Edini slovenski dnevnik Zedinjenih državah. :-
VeUa za vse leto. Z l $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki.
!ii The only Slovenian daily
in the United States :-■ ■ ■
Issued every day except Sundays and Holidays :-

Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND^,
NO. 161. — ŠTEV. 161.
NEW YORK, SATURDAY, JULY U, 1914. — SOBOTA, 11. JULIJA, 1914.
VOLUME XTTT —i LETNIK XXTL
Novi uspehi ustašev. Zavzeli so Guaymas.
—o-
Mehikanci zatrjujejo, da obstaja v Združenih državah zarota proti mehiški republiki. —o— PROTOKOL.
Protokol med Carranzo in Villo je odstranil zadnje težkoče med obema voditeljema.
Vera Cruz, Mehika, 10. julija. Querido Moheno, bivši mehiški minister za trgovino in delo, se
je včeraj, pred odpotovali jem, kaj ostro izrazil f*le<le politike Združenih držav napram JMehiki. Zagrozil je z roko ameriški zastavi, ki vihra v Vera Cruzu ter izjavil, da ima dokaze, da obstaja skrivna platforma progresivne stranke, koje konečui eilj je, da s«* polastijo Združene države celega ozemlja med Kio Grande in Panamo.
Moheno je nadalje izjavil, da te politike ne zasledujejo pro-greaivci, temveč da jo tudi na tihem podpirajo republikanci in demokrati. Da je na strani teh ljudi tudi predsednik Wilson, je razvidno iz njegovega stališča napram Mehiki. Niti en človek v Združenih državah ne more baje zadovoljivo odgovoriti na vprašanje, zakaj se je izkrcalo v Vera Cruzu ameriške čete.
Saltillo, Mehika, 10. julija. — (iuaymiu, eno najvažnejših pristanišč na mehiški zapadni obali, so danes proti večeru federalci izpraznili. Tozadevna poročila so »IokIh generalu Oarranza. ki je pooblastil ustaškega poveljnika, ge nerala Alvarado, da sklene premirje, da se omogoči posadki zapustiti mesto po morski poti. .Ta akcija je sledila prošnji inozemskih konzulov ter kapitanov ameriških ladij v pristanišču. Od strani federalcev se je nasprotno obljubilo generalu Alvarado, da ne bo mehiški federalni kanonski čoln "Guerrero" obstreljeval mesta po okupaciji od strani kon-stitucijonalistov. Car ran za je naročil Alvaradu, naj takoj ustanovi v Guaymas mnnicipalno vlado.
Federalni posadki, broječi 2700 mož, poveljuje general Telles. I 'stali so oblegali mesto kakih 14 mesecev.
Tampico, Mehika, 10. julija. — General Jesus Carranza in njegov štab je odpotoval danes od tu v San Luis Potosi, v spremstvu dveh vojaških vlakov s 1500 možmi. Glasi se, da bo 20,000 združenih konstitucijonalistov pričelo z naskokom.
Torreon, Mehika, 10. julija. — Posredovalna konferenca ined < 'arranzo in Villo je bila včeraj odgodena. potem ko se je podpisalo protokol, v katerem se pojasnjuje vse sporne točke. Gene. ral Felipe Ajngeles obdrži mesto načelnika artilerije v diviziji. Izid konference kaže, da se bosta Villa in Angeles kmalu vrnila k fronti. Delegati Carranze so takoj po podpisu protokola odpotovali nazaj v Saltillo. Posameznosti protokola se bo objavilo v kratkem.
Mexico City, Mehika, 10. julija. — Adolfo de la Lama, mehiški finančni minister, je odpotoval danes v Vera Cruz, odkoder se bo podal v Evropo. Namen njegovega potovanja je, da izvede financijelno misijo za federalno vlado.
Waahinfton, D. C., 10. julija. Vojni tajnik Garrison je prvič iivedel nove predpise za armado, tičoee «e vojnih poročevalcev in sieer v slučaju Fred. Bolt-a, ameriškega poročevalca v brigadi Fnnstona v Vera Cruzu.
Ttalta te je dolžilo, da je odpošiljal aenzacijouelna in neresnična poročila. Garrison je odločil, da ae mu odvzame dovoljenje ter ne ga deportira nazaj v Združen* države. Ker te tičejo dotične brzojavke tadi mornarice, je tajnik (Urnaoa pre laid izvršitev za toliko časa, dokler m* preiiče zade-■
Naliv v Scrantonu.
—o—
V Scrantonu, Pa. se je utrgal o-blak ter povzročil velikansko Škodo. Trije utonili.
Scranton, Pa., 10. julija. — V Scrantonu in okolici je divjalo lanes neurje, kojega posledica je bila, da so trije utonili, da je na stotine ljudi brez strehe ter da je zaznamovati veliko škodo. Promet bo oviran par dni, ker je odnesla voja par železniških mostov.
Vihar se je pričel malo po 2. uri popoldne. Vlila se je ploha in ceste so bile kmalu preplavi jene. Eno uro potem, ko je pojenjal vihar, je pričela s silovito naglico naraščati Lackawana-reka. Trije možki, ki so stali na bregu R-eaning potoka, so postali žrtve neurja. Velik val jih je zanesel na sredo reke ter jih odpeljal naprej. Domneva se, da so utonili.
Preplavljenih je bilo veliko hiš. Veliko ljudi so morale rešiti policijske rezerve. V nekem rovtr v Archbold je 25 premogarjev komaj ušlo smrti, ker se je voda z veliko naglico vlivala v rov. Kakih H000 ljudi, ki so se nahajali na nekem -pikniku, je le s težavo prišlo domov. Ustaviti se je moralo promet na vseh železnicah in razdejane so vse telefonske in brzojavne naprave.
Drzen napad,
Dva našemljena roparja sta napadla vlak ter odnesla mnogo denarja ter drugeg-a blaga.
St. Louis, Mo., 10. julija. — Dva bandita sta napadla včeraj zvečer takozvani "Katy Flyer" vlak Missouri, Kansas & Texas železnice ter odnesla denar in druge vrednostne predmete, katerih sta se mogla polastiti. Višine oropane svote niso mogli uradniki dosedaj še ugotoviti. Med vrednostnimi predmeti se nahaja veliko dragulj in predmetov iz zlata.
Šerif Dierker iz St. Charles County je odšel s krvnimi psi na zasledovanje drznih banditov. Slednji so vzeli s seboj nekega železniškega čuvaja, ki ju je presenetil pri njihovem poslu. Strojevodja in sprevodnik poročata, da je bil prvi prisiljen odpeti ekspresni voz in stroj od ostalega vlaka, dočim so morali ostati potniki v vozovih. Ekspresni voz in stroj sta morala nato oditi do neke točke pri Klondike, kjer sta opravila bandita svoje delo.' Ranjen ni bil nihče.
Prvo poročilo je prinesel signalni paznik vlaka, ki je kljub svarilu banditov skočil z zadnjega voza ter letel nazaj v Matson, kjer je obvestil postajnega agenta.
{župan je prepovedal parado anarhistov.
Mestna administracija v New Yor-ku je prepovedala žalni obhod po mestu.
ZBOROVANJE DOVOLJENO.
Anarhisti se nočejo ukloniti ter bodo skušali prirediti obhod kljub prepovedi.
V kolikor se tiee policije in mestnih oblasti se ne bo vršil ž&l-ni obhod anarhistov, katerega so nameravali slednji prirediti v po-čašeenje žrtev dinamitne eksplozije na Lexington Ave. Dovoljeno pa je zborovanje na Union Square. Prepovedano je le izstaviti zemeljske preostanke žrtev, katere so vpepelili. Na drugi strani pa je izjavil včeraj Alexander Berkman v uradu svojega časopisa "Mother Earth", da se je odredilo vse potrebno za žalno parado, ki naj bi se končala na Union Square.
Župan Mitchel je imel daljše posvetovanje s policijskim komisarjem Woods, mestnim odvetnikom Polkom in par drugimi, po poteku kojega je izjavil, da ne more biti govora o kakem obhodu. Temu nasprotno pa bo policija ščitila vsako zborovanje na Union Square, dokler se bo isto gibalo v zakonitih mejah.
Župan Mitchel se je sledeče izrazil: "Dosedaj ni bilo običajno, da bi dovoljevala občinska uprava privatnim osebam prirejanje javnih žalnih slavnosti po cestah, parkih in javnih prostorih. Prostost govora pa hoče administracija varovati na vsak način.
Na vse policijske postaje je prišel poziv, naj bo službe prosto moštvo danes pripravljeno.
Pričakuje se, da se bo najmanj 10,000 ljudi vdeležilo zborovanja na Union Square in to bo največja anarhistična demonstracija, katera sc je kedaj-vršila.
Kitajski manjka denarja.
London, Anglija, 10. julija. — "Daily Telegraph'' je dobil iz Pekinga brzojavko, da namerava kitajska vlada najeti pri petih velesilah $100,000,000.
Ruski poslanik umrL Belgrad, Srbija, 10. julija. — Danes je tukaj nenadoma umrl ruski poslanik X. pi. Ilartwig. Ko je govoril z avstrijskim poslanikom, baronom Biegelebenom, se je nenadoma zgrudil na tla. Ruski poslanik je bil že od leta 1909.
Prostozidarski tempelj.
Newburgh, X. Y., 10. julija. — Danes so položili temeljni kamen za prostozidarsko svetišče, ki bo stalo $150,000. Navzoč je bil G. Freifeld, veliki mojster prostozidarskih lož države New York. — Slavnostni govor je imel bivši governer Benjamin T$. Odeli.
Bubonska kuga.
New Orleans. La., 10. julja. — Od 27. junija pa do danes je u-mrla tretja oseba za bubonske kugo. Mestni sanitarni uradnik dr. W. P. O. Reilly je obvestil danes vse pogrehnike, da bo vsako truplo pred pokopom preiskala mestna zdravstvena oblast. Vsi pasaži rji, ki so namenjeni v mesto, so podvrženi sedemdnevni karanteni.
ve tudi mornariški tajnik Daniels.
Admiral Howard je potrdil danes poročilo, da so federalci izpraznili Acapulco.
£1 Paso, Tex., 10. julija. — Uradnike Združenih držav se je informiralo, da se bo skušalo odkupiti federalna generala Salazar in Quevedo, ki se nahajata v jet-niatvu Združenih držav v Fort Wingate, N. M.
Zagoneten umor. Geneva, III., 10. julija. — Danes se je vršila obravnava proti Anthony Petrasu. ki je obdolžen, da je zadnjo zimo umoril Terezijo Holander. Ker se porotniki niso mogli zediniti, ga je izpustilo sodišče začasno na prosto. Terezijo Holander so našli 16. februarja mrtvo na pokopališču. Morilec jo je bil udaril s krepeleem po glavi. Sum je padel na Petrasa, s katerim je imela umorjena svoj čas ljubavno razmerje.
Viseča železnica preko Niagara.
Toronto, Canada, 10. julija. — Neka španska družba je dobila koncesijo za zgraditev viseče železnice preko Niagarskih slapov. Z obrežja na obrežje bo napeta močna vrv, po kateri se bodo v visečih košarah prepeljavali potniki.
Belo suženjstvo.
Policija je vdrla v neko javno hišo na 48. cesti. Devet Italijanov aretiranih.
