predvsem tekmovalci, ki so vozili »z glavo« in pa tudi premišljeno postavljena proga, za kar so zaslužni člani MKK, ki'so se na predvečer prireditve potrudili s pripravo. Prelitega je bilo veliko znoja, vendar se je le ta izplačal, saj so najboljše ekipe prejele bogate in uporabne nagrade. Po točno Domžale Masljeva 11,1230 Domžale, CIM/3V tel- Ol 724 16 456 5 Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel. Ol 831 17 66 www.simax-slo.com ^ 1 i VIJ iCjrCAjrGil NA ZALOGI PNEVMATIKE V*: jg^jjgg ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA SUTNA 37, KAMNIK (NEKDANJA METALKA) RAZPRODAJA POLETNE KOLEKCIJE TEKSITLA OD 10.07.2006 DO 29.07.2006 VLJUDNO VABLJENI 2T D.0.0. OTOČEC, SKALNA ULICA 23, 8222 OTOČEC Obnavljalni seminar iz tehnike reševanja v gorah za člane postaje GRS Kamnik Usposobljeni za zahtevno reševanje v gorah Za kvalitetno in profesionalno reševanje ponesrečenih v gorah mora gorski reševalec, ne glede nato, da deluje v GRSS kot prostovoljec, biti ne samo dobro telesno pripravljen, pač pa mora tudi do popolnosti obvladati tehniko reševanja ponesrečenih v gorah v zimskih in kopnih razmerah. To pa pomeni, da se mora nenehno usposabljati, izpopolnjevati teoretično in praktično znanje in slediti novim trendom tehnike reševanja ponesrečenih v gorah. Za potrditev licence se mora poleg rednih vaj iz tehnike reševanja v gorah na vsake dve leti udeležiti tudi obnavljalnega seminarja iz letne, zimske tehnike reševanja in nudenja prve pomoči ponesrečenim v gorah. Člani postaje GRS Kamnik smo se v ta namen zbrali v soboto, 17. junija, v Kamniški Bistrici, točneje v Kurji dolini, saj imamo tam ustrezno urejen poligon na balvanu, ki nam omogoča izvedbo takšnih usposabljanj. Obnavljalni seminar je bil razdeljen na posamezne teme, za katere so bili za praktično izvedbo zadolženi inštruktorji postaje GRS Kamnik. Vsi udeleženi člani in pripravniki, razdeljeni v skupine, pa so morali praktično in teoretično obdelati vse teme. Seminarja se je skupaj z inštruktorji udeležilo šestnajst članov in trije pripravniki. Člani so pri delu pokazali veliko mero znanja in dokazali, da so zmožni posredovati v še tako zahtevnem reševanju v gorah. Po zaključku praktičnega dela seminarja je sle- dila analiza obdelanih tem. Tako so udeleženci po zimskem delu, ki je potekal 8. aprila na Marjaninih njivah, uspešno zaključili tudi letni del iz tehnike reševanja v gorah, pred uspešnim zaključkom celotnega obnavljalnega seminarja pa jih čaka samo še preverjanje znanja iz nudenja prve pomoči ponesrečenim v gorah. Vilko Rifel NOGOMET SELEKCIJA U-10 ODLIČNO ZAKLJUČILA SEZONO V majski številki Kamniškega občana ste lahko prebrali o zelo uspešnih rezultatih mladih kamniških nogometašev U-10. Z veseljem pa lahko sedaj objavljamo tudi o odličnem nadaljevanju sezone, ki so jo zaključili na 2. mestu in tako izboljšali uvrstitev iz lanske sezone, ko so bili peti. Po zadnjem odigranem krogu, ko so premagali ekipo Medvod z rezultatom 7:1, so se skupaj s starši in strokovnim vodstvom poveselili pred klubskimi prostori. Ker pa fantje še niso imeli dovolj nogometa, so se prijavili na nogometne turnirje v Piranu, Domžalah in Slivnici pri Mariboru. V Piranu se je odvijal mednarodni turnir. Brez izgubljene tekme so osvojili 1. mesto, čeprav so bile ekipe iz Bosne in Hrvaške zelo kakovostne. Tudi najboljši igralec turnirja je bil po izboru trenerjev iz kamniške ekipe in sicer Ala-din Keranovič. Prav