Pripravljavna pot v zemljepisje in zgodovino. (Dalje.) Kaj spreminja Ijudi na dubu in telesu? Ljudje na zemlji, dasiravno vsi jednega plemena, so vendar zelo različni na polti, velikosti in moči, to pa pride največ od obnebja, hrane in obleke. 1. Od obnebja. Zemlja je ljudem občna mati, tedaj upliva nanje tudi obnebje, kakor upliva na živalstvo in rastlinstvo. Pod vročim solncem človek zagori, zmerna toplota mu daje svitlejšo barvo; tu raste krepko kviško, tam pa se zopet skerči. Prebivalci na raerzlem severnem pasu so malokedaj viši od petih čevljev, lica so širokega in okroglega, roke in noge so majhne, bolj tolsti in kervni so. Narava jim je dala toplejšo kri in večo tolščo, da ložej prestajajo mraz v svojem obnebju. V rasti pa zaostanejo, saj tudi tam ostaja vse rastlinstvo pritlično, stoletna drevesna debla so podobna našemu najnižemu drevju. Ljudstva v Srednji Aziji so pšenično-žolte polti, imajo široke uderte nosove, redko brado in majbne, bodeče oči. Ljudstva v blaženi Indiji so bolj bronaste polti. Podoba njih telesa je lična in nežna, imajo majhne noge in prijeten obraz. — V Avstraliji pa zopet žive Ijudje, ki so murinom zelo podobni. Afrikanska Ijudstva so po večem černa, izvzemši bregove sredozemskega morja, imajo volnate lase, debele ustne, pekočih solnčnih žarkov jih varuje telesna tolšča, kakor stanovalce raerzlih krajev mraza. Amerikanska pervotna ljudstva so kupreno - rudeča, štirioglatega obraza, imajo dolge lase, so močnih udov, itd. Obnebje, t. j. zrak, mraz in toplota — a tudi brana, voda i. t. d. veliko upliva na telesno postavo, a vendar se ne da izšteviliti, koliko tukaj pripomore obnebje, koliko druge okolnosti? 2. Od brane. ,Koder solnce teče, se kruh peče/' t. j. povsod raora človek jesti in piti, a povsod ne vživa enacega. Nekatera ljudstva vživajo skoraj vse surovo in vse merzlo pijejo. Nekatera Ijudstva se hranijo skoro samim mesom, druga žive le od mleka, ovočja, žita in zelišč, perva so veliko bolj dražljiva in togotna, a druga pa bolj mirna in krotka. — Pri nas z ribjo mastjo čevlje mažemo, a požirek ribje masti je severjanu največa sladčiča. — Nezdrava pitna voda veliko upliva na človeka, pravijo, da od tod pride tudi brahor (krof) pri ljudeh. 3. Od obleke ali oprave. — V nekaterih krajih so ljudje brez obleke, solnčni žarki pripekajo na nje; kjer je pa merzlo, tam človek ni brez obleke. Ljudje se razno oblačijo. Nekdaj so se pri nas obLMli ljudje v živalske kože, pozneje so se naučili volno in predivo presti, nosili so volnena in platnena oblačila, pozneje so zvedli za drevesno volno (bombaž), in začeli so pridelovati svilo. Tako človeštvo napreduje, a nekatera ljudstva so še sedaj na pervi stopnji, ter se pokrivajo z živalskimi kožami. Ljudje pa se vsaki čas spakujejo z obleko, sedaj jim to, sedaj drugo ni prav, šega, bi rekli, tista je najboljša, ki je najbolj praktična, t. j. da ugaja potrebam človeka, da ga varuje škodIjivosti vremena, a se tudi telesu prilega. Kdor je nepreviden, si bolezen nakoplje, najbolje pa stori, kdor se po previdnosti uterdi zoper nenadne vremenske spremembe. Obnebje, hrana in obleka ne spreminja le telesa, temveč upliva tudi na razvoj dušne moči. — To obnebje pospešuje, ono pa zavira razvoj dušnih zmožnost, sicer pa ne moremo misliti, da bi vsi ljudje ne mogli nekake omike doseči, se ve da, vsako ljudstvo je ne dosega na tako visoki stopnji, kakor nekatero. 1. Obnebje. Po vročih deželah so ljudje bolj leni, kakor po zmernib. Pod vročim pasom je po nekaterih deželah zemlja tako rodovitna, rastline so tako mnogoverstne, da ljudem ni treba veliko delati, da si potolažijo lakoto. Tedaj jim tudi ni treba jako truditi se, niti mnogo misliti; za pridelke naj skerbi zemlja in ljubi Bog. Po nekaterih avstraljskib otokib raste krušno drevo, in hišni gospodar je že zadosti skerbel za svojo družino, ako je le nekaj takih dreves nasadil. Ljudje žive tje v dan, so pa tudi leni na telesu, in na duhu zaostajajo. Po nerodovitnih merzlih deželah mora človek vse življenje obračati v to, da si preskerbi potrebne hrane z lovom, z ribstvom. Ker obrača ves čas svojega življenja v to, da se preživi, ne ostaja mu Časa, da bi se izobraževal. Pod zmernim pasom so tla po večem tako rodovitna, da povernejo človeku trud in delo, ako jih je obdelal o pravem času. Tedaj obdeluje človek v potu svojega obraza njivo, gradi reki, izsuša močvirje ter si sadi živež in snov za obleko, žlahni ovočno drevje, iznajde mnogotero orodje, si stavi hiše in si napravlja primerne obleke. Ko nateza svoje čute, ko premišljuje, poskuša, ko znajde vsakatere stroje in orodja, izobražuje se in je čedalje bolj spreten in umen. 2. Od hrane. Tisti živež, ki je po nekaterih deželah zdrav, je zopet v drugih krajih nezdrav. Kdor preveč močnih pijač pije, postane butast. Svinjsko meso je po nekaterih jutrovih krajih nezdravo, zato je tudi v verskib bukvah prepovedano; ravno tako vino po nekodi ne hasne. Pri nas je to drugače, vendar povsod gre vse vživati v pravi meri. 3. Od obleke. Obleka sicer ne stori človeka ne modrega ne nevednega, a star pregovor tudi pravi: Bkrojač naredi gospoda". To so si nekateri dobro zapomnili, tedaj v obleki iščejo časti in veljave. Druga versta nespametnih je, ki se oblačijo tako, da bolehajo. Ako telo boleha, boleha tudi duša. Prav tesna oblačila in taki pasovi opovirajo kervotok, omotica napade Človeka tako povitega, to pa sploh tudi škoduje možganom v duševnem oziru. Največ pa zavisi duševna izobražba od življenja sploh, ali so namreč narodi selivci ali vseljenci. Lovska ljudstva ostajajo dalj časa surova, kakor pastirska, a poljodeljci se izobražijo poprej, kakor pastirji. Slovani so od starodavnib časov polje obdelovali, v bojih se niso odlikovali, a bila je pri njih starodavna omika; njih sosedje, Kelti in Germani se tudi niso izobrazili dotlej, dokler niso poljedelci postali. Tako je tudi pri surovih ljudstvih, po drugih delih sveta; ako hočejo Evropejci taka ljudstva izobraziti, morajo jih najpervo navaditi polje obdelovati. — A poglavitno pa zavisi omika od odgoje. (Dalje prih.)