Pred sodiščem v New Yorku so se morale včeraj zagovarjati 19-letna Frances Perez. 17-Ietna Car-mina Hansen in lo-letna Norah Murphv, ker so jih dobili stražniki v neki javni hiši na 48. cesti. Prvo so pridržali v zaporu, drugo so poslali v zavetišče sv. 'Magdalene, nedoletuo N. Murphy so pa izročili družbi za varstvo o-trok. Ko je vlomila policija v o-
menjeno hišo. se je nahajal pri Carmini Hansen • neki možki. Rekel ie. da je njen mož in pokazal tudi .poročni list. Včeraj je pa nastopil njen pravi mož, Rudolf Hansen, kot priča. Izpovedal je, da živita žr precej easa ločeno, ker s<» mu nikakor ne dopade, da služi žana nepoštenim potom denar. Aretiran je bil tudi mož z imenom Rowlanc* pri katerem so našli precejšnjo množino kokaina.	-v
Sodišče je pridržalo pod varščino $10,000 9 Italijanov in Ro-sino de Fiore, ki so imeli na 146. cesti javno hišo.
Amelia La (!rap je dala aretirati 25-letnega kuharja Johna Anastasia, ker jo je spravil v neko javno hiše in ji dal zato $10.
Izbruh ognjenikov.
Na ognjeniku M-»unt Shishaldin se je odprlo novo žrelo. Cela, gora je zavita v'gosti dim. ..
Reward, Alaska, 10. julija. — Kapitan parnika "Dirigo", ki je dospel včeraj sem, je sporočil o silnih vulkanskih izbruhih v Ala-ski in na Aleutskem otočju. Na severozapadni strani ognjenika Mount Shishaldin, kateri leži na otoku Unimak, se je odprlo novo žrelo. Ko je vozil parnik mimo o-toka, je bil cel otok zavit v gost črn oblak. Nadalje bruha tudi ognjenik Pavlov, 100 milj južno o^l otoka Unimaka. Močan veter raznaša pepel več milj naokoli. Ribiči ob obali A laske so pravili moštvu omenjenega parnika, da bij u je zapadno od Cook Inleta 6 ognjenikov. Zaradi žveplenega dežja in lave, ni mogoče priti v bližino. Večina vulkanov se nahaja tako daleč od civiliziranega sveta, da ni mogoče dobiti o izbruhih nobenih podrobnejših poročil. Nebo je že šest tednov pokrito s črnimi oblaki. Kolikor se je dosedaj dognalo, ni izgubil noben človek življenja.
100,000 varščine.
Milwaukee, Wis., 10. julija. — Bolniške strežnice nove bolnišnice bodo morale postaviti $100,000 varščine zato, ker jim je zaupana večja množina radija.
Sredstvo zoper pijanost.
Kenosha, Wis., 10. julija. — Mrs. Lazarowitz je vlila svojemu možu v pivo precejšno množino karbolne kisline, misleč, da ga bo s tem odvadila piti. Mož sedaj" sicer ne pije več, pač pa leži v obupnem stanju v bolnišnici, ženo sq pa zaprli zaradi poizkuše-nega umora.
Štirje vtonili.
Brantford, Ont., 10. julija. — Po Grand River s? je vozil bogati farmer Thomas Garnett s svojimi tremi otroci. Naenkrat se je čoln prevrnil, in vsi štirje so vtonili
štM
■a
upor na Blackwells Islandu.
Boj med kaznjenci in čuvaji. Železni vrči so jim dobro služili sa orožje.
PAZNIK HAYES.
Če ne bo drugače, bo morala posredovati državna milica. Zasliševanje.
Ker so se včeraj kaznjenci na lilackwells Islandu zopet uprli. i:i je to že četrti upor od 4. julija, se je preselila korekcijska ko-misarka dr. Davis iz mestne hiše v pisarno wardena Hayesa. Izrazila se je, da mora priti lia jasno, kaj je pravi vzrok teh uporov.
— Na Blackwells Islandu mora nastati mir; če ga mi ne bomo napravili, ga ho napravila državna milica — je rekla včerai. Kma-lo za tem je poklicala v pisarno štiri kaznjence in jih začela iz-praševati, zakaj so se uprli. Tri je so trdovratno molčali, četrti je pa rekel, da ne bo izdal ničesar, ker se boji, da bi ga tovariš." ne ustrelili. Ko so včeraj zjutraj izpustili stražniki iz celic 44 jet nikov, so jih zadnji napadli z že leznimi vrči za vodo. Vnel se j« hud boj, ki je trajal kakih pet minut. Warden Hayes je prepovedal čuvajem streljati. Po dolgem prizadevanju se je posrečile spraviti upornike na varno. Trije so nevarno ranjeni, (ločim so za-dobili čuvaji le brezpomembne praske. Na otoku je v3ega skupaj 1390 jetnikov. — Hrane nam daj te — so vpili, ko je šla komisar-ka mimo eelic — že dva dni nismo ničesar jedli. Kot se čuje, so vsi upori nastali zato, ker jetniki niso zadovoljni z wardenom Havesom.
Izpila je strup v parka.
Včeraj zvečer je izpila v Hudson parku v Hobokenu, N. J., 16-letna Dora Maas dozo strupa, ker je izgubila mesto v neki Icecream prodajalni. Revica je bila že nezavestna, ko so jo našli ter hitro preyedli v St. Mary bolnico. Njeno stanje je zelo kritično.
Smrt brigadnega generala.
V Detroit, Mich., je umrl pen-zionirani brigadni general G. I. Lydecker. star 71 let. Bil je dolgo časa profesor na West Pointer vojaški akademiji.
Obdolženi umora.
Dixon, III., 10. julija. — Danes se je začela obravnava proti sestrama Mrs. Emmi Hutton in Lillie Bvers, da sta umorili svojega brata Emanuela Bversa. .Ko se je vračal domov, sta ga počakali na cesti in oddali vsaka po dva strela vanj. Pokojni zapušča ženo in več nedoraslih otrok.
Za pogorelce. Washington, D. C., 10. julija. Poslanska zbornica je dovolile danes .$200,000 v podporo pogo-relcem v Salem, Mass. Za 161. proti pa 66 glasov. Opozicionalec Fitzgerald je rekel, da se take visoke svote nikakor ne sme dovoliti, ker bi morala pri enakih prilikah vedno priskočiti na pomoč.
Neprevidno streljanje. Hull, Mass.. 10. julija. — V Allerton Hill so imeli meščani zborovanje in poslali potem predsedniku Wilsonu brzojavko, v kateri ga prosijo, da naj prepove ■streljanje iz pristaniških trdnjav. Vojaki streljajo baje zelo nepre vidno. Dve granati sta padli poleg neke hiše in eksplodirali. Otroci, ki so se igrali v hližini, sc bili v smrtni nevarnosti.
Visoka starost. Windsor, Conn., 10. julija. —
V	starosti 112 let je umrl danes tukaj črnec Sandy Archer. Rojen je bil kot suženj nekje na jugu.
V	tem kraju je stanoval več kot 60 let.
Neuspeh "Americe".
Brezuspešni so ostali vsi poskusi, da se dvigne iz vode obteženi ae-roplan ' America".
Hammondsport, N. Y.. 10. julija. — Poskusi, da se dvigne iz vode hidro-aeroplan "America*', ki je namenjen za poh*t preko Atlantiškega oceana, so imeli danes kaj malo uspeha. Aeroplan je bil opremljen z dvema 14 črev-ljev dolgima pontonoma ter seje na vodi čisto dobro gibal. Ni ga pa l»ilo mopoiV spraviti v ozračje.
Poročnik Port-. (Hirtiss in drugi izvedenci so imeli danes zvečer posvetovanje glede tega, kaj naj se stori sedaj, »'nrtiss j * priporočil kombinacijo pontona in plova. Temu nasprotno pa se u-gotavlja, da bi bila ta kombinacija pretežka za polet ter da povzroča preveč odpora.
Sedaj je nemogoče reči, ke-laj bo "America" gotova za polet. Lahko traja to le par dni. lahko pa tudi par mesecev. Poročnik Port«* je zelo razočaran in I'urtiss ter njegovi pomočniki delajo noč in dan. Ako bo aeroplan izgotovljen do avgusta, namerava Porte še vedno poleteti, dasi-•avno se smatra pot preko Azo-rov v tem letiifin času za precej leugodno.
Izdane skrivnosti.
Fotografije panamskega prekepa, vzete iz zraka, so dovedle do postopanja radi špionaže.
San Francisco, Gal., 10. julija. Danes so aretirali tukaj štiri osebe, katere se dolži, da so izdale vojaške skrivnosti Združenih dr-žav. Ako se jim dokaže krivdo, bodo vsekakor občutno kaznovane. Vse štiri osebe so bile vdele-žene pri tem, da so z nekega aero-plana fotografirale utrdbe ob panamskem prekopu ter priobčile slike v "Sunset Magazine" Southern Pacific železnice. Te o-sebe so sledeče: Charles K. Field, urednik "Sunset Magazine", avi-jatik Robert G. Fowler, fotograf Kay A. Duhem in pisatelj Rilev A. Scott.
Po naročilu vojnega depart-menta se je pečal z zadevo justič-ni department in generalni pravd-nik McRevnolds je naročil tukaj-šnemu okrajnemu pravdniku Prenstonu, naj se zavzame za stvar. Dotični članek se glasi: 'Ali je mogoče razdejati panamski prekop iz zraka'"
Vsled objavljenja tega članka se je baje kršilo postavo, s katero se varuje obrambna sredstva jb panamskem prekopu.
Aretirani Srbi izpuščeni Berlin, Nemčija 10. julija. — Danes so izpustili na prosto osem srbskih dijakov, katere so aretirali v sredo v Charlottenburgu. V sobi, kjer so se zbirali, je našla policija veliko spisov, iz kate rih pa ni bilo mogoče razvideti, če so res nameravali atentat na nemškega cesarja. Srbske dijake 'strogo nadzorujejo. Nekaj jih je že neopaženo zapustilo Berlin.
Ječa za dr. Baxter-j a.
Dr. ' Charles F. Baxter, bivši zdravnik na Blackwells Islandu v Xew Yorku, ki je bil v sredo obsojen na leto zapora in $500 globe, ker je prodajal kaznjencem morfij, je dobil včeraj pred veliko poroto od sodnika Crain pripojenih ne manj kot tri in ne več kot štiri leta ječe, ker je sprejel denarno nagrado za to, da je spravil neko žensko iz kaznilnice na otoku v bolnico.
Joseph Willard odpoklican. Pariz, Francija, 10. junija. — Ameriški poslanik v Madridu, Joseph Willard, ki se je mudil s svojo soprogo tukaj na obisku, je dobil naročilo, da se mora takoj vrniti v Washington. Ta odpoklic je baje v zvezi z razmerami v Mehiki.-
Minimalna plača za telefonistinje.
Olympic, Wash., 10. julija. — Minimabi o plačo $9 na teden je dol očila včeraj državna komisija ca telefonistinje. Odredba je veljavna za celo državo z izjemo najhnih izmenjalnih postaj.
Brezposelnost ga je gnala v cbup.