tako je bil tudi kamniški trener Frenk Ostrež nagrajen s pokalom za najboljšega tre- nerja. Fantje so pričakovali tudi pokal za naj-vratar-ja, saj je kamniški vratar Robert Klopčič prispeval levji delež k temu uspehu, a so se organizatorji odločili, da pač ena ekipa ne sme pobrati vseh priznanj. Teden dni pozneje so se udeležili turnirja v Domžalah. Do finalne tekme so premagali vse svoje nasprotnike. V finalu pa jih je čakala ekipa NK Slovan. Po izenačeni tekmi se je ta končala z rezultatom 0:0. Po strelih z bele točke je bila uspešnejša ekipa NK Kamnik. Torej spet 1.mesto. Naslednji teden pa jih je čakal nastop na tradicionalnem turnirju v Slivnici pri Mariboru, ki je posvečen Luki Rajtmajerju, nogometašu, ki je 1.1997 izgubil življenje v prometni nesreči, star komaj 9 let. Letos je bil turnir že 9. po vrsti. Zbrale so se štajerske ekipe ter NK Kamnik. Kljub peklenski vročini so fantje odigrali 6 tekem in brez poraza ponovno osvojili 1. mesto in čudovit pokal. Zdaj je sezona dokončno zaključena in kamniški mladi nogometaši imajo do avgusta prosto, nato pa se začne vse od začetka. Treningi, treningi, treningi.... Nekaj fantov bo med tem časom prestopilo v višjo selekcijo U-12, kjer jim želimo obilo uspehov, tistim pa, ki ostanejo pri U-10, pa nalagamo na mlada pleča breme, da nadaljujejo z odličnimi rezultati. Za vse prikazane nogometne vragolije in odlične rezultate jim iskreno čestitamo! Tekst in foto:Nada c Mm m® mmBk 5 v : ; UIZ KARANTANIJI ■ ambienti sodelavcem iz Univerzal Kamnik, kolektivu Gaber, Svilanit in krznarstvu Eber za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter da-rove za svete maše. Zahvala dr. Dolenčevi in patronažni sestri Ro-hiani. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Tonetu Dularju za le-P° opravljen pogrebni obred, pevcem Krt za zapete žalostinke in Komunalnemu podjetju Kamnik. Posebna zahvala nečakinji Faniki Pavlič, ki ji je v težkih trenutkih stala ob strani. Žalujoči: Vsi njeni junij 2006 Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: POLETNI PROGRAM: PVC MIZE, STOLE, senčnike, ležalnike, blazine, otroške igrače, piknik pribor, cevi in priključke za vodo, zalivalke, lesene lestve, PVC korita in lončke za rože, ... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize, KOLESA in še in še ... tudi šivanke, elastike, sukance! Vse za vlaganje: kozarci od 0,5 do 51, pokrovčki, lonci - veliki, pasterizator za vkuhavanje, sušilci za sadje. Velika izbira aranžiranih daril. DARILNI BONI Mar prav zares odšel si tja v neznano ? Kako si mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ti ne zmotimo miru. ZAHVALA Kruta usoda je iz naše sredine vzela dragega ALJOŠA GRAŠIČA Zahvaljujemo se vsem za izražena sožalja, podarjene sveče in cvetje ter za vso podporo in pomoč. Še posebej toplo se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen pogreb in lepe besede v slovo. Hvala tudi pevcem Krt za zapete žalostinke in vsem, ki ste našega dragega Aljoša pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi Junij 2006 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (A. M. Slomšek) ZAHVALA v 80. letu starosti nas je zapustila naša dobra teta in botra HELENA VRANKAR p.d. Homarjeva Lenčka iz Lok Zahvaljujemo se vsem za izražena sožalja, darove za sv. maše, sveče, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem pod vodstvom Primoža Krta za zapete pesmi. Vsem iskrena hvala. Vsi njeni Julij 