Ves obupna raditega, ker ni nogel že dalj časa, dobiti dela, se je skušal 181etni William Horowitz zastrupiti s plinom v svojem danovanju na št. 346 izt. 135. cesti v New Yorku. Horowitza so spravili v Lincoln bolnico ter bo kmalu okreval.
Pomotoma zastrupila svojega otroka.
Osem mesecev stari Max Linden berger s št. 1299 Brook Ave. v New Yorku leži v kritičnem stanju v Lebanon bolnici. Njegova mati mu je pomotoma dala neki neznani strup mesto zdravila. Vsled skrbi in tuge je sede; obolela tudi mati.
Ulstrski unionist! pripravljeni na boj.'
Organizirali so provizorično vlado. "Kralj" Carson dospel v Belfast.
PROKLAMACIJA.
Carsonova armada šteje 100,000 mož. Obletnica bitke pri Boyne. Irski nacionalisti.
London, Anglija, 10. julija. — Ulstrski unionist! nikakor nočejo mirovati. V Belfastu se je organizirala "provizoriena vlada", Ed-wardu Carsoau, ki je dospel v. slavnostnem sprevodu v mesto, je bilo pa poverjeno poveljstvo nad armado. V splošnem izkazujejo državnozborskemu poslancu Carsonu kraljevske časti. Spopadov nt- bo mogoče preprečiti, ker so unionisti sklenili vprizoriti prihodnjo nedeljo, ravno na ob-letni-o bitke pri Bovne, velike demonstracije. Vladne čete so pripravljene za vsak slučaj. Policija je dobila naročilo, da mora z unionist! obzirno postopati in jim ne sme dati nobenega povoda za nemire.
"Kralj" Carson je dospel danes opoldan v spremstvu markija London Verry-a in drugih unio-nističnih voditeljev v mesto. — Spremljalo ga je 400 dobroobo-roženih prostovoljcev; ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. V Clster Ilall se je po tem, za zaprtimi vrati organizirala provizo-rična vlada, katere člani so izdali pozneje proklamacijo. kj_ naznanja, da se ljudje iz Ulstera ne bodo nikdar podvrgli irskemu parlamentu in da se bodo bojevali do skrajnosti, če bo potreba.
Carsonova armada šteje 100 tisoč mož. 30,000 jih je izvrstno oboroženih, ostali imajo pa samo puške. Irski nacionalisti imajo 5,000 mož, ki so pa skoraj brez sega orožja in municije.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K.	$	K.	$
5....	1.10	130..	. 2G.65
10....	2.15	140..	. 28.70
15....	3.15	150..	. 30.75
20....	4.20	160..	. 32.80
25____	5.20	170..	.. 34.85
30____	6 25	180 .	. 36.90
35....	7 30	190..	. 38.95
40....	8.30	200..	.. 41.00
45....	9.35	250..	.. 51.25
50____	10 35	300..	.. 61.50
55....f	11.35	350..	.. 71.75
60....	12 40	400..	.. 82.00
65....	13.40	450..	.. 02.30
70____	14.45	500..	.. 1O2.50
75.,..	15.45	600..	.. 123.00
80....	1G 50	700..	.. 143.00
85....	17.50	800..	.. 164.00
90____	18.60	900..	.. 184.00
100____	20.50	1000..	.. 204 00
110....	22.55	2000..	.. 408.00
120....	24.60	5000..	.. 1018.00
P oš ta ri na, je všteta pri teh svo-i tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnjo pošto e. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času.
Denarje nam poslati je najpri« ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
RAHX BAKUKIE 32 Cortlandt St. New York, N. T,
6104 St Clair Avenue, N. E.
Cleveland, O,	|
GLAS NAHODA, 11. JTLLTA, 1914.
t
GLAS NARODA"
i (Slovenk Daily.) <o J Owned and published by tbe SloTenic Publishing Co.
^	(• corporation )
IHASK SAKSER, President v' TMifiO PLEŠKO, Secretary, LOUIS BENEDIK, Treasurer.
P ace of Basines« of the corporation and
address*« of above officers : 85 <!ort1andt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
C* celo leto velja list ca Ameriko in
Canado........................$3.00
pol leta ....................... 1.60
Wtoraroeato New York........ 4.00
M pol leta za mesto New York ... 2.00
** Evropo ca leto........... 4.50
' pol leta ............ 2.55
•• eetrt leu............
1.70
G.LAS NARODA" izhaja vsak dap »trzem&i nedelj in praznikov.
•GLAS NARODA"
i "Voice of the People") I«' rtevc^ day except Sundays ai>J Hohdaya. Subscription yearly $3.00
Mvsrtiwraenl on sgreemsnt
Dop:t tre? podpisa in osobnnet oe
priobčujejo. D« l >af *e blagovoli pošiljat* po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov promo ,, -la se nam tudi prej in j n naznani, da hitreje aajdemo naslovnika.
Dopisi.
Cuddy, Pa. — Že dolgo se m čitalo dopisa iz naše naselbine, pa tudi danes nimam poročati kaj veselega. Iz drugih naselbin pi-
velika kameuita plošča poševno. <> hi bil rov dovolj širok, da bi
mogla plošča vodoravno pasti, hi ga stri o kot i null o. Tako smo ga pa vendar rešili. Kake tri tedne za tem se je vnovič slična stvar dogodila. Na takozvanem partin-širok rov, ki ima dva
Ašcpuooi in podi I j at vam naredite ta naslov:
* "12LAS NARODA" v
St Cc rti and t St.. New York »'ity.
leiefoci «T&7Corii«aidt.
sejo samo o krizi, brezposelnosti £u (<l°lg širok rov, ki ima in pomanjkanju dela; ravnotako jtira> kojih eden je za prazne, dru-je tudi tukaj. Slovencev nas je S* za polne vozove) se je vsul precej, zaposleni smo pa večina v,-'šlet"r in pokopal pod seboj dru-premogovih rovih. Dela se bolj So mulo, katero se je tudi kmalu slabo, tri do Štiri dni na teden, 'potegnilo izpod razvalin, seveda in se nam še slabše obeta. V bli-' močno potolčeno in obeljeno. De-žini tukajšnje naselbine bo Pitts- llavci. ki so mulo reševali, so rek-burgh (V>al Co. več rovov zaprla. H: l)va mulaka je že poklepalo, v sled česa- ho veliko delavcev t'ret j i pa ne "fali'\ In res ni "fa-prizadetih. V Bishop, Pa., se od-llil0"- Samo vedi si ga zlomek, ka-pira nov premogovnik. Kdaj se;ko to>	usoda zbrala mene
bo začelo obratovati, se še ne Ve.|inest<> tretjega mulaka. To pa sa-Po napravah sodimo, da ho za več * t« izpremembo, da mene ni let stalnega dela. Če hoče kdo ku-'P«1"1	»mrvee premog sam.
piti zemljo za hišo, naj pride sem, ;Hotel sem namreč veliko, navpic-za delom pa ne svetujem nikomur no	i]i že odruSeno plast
hoditi. — Na društvenem polju premoga zavaliti na tla. Stvar se smo dobro preskrbljeni. Imamo^ srečno vršila, ah ne dokončala, več različnih slovenskih društev, platem. ko sem se u'i Plastl ki še dosti dobro napredujejo. Ža- nil in	kam da bode »)adla'
lostno za naš slovenski narod, da s* "trga tik mene precejšen kos je premalo sloge med nami. —! premoga m ini pade na nogo. V ca-Naj podam še par podatkov k n-'™' se zgodi, da med kopanjem moni Jožefa Žagarja, o katerem [odleti kak koscek tega oglika v je bilo že poroča no na prvi strani!™* »h družin, pa to ni me. Vašega lista. Umorjenega Jožefa Človek nekoliko poskoči, poklice Žagarja, podomaee Škerjanca, na	kranjskega
smo pokopali 26. junija na katoliško pokopališče v RoEeville, Pa. Srčna hvala vsem navzočim spremljevalcem. Naj v miru počiva v tuji zemlji! Umorjeni Jo-žef Žagar je spadal k društvu št. 21 K. S. K. J. v Burdine, Pa., in k društvu sv. Barbare štev. 48 v Cuddy, spadajoče v Forest City, Pa. Rojen je bil I?), marca 1865 v Prezidu na Hrvatskem. Zapušča ženo Marijo Žagar in otroke. Z ž«-no nista bivala skupaj. Kot nam je znano, se nahaja nekje v New Yorku; brat Fran Žagar se pa nahaja nekje v Mississippi. V Ameriki je bil kakih 12
nemški Celi ali češki Nemec ne zaupa nobenemu svojih namer.
predstojnik Ignaciju in njegove 11111 sinu. "Odvedita svojega ujet-
SE
Jaz ga sicer nisem vprašal, a karjnika, kamor je vaju volja,
sem mogel ,to sem storil tudi brez vas za vašega brata. Priporočil sem j*a milosti predsednika komi-sije."
*• Naj iskren ejša hvala vam, domine gratiosissime!"' se je globoko naklonil Ignacij.
"Obljubil mi je, da ga ne ho
cim. preje, tem boljše! Mi smo ga pošteno skrivali pred svetom, kakor je sam želel, :i sedaj *e je sam izdal. Mi si umijemo roke!"'
Predstojnik je izusti! te besede v jeznem tonu ter odšel hitrih korakov v svojo celico.
"Zakiij se jezi ta človek?" je
sodil ex contumacia. če pride tu- vprašal Ignacij brata, di po določenem roku pred komi-j "Obljubil sem jim, da jim bo-sijo. al ipriti mora!"' je pristavil gato povrnem in sedaj se mi zdi.
Najsič.
tla se boji predstojnik, da ne iz-
''Kdo mu naj to sporoči, ko se polnim svoje obljube!" je odgo-ne ve. kje je.'" je menil Ignacij, voril Stjepan. ''Kakor hitro bom "Iščite ga!" je spregovoril svoboden, jih obdarim bogato."
Ba'^Sfe
(Severov Ž-vljenski balzam.)
Dragocena tonika za rabo v slučajih, katere spremlja splošna slabost, slabo krv-nost in želodčne neprilike, kakor
Zapeka, neprebava, slaba prebava in otrpla jetra.
Svcjo znar.eat si je pridobilo samo skozi dolgoietno izkušnjo.
Najsi.'. "Pisma piše i/. Karlovca torej mora biti tam nekje."'
"Ubogal vas bora, gospod!" je' rekel Ignacij po kratkem premisleku. "Takoj odidem v Kari o-' vec, da poiščem brata. Ce ga do-' bitu. kaj naj storim ž njim?"
"Povejte mu, da naj pride v. Zagreb, ali ga pa sami privedite.1 če ne bo hotel iti", je odgovoril Najsič.	S
Ignacij in Krištof sta molčala. (Pride še.)
Zaslužek in onemoglost.
Pomaga ustroju pravilno izvrševati svoje delo. Pospešuje hitro okrevanje po dolgotrajnih boleznih. Pomaga krvnim celicam pomnoževati se. Pcdeluje moč in hrana, katero oslabeli ustroj nujno potrebuje. radi tega je velike vrednosti v slučaju ponavljajoče mrzlice.
Cant 75 cjniov. V vseh lekarnah. Omenite Severa's Balsam ol Life.
Y .:■■(! ' ^IiTric Ili.lcziji" jH.-ljcrni* zu.-touj na zulitevanje.
0
Delavec poslušaj, kaj ti jaz " kruhodajalec želim vtisniti v dušo: Starost tvoja, nima nika-kega vpliva na boljšo plačo; sivi Ignacij je šel takoj drugi dan j jasje ne napolnijo prazne glave.
Severa's Regulator
ZE:Sji\t hodijo si r-.I^dc nli ; ^ -bcl.i pri letih najdejo
(S: vsrcv Ragulatar) izborno tonično zdravilo zoper boiezr.i navadne njenemu spe'u. C.na S I. y lekarnah. Zahtevajte Severa's Regulator, h; j'co "Zdravja z& Ženska" pošljemo zastonj na zahtevanje.
Kii.: .r p' .rebujete zdravilu, vprašujte z.i Sevemva in glejt««. <]j jih ilt.'bi-VI;o lckiirnur ue more založiti, nurt^-ijte jih od n;is.
Pohlep po senzaciji.
—o-
Naznanilo, da se bo priredilo parado v j»očašeenje ponesreče-
nili, ki so našli pri diuamitni eks- let in ima tukaj ^ več drugih so.
ploziji na Lexington Ave. v New rodn5kov Morilec Lovrenc Sliv-
orku smrt. je napotilo neki tu-' jju kajšnji list, da je označil priredi
s sinom Krištofom Tamkaj je obiskal
je rojen 10. avgusta 1872. v j vasi Rcšiee-Grad, občina Bled na telje kot pohlepneže po senzaciji. Kranjskem. V Ameriki biva se-To očitanje ge čudno «lm v listu. dem jet _ I)ragi rojaki. Sloven
ei. bo<limo bolj složni med seboj,
,hodimo prijazni drug z drugim.
pa se ne bodo več pojavili taki
P"™!",»lučaji. Ljubimo in spoštujmo naš ditvam in zhorovanjim auarlii
članov I.
ki je s svojim pisanjem veliko pripomogel k uspehu teh ljudi. Ne samo kolone, cele strani se posveča še tako neznatninru
sto v.
slovenski narod in nikar ne delaj-|ino sramoto našemu dobremu slo-
ga pa ne počenja le ta list. venskemu imenu. Xe pustimo, da wnaeije	>»«ti tekmuje- bi nas drugi uarodi zani£evali. ]z
jo med ^.■boj ter skusajo preko- stare domovine sm0 prišli sem in siti drug drugega.
Še hujše stvari pa uganjajo ti
. j zato naj nam ho Amerika naša nova domovina. Premislimo, da listi s skrivnostnimi umori, ki se raoramo tudi mi napredovati. ka-
redno pojavljajo. To pa se poseb-|kor napredujejo drugi slovanski
i idiča. ;> '
vs.- mine. Pri nimi pa ni bila taka. Jaz bi zelo rad skakal, kn bi le in ogel. Nogi pa nisem na noben način mogel pripraviti do tega, da hi me nosili. In kuko me je vrhu tega bolela T Niti sve-vga lire kot a ni tako bolelo, čeprav so ga Ciorenjci z grah!jami česali. Ker ni bilo mogoč;* drugega napraviti. sem se odpeljal na pre-mogarski "šajtrgi"' iz rova na svetlo, od tam pa v kočiji, podobni morskemu pajku, domov. Med potom sem se seveda oglasil pri zdravniku, ki mi je rano /ašil in predpisal na receptu mnogo pe-čitnie. — Dne 28. junija se je u-j stanovilo }>o prizadevanju rojaka Ivana (iartnerja društvo z imenom "Sloga v tujini"; priklop-Ijeno je k S. N. P. J. ter ima pole«; lepega števila slovenskih članov tudi nekoliko bratov Hrvatov. — Praznik Razglašenja neodvisnosti je minil in ni pustil za seboj drugega kot dva pogorišča. V noči od 4. do 5. julija sta pogoreli dve hiši; ker sta bili leseni, ni ostalo drugega kot. dimniki in med pepelom par železnih postelj. Škoda je pokrita z zavarovalnino vsaj deloma. Vzrok požara ni znan. — Pozdrav! Fran M a gaj na.
v Karlovec. 'Meni je pridržana Cenitev d-loveč gradov, t zmožnosti. Jaz merim razvoj. Jaz sodim delavca sauio po njegovem delu. iit* po njegovih krepostih. Kupujem n j (rovo delavno mo** ; rav tako. kakor moram kupiti
povprašujoč povsodi po bratu. Nihče mu ni vedel povedati o be-guncu, ki se ni upal iskati zavetja pod plemiško streho. Nihče ni vedel za njegovo bivališče, a oči- stroje. Rabim stroj, pa naj bo to je bilo. da je nekje v Karlovcu ( človeški ali mehaničui, ki deh ali v bližini njegovi, ker od tam-j najvišjo dovršenostjo, in z naj-kaj so prihajala pisma.	manjšo potrato, ki teče z najhuj
Prišel je na. idejo, da se je he-lšo hitrostjo, brez znatne napake, gunec utegnil skriti v kakem sa-' Vzamem model, ki mi donaša do-
S
Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
d) ® & o)
NAJBOLJŠA
d) d) d) <Z)
'•i Y.
mostanu, ker ti so bili vedno zatočišče vsem preganjanim. V Karlovcu je bil samo en samostan frančiškanov, v okolici pa samostan pavlinov v Kamenskem. In-nacij je šel najprvo v trančiškan-
■ biček, } a ne vprašam, ali .j ■ star 16 let ali pa 70 let, če je bi! izumljen 1.	ali 1!H4., to me malo briga.
Trgovski svet vladajo brezv< j ei. Naj>redek ne sme motiti t *:■-
ski samostan: tu so ga prepričali,i eialstvo in brezverstvo prošlil
no v slučaju, da je v zadevo zapletena kaka ženska iz takozva-nih "boljših" krogov. Naravnost gnjusno je. s kako natančnostjo se znaša na kup najmanjše stvari, ki nimajo pravzaprav nobenega j «tika z zadevo samo. Ko se je za-j slišalo obe "dami" iz Freeporta'
Pozdrav! — Matija Ga-
narodi. ličač.
Fayette City, Pa. — Kdor zna. pa zna. kdor ne zna, naj bo doma, — pravi neka slovenska pri-sloviea. Te prislovice bi s^ moral jaz držati kot klop, če hi hotel.
in Stamforda, se je hvalilo njihj(,a bl govorili o meni ljudje: Ta
lepoto, njih samozavestni nastop. tant- ta -ie Pa inacek- 1:iko n r°* Opisalo se je obleke, katere sta znH na5p Fa.vette mesto kot kranj-nosili. ter druge stvari. Seveda ni skl llu'žllai" svoJ°	po-
manjkalo slik teh zanimivih oseb. blra 2i'D»ikovo biro. Čakajte, da Zgodilo se je vse, kar je v člove- boste l)a	2a kai se 8re» bom
ški moči. da se razblini celi slučaj P°vedal bolj na drobno. Kdor je
ter pokaže v zadevo zapletene o-/l1al n,°j zadnJ1 dol11s- st? sebe v vsej nagoti.	j spominja, kako sem se hvalil, češ,
Znano dejstvo je, da vzbuja ta- lia imamo mi Fa-vette t'ity-čani ko poČenjaje v glavah mnogih svoJ vellkl Beer magazine. Sedaj ljudi tlečo megalomanijo Kot je I>a poslušajte. Takoj drugi dan. zažgal Herostrat krasno svetišče ko ^ doPls me napade neki Dijane, da ovekoveči svoje imejnai slovenski harambaša: 4*Hej tako je najti tudi danes mnogo ljudi, ki so pripravljeni storiti vse, da pride njih ime in slika v časopise. Angleški minister je imel čisto prav, ko je naprosil časopisje, naj ne poroča več tako obširno o dejanjih sufragetk ter
naj v prvi vrsti zamolči posamez-ila- ka sem vendar videl tam celo na imena, kajti to je ravno, kar hočejo in raditega vprizarjajo1 svoje zločine.
mi pravi, "kje pa je tisti Beer magazine, kot poročaš v dopisu?" "Zlomka, kaj ne veš zanj? Saj je na koncu Main Streeta!'" "J«'ji jfj, j<*j. to. kar imaš ti za skladišče, je čisto navadna <4šta-la" za mule." "Kako ho to šia-
skladarnico pivovih sodčkov!"
Ves, so sodčki, pa prazni, pobra-iiii po hišah in namenjeni nazaj v Časopisje pa ve, zakaj dela ta-' r«»«»ntown, odkoder so polni pri-ko. Senzacija je najboljše sred- s,u zlo»«ka, bil sem popolnoma stvo. da s.' pritegne čitatelje ki Porazen 111 J''zen sam liase- Zaklel nočejo misliti. Cim več stori kak s,'m se Pn bradl svete vodiške list V tem oziru tem bolj se širi J°}^ce, da ne bom nikoli več pi-in tem več ima oglasov, ki so pra- sal od teh preklemanskih beer .vi življenski elixir modernega ča- mf-azl"ov' kl pripravijo človeka sopisja. Dokler bodo vladale se
dHiije razmere, je malo upanja, da bi bilo kedaj drugače. K temu nečednemu poslu žene liste tekmovanje med seboj. Kakšne so
od povsem zasluženo slavo Delavske razmere so nekoliko slabejše kot doslej. Ker je več rudnikov, se vsi glede "štapa-nja" vrstijo; zdaj ustavi eden
posledice takega počenjanja, je; obratovanje, zdaj drugi, brezpo-tem listom vseeno; gre se jim edi-iselmh ne z"ianjka nikoli. Neka-
nole za dobiček.
R&finiran slepar.
Iz Milana poročajo: Rafiniran
teri rudniki delajo po dva do štiri dni v tednu, drugi delajo zopet celi teden. — Poslušajte, nekaj vam moram povedati. Kakor
«	i__t „ - d i -	• sem zadnjič povedal, so tukajšnji
slepar, don Louis Kodriguez, ie . ., . J 1	, , .*. ,,
,, , . . . .. rudniki nevarni vsled sleta republike San Salvador, je bil' , , . _ , . ^ ... , ,
pred tukajšnjim sodiščem ohso-jfs,at^- ^koj tretji dan, ko sem
jen zaradi različnih sleparij na?^1 delatl' f Je, V nekera ™™ ________i blizu mene utrgala velika plast
:J0 mesecev ječe.
šleta in stisnila k tlom mulo, ozi-
RGJAKI NAROCAJTK SE NA roma mulaka, kot tukaj pravijo.
"GLAS NABODA", NAJVEČJI SliOV^NSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Voznik je imel komaj toliko časa, da je odskočil. Sreča za mulaka, da je bil rov ozek ter je stala ta
Udovica.
— Povest iz 18. stoletja. —
Napisal L E. Tomič.
(Nadaljevanje.)
Brat Ignacij Domjanič ni mogel iiič več prenašati teb vesti, katere so se širile o Stjepku Dora-janiču, nahajajočem se v ])avlin-skem samostanu; sel je na voz ter odšel v Zagreb k protonotarju Najšiču, svojemu staremu znancu. Ako ta ne bo vedel, kako stoji stvar, potem ne bo nihče vedel.
"Že vem, ko pa j ste prišli!*' je spregovoril Najsič ko je stopil v sobo. "Prihajate radi brata."