2006 So niti in nitke, ki nas vežejo, stkane v vezi ljubezni, ki ostanejo. ZAHVALA Iz naše sredine je odšel naš dragi VUKO CMILJANIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo dragega moža, očeta, dedija in brata na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem njegovim nekdanjim sodelavcem za lepe besede slovesa. Vsi njegovi Junij 2006 ZAHVALA V bolečini in trpljenju se je v 60. letu življenja od nas poslovil mož, ati, ata, brat in stric MARJAN SPRUK s Kregarjevega Lepo se zahvaljujemo za vso pomoč pri njegovi bolezni dr. Kambičevi z nevrološke, dr. Jermanovi, sestri Miheli, patronažni sestri Miji in terapevtki Lužarjevi. Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem in sodelavkam podjetij Zarja, Calcit, Dom starejših občanov Kamnik in Svilanit-Svila za izrečeno sožalje, sveče, podarjeno cvetje in darove. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Matiji Selanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi ter vsem gasilcem, še posebej GD Kamniška Bistrica in govorniku Janezu Kregarju za ganljive besede ob slovesu. Vsi njegovi Kregarjevo, Zg. Stranje, Domžale, junij 2006 mniu m j um momiMJCim?! TEHNIČNA TRGOVINA 8«w|tCS¥IEp^* '....r TPirsm/mm Ur Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.1. 83-17-203 PESTRA PONUDBA! • BELA TEHNIKA GORENJE, BOSCH, ELECTROLUK, ZANUSSI, BEKO •ELEKTRIČNO ORODJE Veliki gospodinjski aparati Gorenje -GARANCIJA 5 LET GOSPODINJSKI APARATI - REZERVNI DELI GORENJE— •VODOVODNE ARMATURE KOPALNIŠKA OPREMA -MATERIAL ZA CENTRALNO KURJAVO /da* TELEVIZORJI AVT0AKUSTIKA •GLASBENI STOLPI, RADIOKASETOFONI več na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • KREDIT NA MESTI) • NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24! (Spoštovani! J) Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, | so vam naše usluge 1 na voljo Neprekinjeno f Noč in Dan! I . “ — Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom th POGREBNIK 11 POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13. 4207 Cerklje Tel: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 ZAHVALA V 66. letu življenja je po kratki bolezni, ki jo je dostojanstveno prenašal, zaspal naš BORIS VUČKO Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Vsi njegovi Junij 2006 Z jutrom se je rodil nov dan, ki je tebi prinesel olajšanje, nam pa bolečino .. ZAHVALA V petek, 23. junija, smo se na pokopališču Nevlje poslovili od FRANCA KOROŠCA (27. 03.1925 - 20. 06. 2006) Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, bivšim sodelavcem SCT-ja, članom SDS, Markovim in Majinim sodelavcem, ki ste se od njega poslovili, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala osebju DSO Kamnik, za nego v času njegove bolezni, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za odigrano melodijo in g. župniku za opravljen obred. Žena Slavka, hči Maja, sin Marko in hči Petra z družino Junij 2006 Življenje in smrt sta eno, tako kot sta eno reka in ocean. K. Gibran ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil ALOJZIJ KUHAR iz Zakala Hvala vsem, ki ste mu v življenju kakorkoli stali ob strani. Hvala za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih in za spoštovanje, ki ste ga očetu izkazali na njegovi zadnji zemeljski poti. Hči Anica z družino Zakal, junij 2006 Mesnopredelovalno podjetje razpisuje sledeča delovna mesta: MESAR / -KA za delo v proizvodnji (več delovnih mest) - zahtevana izobrazba IV. stopnje