"Da. gospod! Vi gotovo več veste, kako je ž njim."
"Imate prav!" se je nasmejal Najsič nekam čudno. "Dobil sem pismo od njega."
"Ni možno!" se je začudil Ig-naeij. "Odkod, prosim?"
"Iz Karlovca. po pošti!" je rekel Najsič na kratko. "Pismo sem takoj izročil grofu Althanu."
Ignacij je molče gledal Najsi-eu v obraz, kakor hi pričakoval otl njega več vesti.
"Tudi Juršieu je pisal", je na-dalieval Najsič. "in tudi on je izročil pismo Althanu."
"Kaj piše, prosim?" je vprašal Ignacij.
"Kaj piše, hm!" je menil Najsič, stopivši pred Ignacija. "Veste, kaj dela črv. če ste ga pritisnili s palico? Boji se, da bi ga ne štrli! Izvija se, kakor se tudi vaš brat v teh pismih. Sluteč, da ga ne čaka nič dobrega, se skuša izviti. da je bil samo navidez prijazen s kmeti, boječ se, da mu uničijo posestva. Trdi, da ni ničesar, kar bi moglo pričati proti njemu. A to je laž! Zakaj se skriva, česa se pa boji?"
"Res je!" je pritrdil Ignacij.
"Sam hudobni duh ga je zavel v to nesrečno misel, da je držal s kmeti. Ne bo dobro, če pride oblasti v roke."	|
"Kaj se mu more zgoditi?" je vprašal Ignacij boječe.
"Kaj vem?" je zmignil, nekako otresaje, Najsič z rameni. "Ta
da se za njihovim zidovjem ne skriva nikak begunec in da oni tudi ne bi hoteli dati zavetja ose-
»lui. Nezmožni ovira boj. I)e!a-zmožnost urejena po službenih letih je zastar la navada, nezdra-
bi. ki jo pregaiija oblast. "Mi Iva teorija, ki sem jo odklonil, ko smo v mestu", so mu odgovorili frančiškani, "kjer sedi karlovški general, s katerim se ni šaliti."'
Ignacij se je domenil s sinom, da pojdeta drugi dan v Kamen-sko. da tamkaj poiščeta brata. Prišedša v samostan, so ju ustavili na poti, čeprav sta hotela iti k predstojniku, da hi se v njegovi sobi pogovorili. Tega jima niso dovolili, temveč je prišel sam vprašat ju. česa želita.
Ko je predstojnik izvedel, po kakem poslu sta prišla gospoda Domjaniča, je prišel v nemalo zadrego.
"(.'udira se", je govoril pater z negotovim glasom. "Kako sta mogla gospoda* gospoda priti do tega, da se tukaj skriva njuni begun. Morda je kdo vama rekel, in gospoda mislita, da begunec ne more biti nikjer drugje, nego za tem obizdjem."
"Od nikogar nisva ničesar izvedela", je odgovoril Ignacij, "veva pa, da so bili samostanni vedno refugium peccatoruin (pribežališče grešnikov), pa sva mislila, da se je tudi najin brat tu skril."
"Ali sta gospoda poslana od oblasti, da tukaj iščeta v samostanu.'"' je vprašal pater zvito, kateremu je prihod Domjaničev bil zelo neljub.
"Nisva poslana od oblasti"', je rekel Ignacij, "a komisija vendar ve. da sem šel iskat brata. Delam to svojevoljno, ker hočem brata rešiti od večje nevarnosti, ki ga čaka, če se ho še dalje skrival ter ne bo prišel pred komisijo. Njemu se more takrat pomagati, če čim preje pride v Zagreb, ker če ga obsodijo ex contumaciam, more izgubiti plemstvo in posestvo, morda tudi glavo."
"To je žalostno", je pristavil pater navidez hladnokrvno, ki je bil čimdalje bolj vznemirjen, da ni niti čul, kako se je neki menih približal s tihim, a hitrim korakom.	*
"Stjepan! Stric!" sta zaklicala v isti hip Ignacij in Krištof ter stekla k menihu, v katerem sta spoznala iskanega begunca. St jepan je bil obrit in oblečen v belo redovniško obleko s črnim pasom. V samostanu so ga imeli novinca ter so mu dali ime Hyacinth.
Brat in stričnik sta objela Stjepana, ki je bil zelo vznemirjen. Oči so mu bile zalite v solzah.
"Frater Hyacinth", je spregovoril predstojnik v vidifi zadregi in jezi, "kako ste se drznili priti na porto brez dovoljenja?"
"Oprostite, oče!" je odgovoril Stjepan. "Pri oknu sem videl, da sta prišla moj brat in stričnik v samostan. Dolgo sera se boril sam s seboj, Be vedoč, kaj naj storim. Naposled sera se odločil ter sera sedaj tu!"
"Gospoda!" je rekel sedaj
§ss
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem vec strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlanclt Street, New York, N. Y.
Cena v platnu vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1694 St. Ciair Ave., N. E.
m
sem nadomestil konja z motorjem. pisača s stenografom. -laz cenim le to. kar delavce naredi, ne to kaj je. Mojemu obratu dovajam sveže krvi, ne zato. da ščitim starost, temveč da se je o<l križam. Ne morem si dovoljevati. da bi dal trhlemu drevesu prostora. T 'kina ne pozna čuta. Tekmovanju na zunaj nisem ko<. če nisem pogumen na znotraj. 'Mprava udobnosti je kršita. Toda pravična. Narava je stvarila. predno je človek znal rabiti. Nadomestitev ilosluženih, j • neizogibna. Za tvoje prejsno delo -i že bil plačan. Od začetka si zahteva! tako plačo, kakoršna je bila tvoja zmožnost. Ko si tni posta! dragocenejši, si se znal okoristiti. M^d svojim razvojem si stegu vedno roko po 'polni plači s vej. vrednosti. (V pa si to opu.-tera slabše zate. Sedaj nimam do tebe nikakršnih dolžnosti. Najin račun sva teden za tednom [>o-ravna!«.
( > je tvoj razum na višku časa, pozabim uro tvojega rojstva, ('e pa se ustavljaš prilagoditi se novim idejam, če se uovotarijam in iznajdbam odrekaš, če se pustiš voditi od včerajšnjih vplivov mesto od današnjih izkušenj, č • praviš, da si prestar za učenca potem si prestar tudi za delavca. Od mene ne moreš pričakovati, da hijeni modern'1 vojne z obrabljenim orožjem.
Cenjeni rojaki!
Ali vara je že znano, da tudi v novi domovini dobite pravi domači
BRINJEVEC
SLIVOVKO
HRUŠEVEC
V zalogi
BRATA VOGRIČ
211 Craha-n Ave. BROOKLYN. N. Y.
M n o£o rojakov, ki je rabiio moje blago kot zdravilo ^e v stari domovini, je f.isu o ponj. Toda u=treOi }im nisem mojrel. ker je izvršitev manjših naroči! jako težavna in spojena z velikimi stroški. Zato sem poslal večjo koiičino gori omenjenim trgovcem, pri katerih vedno lahko dobite mojo pristno in res pravo domačo kapljico.
Z ekspresom se odpošilja zaboj s 12 steklenicam: za $16.80 in pri naročilu naznanite koliko cul vsake vrste.
Za v-«. n:if-,wn.v- turobnosti se ..i.mite nm raoj«va brata L. BENEDIK. 2302 Catalpa Ave., BROOKLYN, N. Y-. kateri vam bo drajfevolje takoj v«r pošasniL
S tavanjem
FRANC BENEDIK,	KRANJ, Kranjska.
Junak.
O smrti liolandskega polkovnika Thomsona se poroča, da so ga Malisori pustili na cedilu. I)a ni neki holandski častnik njegovega trupla odnesel, bi ga bili Malisori ostavili na odprtem polju. Thomson je bil zlasti pri Italiji obsovražen, ker je njene intrige poznal in preprečeval. Thomson je žrtev Italije. On j * namreč potem. ko so se pogajanja z ust asi razbila, zasnoval odločilen napad na nje. Ust asi so pa to zvedeli i»i ga prehiteli. Tako je pad d ob nenadnem napadu na Drač. Izdali so njegov načrt Lahi.
Po ceni vožnja.
Parnik Avstro-Americana črte
BELVEDERE
odpluje 18. julija 1014.
ARGENTINA
odpluje 22. julija 1914.
Vožnja stane iz New Torka do: Trsta in Reke $25.00 Ljubljane	$2fU8
Zagreba	$26.08
Vožnje listke je dobiti pri:
FRANK SAKSER,
82 Cortlandfc St., New York City.
•ra imajo:
JOHN TUŠKAN & CO.
145 Washington Street rsEV/ YORK. N. Y.
©J
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Pet kov še k
.Javni Xotar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGA.N, ILL.
PRODAJA fina vina. izvrstne smotke, patentirar.a zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ 1
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vas lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery. Požtna naročila, se točno izvršujejo.
Prva Slovenska veletrgovina
The Ohio Brandy Distilling Go.
6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.

GLAS NARODA, 11. JULIJA, 1914.
Sivolasi mož.
Iz zapiskov nemškega zrakoplov-ca. — Za "(Jlai Naro<la" priredil J. T. ..
Pred leti so s^ imele vršiti v nekem angleškem pristaniškem mestu velike slavnosti. Slavnostni o<ihor je tudi mene naprosil, da naj pridem s svojim halonom tja in Jiaj sr vzdignem v zrak. Kdo je sprejel rajše kot jaz tako povalijlo! Platno, košaro in potrebne inštrumente sem oddal na postaji v Londonu in sedel v vlak. Okoli enajste ure zvečer sem sr nenadoma zbudil iz spanja. V moj oddelek je stopil neki mož, star mogoče petdeset let, h popolnoma sivo brado in sivimi lasmi. Tudi njegova obleka je bila siva, Sprva sem se ga prestrašil, misleč, da namerava kaj slabega.
Sedt-l je poleg mene in začel pogovor:
—	Kaj nef da vas motim? Oprostite mi.
—	Nikakor ne. Samo to se mi zdi čudno, da vas nisem že prej videl.
—	Prav imate. Nekako dolgočasno se mi jn zdelo, zato sem pa prišel k vam. Bil sem namreč že več let v Ameriki in tam je taka navada. Gospod, o neki stvari bi s«> rad pogovoril z vami.
—- Z menoj f
—	Da, z vami. Saj ste zrako-plovee Robert, po poklicu kapitan?
—	Da. to sem. S kom imam
čast •
Podal mi je svojo vizitko, ki sc je glasila:
J. K. T. Will liillon zrakoplovec San Francisco, ^al.
—	Potemtakem ste pa moj tovariš? — sem veselo vzkliknil.
—	Slikal sem, da nameravate prirediti v M. polet in zato se mi je zdelo škoda zamuditi tako priliko. Ali vam smem stisniti ro ko?
Ponudil • sem roko, nato sva pa začela govoriti o vseh mogočih stvareh in kmalo postala prav dobra prijatelja.
V mestu M. sva seveda izstopila v istem hotelu in se začela pripravljati na polet.
Dan pred poletom mi je rekel •pri obedu:
—	Poslušajte. zelo rad bi se vzdignil z vami v zrak.
—	Tako? Zakaj vendar? Z njegovo ponudbo nisem bil nič kaj zaddvoljen.