ustrezne smeri ŽIVILSKE DELAVCE / -KE (več delovnih mest) - zahtevana dokončana osnovna šola Nudimo vam: - zaposlitev za določen čas 3 mesecev, s polnim delovnim časom, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas Ste ravnokar končali osnovno šolo, ste stari najmanj 15 let in ne veste kje bi se zaposlili? V našem podjetju vam ponujamo rešitev! Nudimo vam: - redno zaposlitev - delo v proizvodnji, v novih obratih - možnost dodatnega izobraževanja Pošljite nam pisne ponudbe najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: V Kamniku, na Duplici, neposredno ob Ljubljanski cesti, sta zgrajena dva po-slovno-stanovanjska objekta. Povezuje ju skupna klet, v kateri so parkirna mesta in shrambe. V obeh objektih je skupaj 32 stanovanj, ki so zgrajena kvalitetno, okolje je urejeno, prvi kupci že živijo v stanovanjih. Naprodaj sta še dve stanovanji velikosti 82 m2 zgrajeni »na ključ« in nekaj lokalov velikosti 45 in 59 m2, ki so zgrajeni do 3 gradbene faze. MiSth. Ulil Informacij« in prodaja: LIZ INŽENIRING d.d., Vurnikova 2, Ljubljana, tel.: 01 234 40 62, www.llz-tnzenlring.sl Investitor LIZ INŽENIRING d.d. Vurnikova 2, Ljubljana % ELECTA inženiring dao, iKtmiriv/ Mestni trg 8, Ljubljana Si Mercator Center Kamnik fikcije Lumpi, ’■\ojtam vabi s prijetnimi dogodki in odlično ponudbo v soboto. 8. julija, od 10. do 12. ure Zabavna prireditev S PODOKNIČARJEM IN ANSAMBLOM NAGELJ v soboto, 15. julija, ob 10. uri Nastop ansambla ČRNE MAČKE v soboto, 22. julija, ob 10. uri Otroška poletna zabava v soboto, 29. julija, ob 10. uri Otroška ustvarjalna delavnica: NOGOMETNA ŽOGA zmmm v rlipzrmtffiimi Slovenska košarica Po domače. ... do 31. avgusta 2006 .iSKL-Av. Puranji ražnjiči pakirano, cena za kg Perutnina Ruj, Ptuj 999,00 sit 4,17 EUR ijiči ,kg ^ ] Sir Bella Napi 250 Ljubljanske mlekarni L" 1,25 EUR Sladoled Piran kornet, vanilija, 125 ml f 6*ik Pivo Smile h 1 0,331, steklenica IS Pivovarna Union, ' Ljubljana J/ 149,00 sit y 0,62 EUR Ljubljanske mlekarne, Ljubljana 0,58 EUR Pivo Bandldos 0,331, steklenica Jg| 4 a ygggm0» Pivovaiha Laško, Laško , ^ ■ _ rt.- - 5i Center tehnike in gradnje Črnuče Vroča ponudba 'gina. dni vroča pol. w/ t ti/ l Digitalni fotoaparat Samsung A 403 4 miljone točk, 5x digitalni zoom, 2.0" LCD zaslon, ISO 100-400 Su IM I Mikrovalovna pecica Gorenje M0170DGW LCD TV Philips 26PF4310 65 cm, ločljivost 1280 x 768, HD Ready, odzivni čas 16 ms, svetlost 400 cd/m2, kontrastno razmerje 500:1, 1 76° vertikalni in horizontalni vidni kot, 2x Scart, priključek za kamero, DVI-I (HD/PC) priključek, s stojalom Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 27. 7. 2006., v navedenih M Centrih tehnike in gradnje: • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/729 50 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/823 42 03 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/746 82 62 • MCTG Slovenske Konjice. Delavska c. 12, tel 03/757 48 60 • MCTG Velenje. Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec. Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 Informacije: • hišni aparati 01/560 61 00 • instalacijski material 01/560 61 73 • avdio - video 01/560 62 15 • računalniški 01/560 62 14 • bela tehnika, gos. aparati 01/560 62 16 • elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76 • kopalnice 01/560 61 05 • gradbeni materiali 01/560 62 17 M Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure. Obiščite nas!