—	Zame bi bilo velikega pomena.
—	To ni mogoče. Mene še nikdar ni nikdo spremljal. Ko do-spera v določeno višino, prere-žem prt balonu platno, nakar pade gondola skoraj vodoravno na zemljo.
—	Saj je vseeno, če enkrat to opustite. Bom že preskrbel, da bova prišla srečno na zemljo.
—	Ne, to ne gre. To je proti mojemu načrtu.
Na vse načine sem mu odgovarjal, se mu protivil, toua on me je izborno zavračal. Slednjič sem rnu moral privoliti, -da ga bom vzel seboj.
Naslednji dan sva šla v park. Rekel sem mu, tla naj stopi v gondolo, ker sem hotel še enkrat pregledati, če je vse v redu. Balon je bil privezan z eno samo vrvijo k zemlji. Zdelo se je, da niso bile vreče s peskom na istem mestu kamor sem jih položil prejšnji večer.
Na to stvar sem opozoril tudi svojega tovariša, toda on je samo malomarno skomignil z ramami in kadil naprej iz svoje pipe. Vedoč, da je bil park celo noč dobro zastražen, sem stopil brez skrbi v gondolo.
Balon se je vzdignil majeste-tično v zrak. Ljudje so ploskali. Jaz in tovariš sva odzdravljala.
Pihal ja severozapadni veter Ko sva se nahajala v višini petsto metrov, sem rekel spremljevalcu ;
—	Čas je, da se spustiva na zemljo.
—	Ali bi ne bilo boljše, če bi šla še malo v višino?
—	Ne, prenevarno je. Ijahko naju dobi veter in odnese nad ocean.
—	Ah, kaj zato. — Po teh besedah je naglo odrezal dve vreči m peskom. Planil sem k njemu, toda on je *bil hitrejši.
—	Kaj ste storili? — sem jezno zakričal. Kdo ima tukaj pravico zapovedatif Vi ali jaz? Ta. ke stvari si za bodoče prepovem.
ste že pozabili, kaj sva skle-Žal mi je, da s*tn vas vzel
nii
_
Balon je sinil pokoncu, kmalo nato ga je pa veter odnesel nad ocean.
—	No, sedaj pa imate. Na visokem morju vendar ne moreva pristati.
Will Billon se je nekako Čudno smehljal.
—	Le pomirite se, dragi prijatelj, saj vam ne bo treba še danes utoniti. — In v istem hipu je pre rezal vrv, s katero je bilo pritrjeno padalo k gondoli.
Takrat sem mislil, da se mu je zbledlo v glavi. Življenje mi namerava vzeti. Planil sem k njp-mu, ga zgrabil za vrat in ga hotel vreči v g^oboeino. Toda on je bil močnejši in me je kmalo premagal, Veter je nesel balon vedno bolj proti zahodu. Od strahu in razburjenosti sem padel v nezavest. Ko sem se zavedel, sem začutil da sem zvezan na rokah in nogah.
Tovariš se je sklonil čezme rekoč :
—	Hvala Bogu, vi toraj še ži vite. (V bi se dobro ne branil, bi me vrgli preko ograje.
—	Saj drugega tudi zaslužili niste!
—	Sedaj pa le mirno. Zakaj bi izgubljala brez potrebe besede? (."as je preveč dragocen. Če mi obljubite, da boste mirni, vas bom odvezah
Ponudil mi je roko.
—	Saj mi ne preostaja drugega. Roke vam pa ne dam.
—	Kakor hočete. To mi vendar obljubite, da ne boste uganjali nikakih komedij.
—	Jaz ne obljubim ničesar.
—	Oprostite, toda to je zelo potrebno. Nikar ne mislite, da bi se rad prepiral z vami.
—	Ko bova pristala, bom za-hteval zadoščenja od vas. <
Tovariš me je odvezal.
Barometer je kazal 950 metrov višine, anemometer pa 12 metrov hitrosti v sekundi. Ko sem ga na to opozoril, se je zadovoljno zasmejal.
—	Kaj vendar mislite? Sedaj morara že biti sredi oceana.
—	To me neizrečeno veseli. Sredi oceana, da!
—	Toraj ste veseli?
—	Pa še kako!
—	Vožnja preko oceana je dolga in nevarna.
—	Naj bo. Samo da prideva v Ameriko.
—	Če bi bilo po mojem, bi nikdar ne videla te zemlje.
—	Nikar vendar ne govorite lakih neumnosti.
—	Imenitno! Imenitno!
Takrat nisem več dvomil, da
je mož blazen.
Naenkrat sva oba vtihnila. Postalo je temno in jaz sem občutil neprijetno • kruljenje po želodcu.
Slednjič sem zamrmral:
—	Lačen sem.
—	Izvrstno! Saj bo kinalo pol
osmih in je že čas za večerjo.
Segnil je v vrečo za pesek in privlekel iz nje toliko jedil, da bi lahko nasitil z njimi najmanj dvanajst oseb.
—	Tega si pa nisem mislil.
—	<'e človek namerava daleč potovati, se mora preskrbeti z jedmi.
Ni se mi zdelo vredno odgovarjati. Začel sem jesti in prizna^ ti moram, da sem imel izvrsten tek. Medtem se je že popolnoma znočilo. Legel sem v kot in zaspal.
Drugo jutro me je poklical:
—	Kapitan, ali bi ne bilo boljše, če bi se spustila nekoliko nižje? Zdi se mi da bo začel kmalo pihati nasproten veter.
—	Seveda — sem odvrnil po kratkem pomisleku.
Tovariš je odprl ventil.
Ko sva bila kakih sto metrov nad vodo, naju je začel silen veter gnati proti zapadu. Vožnja je bila vedno nevarnejša. Vozila sva se celi dan in celo noč. Če se ne motim, smo se vozili s hitrostjo petindvajsetih metrov v sekundi. Po celem životu sem se tresel pa tudi moj tovariš je bil na smrt prebledel. Niti besedice nisva spregovorila.
Nekako opolnoči je zaklical z veselim glasom:
—	Zemlja ! Zemlja !
V daljavi sva zagledala velikansko množico večjih in manjših lučic.
—	To je Long Island! -t— je rekel — ah — in tam je Brooklyn!
—	Toraj vendarle! — sem vzkliknil, in težak kamen se mi je odvalil od srca. — Sedaj pa lahko pristaneva.
Na noben način še ne. Prej ne kot izven New Yorka.
—	Zakaj?
Prijel je za vrv, ki je vodila do ventila in ni odgovoriL j
m—__________.
Preplula sva mesto in državo New York.
Okoli druge ure zjutraj sva se nahajala nad golo, pusto pokrajino, na kateri ni bilo nobene luči.
Tukaj se bova spustila na zemljo — je rekel Will Billon in odprl ventil.
Najrajše bi od veselja zakričal. Sedaj je toraj konec te strašne poti.
Pristala sva brez vsake nevarnosti.
Ko sva bila na zemlji, je potegnil tovariš iz žepa nož in po-rezal vse vreče za pesek. Nekaj se mi je posvetilo v glavi. Vprašal sem ga, zakaj je to storil. Iz vreče je vzel krasen kip francoskega kiparja Barbedienna. — V vseh vrečah so kipi, vredni 100 tisoč dolarjev. Carina bi znašala najmanj .$20,000. Upam, da boste zadovoljni, če vam odštejem.$2000 /.R odškodnino. Najsrčnejša hvala, ker ste bili tako prijazni.
Will Billon je bil čisto navaden tihotapec, jaz pa njegov neprostovoljni zaveznik.
Iz preteklega časa.
Spomini na pričetek rudarskega gibanja v avstrijskih planinskih deželah.
11. junija je poteklo četrt stoletja, odkar se je pričelo med rudarji v avstrijskih planinskih deželah resno gibanje. 11. 5unija 1889. je izbruhnil prvi štrajk v Ljubnem v rudniku Muenzenberg ob 6. zjutraj. Že istega dne popoldan so sledili štrajki v See-grabnu, v rudnikih Inaberger in Dražil. Dan pozneje pa so zastav-kali tudi rudarji v Tollengrabnu. Gibanju so se pridružili tudi kovinarji v Donawitzu tako, da j" bilo samo v ljubniškeni okraju 6000 stavkujočih.
Težko je bilo življenje v onih časih: Nizke plače, dolg delavni čas. delavci brezpravna para. Koalicijska pravica je bila samo na papirju. Organizacij ni bilo. Pred stavko smo imeli v Ljubnem bralno društvo, ki je bilo nastanjeno v gostilni "Pri ladji". V bralnem društvu so bili delavci vseh strok. Policijstvo je bilo takrat še vse bolj v cvetju kakor sedaj. Konfidentje so se potikali po mestu in po rudniških kolonijah in stikali sza anarhisti, h katerim so takrat mešali tudi socialiste. Ko so imeli posvetovanja za stavko, so se skrivali za Muro v kopalne barake in marsikateri večer so prečepeli tam č"Z polnoč. Drugje ni bilo varno ker so jih zasledovali tajni polieijoti in konfidenti. Posvetovanja so imela toliko uspeha, da so stavili zahteve in sicer ustineno pri posameznih rudnikih, na katere so alohili 10. junija zvečer v čakalnici rudnika Muenzenberg odgovor. Zahteve so bile: 2 gl. dnevne nnezde, osemurni delavnik z izhodom in vhodom vred, prosto svečavo. — Alpinska montanska družba pa je ponudila samo 10 odstotkov povišanja takratnih mezd, ki so znašale od 85 krajcarjev do 1 gld. Ker so to odklonili, so zastavkali. Ali takoj zjutraj, ko so začeli stavkati, so imeli dve žrtvi. Dva rudarja sta zabila z deskami dnevni rov; ta dva so takoj odpeljali orožniki v zapor. Eden je bil rudar Wodrova. Četrti dan pa so pri rudniku Muenzenberg poklicali v pisarno 18 rudarjev, ravno tako tudi pri rudnikih v Seegrabnu. Povsod je bil prisoten tudi kakšen zastopnik okrajnega glavarstva, ponekod tudi rudniški komisarji. Vpričo - gospode so rudniški delovodje zahtevali, da naj gredo popoldne na delo. Ker so poklicani rudarji po vseh rudnikih odklonili zahtevo rudniških delovodij, so navzoči zastopniki političnih oblast odredili, da so vse zastopnike takoj odgnali v zapor. Orožniki in vojaščina so bili povsod pripravljeni. Tako je bilo tudi pri pisarni v Muenzenbergu. Postavili so nasproti pisarne po dva in dva rudarja skupaj, od zadaj in od spredaj po pol kompanijt pešpolka, za špalir pa na vsakem kraju pet orožnikov. Tako so jih ■gnali v mesto Ljubno, kakor najhujše roparje in tam so jih zaprli v šolsko poslopje. Za onimi rudarji v Muenzenbergu so por tem pripeljali še odposlance drugih rudnikov. Popoldne pa so jih razposlali z odgonskim vozom. Omeniti je, da jim še tega niso dovolili, da bi se preoblekli, ali zaprli- svoje kovčege oni, ki so bili samci. Odposlali so takšnega, kakršen je prišel v pisarno, ne da bi vedel, kam da gre. .
Med tem časom pa je izbruhnila stavka tudi v koeflaškem in voitsberskem revirju; stavkalo je tudi približno 1000 rudarjev. Ti so dosegli takrat minimalno plačo 1 gl. 20 kr., a družba je bila vedno nasprotna 'tej pridobitvi. Dolgo let se je trudil centralni ravnatelj Roelilich, da bi bil odpravil minimalno plačo. K Koef-laehu ni bilo žrtev pri tej stavki, a pridobitev vendar znatna.
Ravno takrat pa je izbruhnila stavka tudi v slovenskih revirjih Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Za-bukovei. Prvi večer, ko je izbruhnila stavka v Trbovljah, so korakali rudarji od postaje proti Trbovljam v sprevodu. Rudar Tren-kaus si je dovolil šalo, da je spremljal sprevod z rogom. Zato so ga takoj zaprli. Rudarji so ga hoteli rešiti iz orožniške kasarne, zato je okolo 20 orožnikov stalo vso noč z nasajenimi bajoneti okrog kasarne. Pozno ponoči je šele razgnala ploha dežja vsakega na svoj dom. Drugi dan pa j? že prišla vojaščina, ki je zasedla vso dolino Rudarji v Zagorju so imeli takrat veliko uspeha; prisilili so trboveljsko družijo, da je morala odstaviti ravnatelja Vriznika in mojstra .Jereba. M al uspeh pri povišanju mezd in skrajšanju delavnega časa so dosegli jrudarji takrat tudi v slovenskih revirjih, 12 odstotkov povišanje povprečno.
Okrajni glavar Wagner v Ce-! Iju je tudi v Trbovljah nastopal ' nesramno. Z vojaščino je dal za-1 jeti čez 400 ljudi, rudarje, njih žene in otroke, ter jih pustil p Ijati s posebnim vlakom na o-I krožno sodišče, kjer so jih pa se-i veda kmalu izpustili. Omeniti je j treba še, da so se rudarji takrat ' skrivali po h ost ah in hribih pred , orožništvom in vojaščino. Stavka je trajala v slovenskih revirjih najdalje in sicer približno 4 tedne. Od istega dne dalje, ko se .je pričelo resno gibanj3, pa datira tudi pričetek organizacijskega dela. 1'stanavljali so povsod izobraževalna društva, ki so dobila takoj ogromno število članov. Po splošnemu rudarskemu kongresu, ki se j- vršil leta 1890 na Dunaju, pa se je ustanovila strokovna organizacija za revir Voitsberg in Koeilach. Po sklepu rudarske konferenci' z dne 25. decembra 1894 se je razširila čez vso Štajersko. Pozneje, v letu 18!)6. čez vse velikanske alpske ; dežele, leta 1903. pa se je zdru-j žila v rudarsko Unijo za vso Av-. stri jo.
Čudna bojazen slavnih mož.
Več slavnih oseb se je nenavad-| no balo mačk. Znani angleški ge-' neral Lord Roberts se je bal mačk. Ni mogel biti v sobi, kjer je bila mačka. Nekoč je bil povabljen na pojedino. In gostiteljica, ki ni verjela pripovedovanju, da se Roberts boji mačk, je skrila mačko v kanape. Prišel je čas obeda, toda glavni gost ni šei v jedilnico. Izjavil je, da ne more iti v jedilnico, dokler je v njej mačka. Začeli so jo iskati, toda niso jo našli. General pa je ostal pri svoji izjavi ter trdil, da je mačka v obednici. Gostiteljica je nato odstranila mačko ter prosila generala odpuščanja. Francoski kralj Henrik III. se je tudi bal mačk in sicer tako zelo, da je omedlel, če je zagledal mačko. Tudi dva druga slavna. generala, francoski maršal Saxe in vojvoda šomberjiki. Vonj nekaterih j cvetlic privede nekatere ljudi skoro do obupa. Neka dama iz u-gledne londonske rodbine ni mogla prenesti vonja liiacint. Nekoč je bila povabljena na pojedino, pri kateri je bila jedilnica okrašena s cvetlicami. Gostiteljica, ki je poznala lastnost svojega gosta, je dala hiacinte odstraniti ter jih postaviti za zastor. Navzlic temu pa je dotična dama o-medlela. Princezmja Lamballe, prijateljica Marije Aiitoinete in žrtev francoske revolucnje, je o-bledela, kadarkoli je zagledala vijolice. Vincent, slavni slikar, je začel omedlevati, kakor hitro je zaduhal rože. Ruski car Peter Vfe-lik baje ni mogel videti vode. Bal se je celo iti čez most. Če je pa vendarle moral iti čez most, tedaj je sedel v kočijo, katere okna so bila zastrta. Strah pred reko Mosero, ki je tekla skozi njegov vrt, je bil tako velik, da ni šel nikdar na svoj vrt. Julij Cezar se je grozno bal grmenje in treskanja. Vedno se je skril pod zemljo, kadar je začelo grmeti nad' njegovo armado.
KAJ JE
Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih beced. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno.
Pulmotor je pomembna beseda
ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod.
: Citajte razlago te besede v :
Premier
ctionary
pulmotor (pul-mo-ter) je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih zastrupljanja s plinom, lizolom. pri vtcpljenju, električnih udarcih, oslabljenja v narkozi, prekinjenju dihanja itd. Teža aparata znaša IG funtov; delovanje obstaja v najinem dovajanju kisika v pljuča.
genuinC
LIMP
LEAT'iEtf
Knjiga novih besed, novih idej, novih prikazni
Posebno opozarjamo na krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo
Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev.
98c. za $4.00 knjigo 81c. za $3.00 knjigo \ 48c. za $2.00 knjigo
Denar pošljite po Money Order ali v znamkah. Rajše Money Order.
GREATLY REDUCER^5IZE0FTHE$4.00 BOOK/
Poglejte kupon ca 6. strani. — Le 6 jih je treba.
RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI
"GLAS NARODA"
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Frank Sakser
Giavti : 82 Cortiandt Sf«, $	re**; 6a04 St. €• air At«.,
SEW YORK, m, Y
t 'iVELASLK a
Pošilja

DENARJE } PAROBRODNE v staro domovino I USTKE
f	<1
t-	
i "	i
i	j
puliva c. kr. jpoštra IhranilxikCe ria Dunaju; biti o a C
Tri £ f f k ikm rr^ ceoah.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
B& -r	jrv., -I"
•v i

Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi jS


■ fc^r i a
GUA8 NABODX 11. 3PLIJŽ. I91v.
il|9SllT«Blkl
Kiti!, Jiduti
a
Inkorporirao* dno 24. januarja 1901 v državi Minn—ota.
S«M ▼ ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A, GERM, 507 Cherry Way or box 67 Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Aye., Bar-
berton, 0.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VKHOVKI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KR2IŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JTSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PfSHLAR. 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
J02EF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli-jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe >a na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani Slanov se nebodf •siralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
12 URADA GLAVNdGA TAJNIKA J. a. K. JEDNOTE.
FREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH.
a«, čini In Metod it«v. 1, Ely, Minn.
Dne 30. juniju 1914.
Pristopili:
Ferd. Hrur.skule »7 17642 »1000 27 John IVtrlir bu ITtiSo $1<KX> 34
Suspendirani:
]'.*• t loimk Krnu k 85 l«*5l $10<)0 28 Uabtrnif Jimrph 84 ltiMO *ltn>y 21» K.wjun Juha !ta 17273 $1<>0« 18 r«*4lrc Mik« »1 1«7»8 »1OO0 31 1'clck Martin &7 £18 »10<jo 41
S|Mtl) Murki. M	»lUtrtl 25
HtarNrvIč IVt« 69 15177 »luOO 43 IVI«-k Marija 57 N03«	49
Prestopili:
Frank V. ranth "V 33«	28
Amalija Vt-ianth 78 »07« l-'.txj 28 k druAtvu "iilovtB»t" ettv. J14 v Kly. Mlini.
a«. Srca Jezusa »t. t Ely. Minn.
t
Dne 3d. junija 1914.
Pristopili:
IVter Al ko 85 17U43 |10o0 29
Zopet spreleti:
Alois 7.ai<lsr*U'h 7 o llt81 $1000 39 Flunk gkalar 85 16490 $1000 28
Suspendirani:
»leve Boje 69 13515 SldO* 41 Valentin Uolob 74 1M37 $1000 39 Frank Kocina 65 12888 $1000 45
Alom M.rhar 91 13177 $10o0 19 John l(ap<-t 8» 170U3 $1000 24 Joneph Kus 72 15580 $M00 40 Malrvi Tanko 6« 13315 $100u 44 Než* Tanko 68 8089 $50o 38
Prestopim
Anton Snoj »5 17465 $1^00 19
k <1ruit\u sv. Jotea itev, 85 Aurora, Minn.
Sv. Jožef Št. 12 Pittsburg, Pa.
Dne 30. Junija 1914.
Prestopili:
Jolin Arh 61 972 $100o 38 Marija Arh 59 8399 $500 45 K. P. k društvu sv. FraafiSka štev. 99, Moon Iiun, Pa.
S. Alojzija, štv. 13. Baggaley, Penna.
Dne 30. junija 1914.
Zopet sprejeti.
Ivan SoiC- 77 13391 $1000 3
Suspendirani:
Martin Kočevar 84 11192 $!0o0 25
Sv. Jofef It. 14 Crockett, Cat.
Dne 30. junija 1914.
Suspendirani:
John Fox 64 4882 $10»>0 42 Maria Fox 70 8464 $500 36
av. Barbara, Štev. 3, La Salle, lil.
Dne 30 junija 1914.
Pristopili:
John Klobučar 92 17656 $500 24 FVari k Zupanflt 89 17«S7 $500 24
Zopet spre 1st):
Beverinaki SUvealer 80 15174 $500 32
Odstopili: Petelin John 77 6544 $1000 30
Sv. Petar In Pavel, štev. 15. Pueblo, Colo
Dne 30. junija 1914.
Pristopili:
Frank Champa 91 17664 $1000 23 John Japel 76 17665 $1000 38
Zopet sprejeti:
John Fat ur 79 5732 $1000 27
Suspendirani:
Anton Kruleč 79 10605 $1000 29
Sv. Cirila In Metoda štev. 16, Johnstown, Pa.
Dne 30. junija 1914. Umrl:
Franc Podboj 71 1238 $1000 29 1'mrl dne 3. decembra 1912 v stari domovini. Vzrnksmrti jzrastek v spodnji r-eljusti. Pristopil k Jednoti 16. avgusta r.MH), izplafitev se je zakasnila vsled tega, ker so morale iti listine v staro domovino dvakrat za potrditev.
Kovach Jacob 68 1559 $500 3S
Grahovac Luka 76 7579 $1000 31 <lrahovac Nikola T4 14094 ti000 37
Grahovac Marija 78 8847 $500 30 Kovach Jera 69 8853 $500 37 Moiar Maria 82 15598 $1000 30
Kopernik Palona 73 8851 *50O 33
Suapendir&ni:
Pleša Marko 80 14621 $1000 31 Makar John 72 1569 $1000 31 Šupar Martin 73 7736 $1000 34 Xaglif Dorjo 70 12678 $1000 40 * Kovafič Grga 70 6943 $1000 37 Požar Andrej 68 1552 $1000 33 Kovačič Frank 63 7146 $1000 44 Fabjan John 68 10204 $1000 40 Cosak Luka 76 10594 $1000 32 Markovich John 72 1566 $1000 30 . Krajočič John 68 1560 $1000 33 Pleša Mile 94 1588» $1000 18 Grahovac Andre 94 14623 $1000 17 Požek Marija 73 8866 $500 23 Pleša Maria 86 15083 $500 26 Mlakar Jela 74 8862 $500 32 Markovič Bara 73 8860 $1000 39 Krojač-ič Ana 70 8850 $500 36 Habjan Lucija 75 10211 $500 33
6v. Ime Jezusa št. 25 Eveleth, M Inn.
Dne 30. junija 1914.
Zopet sprejeti:
Janezich John 93 14766 $1000 18 Greg-orich Joseph 87 14972 $1000 25 Škof John 87 16084 $1000 26 Koren Frank 67 1702 $1000 36 HaršiC* Jacob 70 17148 $1000 43
Suspendirani:
Anzelc Matija 88 14236 $1000 23 Urvanijo Ignac 86 12084 $1000 23 Bobe k Franc 84 11958 $1000 25 Debelak Franc 84 3824 $1000 25 Jugovich Josep 82 7664 $1000 25 Platnar Jacob 83 11312 $1000 26 Levstig Alois 84 14063 $1000 27 I .ah Ferdinand 74 5657 1000 32 Kavčič 66 4127 $1000 39 Kozjak John 76 10686 $1000 32 Skrabec John 80 16873 $lu00 33 Tanko Matija 69 15511 $1000 43 Jugovich Marija 84 7853 $500 23 Lah Marija 77 8926 $500 29 Kavčič Marija 75 8921 $500 31
Prestopili:
N'akrst Ignac 81 16751 $1000 36 k društvu sv. Petra štev. 50 Brooklyn, N. Y.
Sv. Štefan it. 2®. Plttshurs. Pa.
Dne 16. junija 1914.
Zopet sprejeti;
Anton Skerbec 77 1S04 $1000 24 Frank Kaluža 84 15614 $1000 28 John Jurešič 80 1C310 $lu00 33 Joseph Jenko 78 16021 $1000 34 Frančiška Skerbec 80 8968 $500 26
Suspendirani: Anton Benko 92 17290 $1000 21 Joseph Maslo 76 14817 $1000 35 Joseph Polokovich 68 10789 $500 40 » John Gall 73 3108 $1000 31 Marija Gall 62 8957 $500 44
Dne 30. Junija 1914.
zoDet sprejeti:
Anton Benko 92 17090 $1000 21 John Gall 73 3108 $1000 31 Jos. Pavlakovich 68 10789 $500 40 Marv Gall 62 8957 $300 44
Suspendirani: Anton Martelo 91 13839 $1000 19 Martin Deielan 74 11132 $1000 34 Alois Sedmak 79 5612 $1000 27 Lucija Sedmak 80 1CS85 $500 33
Prestopili.
Jožef Brenčič 85 13710 $500 25
k društvu sv. Jožefa štev. 29 Imperial, Pa.
Sv. Mihael št. 27, Dlanrondvllle, Wyo/
Dne 30. junija 1914.
Suspendirani:
Tvan Gradišnik 68 5852 $1000 37 Frank Males 74 12430 $500 35 Marija Gradišnik 72 -8986 $500 34
Suspendirani:
Kresov I č Andrej 88 15990 $1000 25
Kresovič Anton 83 16004 $1000 30
Ma.lja.veo Anton 85 1S80S $1000 28
Maljavec Marija 83 16816 $1000 21
| Sv
>. Alojzij it 57, Export. Pa.
Dne 30. junija 1914.
|	Suspendirani:
/John Hribar 63 20 13 $1000 39
Marija Hribar 68 9826 $500 37
Sv. Jožef it. 17. Aldrldae, M on t.
Dne 30. junija 1914.
Prememba zavarovalnine:
iz $1000 na $500.
Joseph Wasehauk 59 380 $500 45
Sv. Marija Danica St. 28. Sublet. Wyo.
Dne 30. junija 1914.
Suspendirani:
Mihael Tauchar 73 6908 $10C0 34
Sv; Jožef, štev. 29, Imperial, Pa.
Dne 30. junija 1914.
Suspendirani:
Mali Frank 95 17360 V 000 19 Mali Anton 91 17442 $1000 23
Sv. Barbara. It. 4. v Fedsral. Pa.
Dne 30 junija 1914. Pristopiti:
Joseph A ubel j 90 17658 $5500 24 Cda.ni Aubelj »7 17669 $500 17
•v. Marija Pomspaj it. « So. Loraln, O.
Dne 30. junija 1914. Pristopili:
Anm\» Frank 95 17660 $500 19
Baragu Frank SO 17661 »600 34 Zooet •or*letl:
Juaeph Fertal 68 8249 $:.0o 38
■M. Ciril In Metod it. • Calumet. Mich.
Dne 30 Junija 1914.
Pristopili:
Geo Gostov!« h 84 17662 $1000 37 Mit« Koaovec 77 176C3 $!»m-0 37
Prestopiti:
Steve Per Jon 80 8C0 $1000 22 Katarina Perjon 84 8313 $500 22 John A. Hm uk 82 *S7 $1*00 20 Marija »muk 97 117*2 $500 22 It rtruMvu sv. Martina »tev. 165, Butte, Moot
tm. Štefan H. 11. Omaha. Nebr.
Dne SO. Junija 1*14.
O mu raft jaco* 84 1XS93 $1M0 26 Marija- *» UM UM 24
Sv. Alojzij, itev. 18, Rock Sortno, Wyo.
Dne 30. junija 1814.
Zopet sprejeti:
Knezovieh Ivan 86 6892 $1000 21 Persich Jurij 76 6894 $1000 31
Suspendirani:
John Plestenak 69 12140 $1000 30 Frank Meden 77 7299 $1000 30
Sv. JoZef It. SO Gilbert. Minn.
Dne 30. Junija 1914.
Pristopili:
Ifcnatz Strah 84 17644 $500 30
Zooet sore leti:
John Juhant 84 11565 $1000 25 Jos. Lap 81 5961 $1000 24 Jacob Novak 87 7704 $1000 20 Jos. Ppitznagel 79 554 $1000 22 Francka Lap 85 12173 45C0 24 Marija Kpitznagel 83 8148 $500 23
Suspendirani:
Jacob Jeglosky 67 2570 $1000 35 Jožefa Jeglosky. 68 8773 $500 38
Sv. Jožef H. 21 Denver, Colo.
Dne 30. junija 1914.
Suspendirani:
Frank Arko 90 13217 $1000 20
Sv. Jurija itev. 22 3o. Chicago, III. Dne 30. Junija 1914.
Zopet so rs leti:
Kopernik Mihael 70 1657 $1000 32 Kumar Jacob 74 1558 $1000 29 Moiar Jacob 7« 10036 $1000 32 Ahec Frank Bfr 16841 $1000 28 Perle Joseph 88 479» 81800 U
"Sv. Jožef" itev. 30. v Chlshclm. MInn.
Dne 30. junija 1914.
Pristopili: Anton Turk 81 17666 $1000 33
Prestopili:
Dolinšek John 81 12562 $1000 29 k društvu sv. Ime Jezus štev. 25, Eveleth, Minn. Frank Sedlar 88 11096 $1000 22 k društvu sv. Cirila in Metoda Stev. 9 Calumet, Mich."
Zopet sprejstl.
Geo Govše 73 16763 $1000	40
Louis Klun 85 12822 $1000	25
John Vesel 86 16605 $1000	27
Suspendirani:	«
Frank Petruci 84 14757 $1000 27 Matia Bavec 86 13840 $1000 24 John Bavec 74 6481 $1000 33 Frank Hočevar 91 17155 $1000 22 Frank Kožar 83 437 $1000 16
oseph Mlakar 88 12402 $1000 28 Geo Magovec 80 12784 $1000 30 John Pasnar 81 4734 $1000 25 John Sterle 94 13723 $1000 22 Simon Žitnik 72 11569 $1000 37 Frank Hren 78 7621 $1000 29
Sv. Barbara, itev. 33, Trestle. Pa.
Dne 30. Junija 1914.
Prestopili:
John Oblak 94 16701 $500 19 Frank Sedlar 90 10064 $500 18 k društvu sv. Pavla štev. 116 Delmont, Pa.
Prememba zavarovalnine:
Is $1000 na $500. Gasper Kirn 84 13258 $500 26 John Kirn 81 5676 $500 25
Umrli:	'
Jakob Vičič 71 9273 $1000 33
Umrl dne 20. maja 1914; vzrok smrti vročinska bolezen; pristopil k Jednoti 23. februarja 1904.
Sv. Petar In Pavel. št. 35. Loydell, Pa.
Dne 30. junija 1914.
i
Suspendirani:
Selan Jernej 89 11509 $500 24
Sv. AleJzIJ it. 38 Conemauflh, Pa.
Dne 30. junija 1914.
Suspendirani:
Markovich John 87 14954 $1000 25 Žagar Marko 90 17306 $300 23
Sv. Janez Krstnik, it. 37. Cleveland, O.
Dne 30. junija 1914.
Suspendirani:
Marinčič Frank 81 3255 $1000 24 Kožar Mihael 83 13134 $1000 27 Knaus Alois 75 14832 $l«0o 36 Pirnat Ivan 83 15460 $1000 29 Zorič Frank 87 16393 $1000 26
Črtani::
Josip Straus 82 12152 $500 27
„ , .	Zooet spreleti:
Fabjančič Martin 78 6033 $1000 28 Plut Ivan 77 4030 $1000 29 Zgonc Anton 77 11644 $1000 32 Boskovich Jacob 77 12738 $10o0 33 Perdan Rudolf 82 131135 $1000 28 Mlakar Ivan 71 3871 $1000 28 Fabjančič Marija 80 9372 $SoO 26 Boskovič Terezija 78 13144 $500 32 Mlakar Rotilja 86 9383 $500 21
"Sokol" it. 38, Pueblo, Colo.
Dne 30. junija 1914.
Pristopili: Mihael Horvat 95 17668 $1000 19
Črtani:
Joseph Canjar 73 5749 $1000 33
•v. Alojzij it. 31 Braddock. Pa.
Dne 30. junija 1914.
Pristopili:
Joseph Strah 97 17667 $1000 17
Zopet sprfejetl:
Sustarsich John 78 6534 $1000 31
Sustarsich Mary 72 9865 $500 35
Zopet sore let: Alois Sestan 87 17045 $1000 26
Prestopili:
Filip Leščanc 64 203S $1000 38 Barbara Leščanc 73 9133 $500 33 k društvu Jezus Prijatelj Malenih itev. 68 Monessen, Pa.
Prememba zavarovalnino:
Iz $1000 na $500. Matija Rant 70 11737 $500 39
_._
Marija Zvazda it 32 Black Diamond W*afc
Dne 30. junija 1914.
Zopet spreleti«
MarmeUč Gregor 84 18812 81000 29 Starina Joseph 78 1«8»4 81000 35 Klarič Anton 84 17424 $1000 30 KlsLrich Joseph «7 16970 81000 88
Sv. Barbare, štv, 39, Roslyn, Wash.
Dne 30. junija 1914.
^ , , . ZoDet spreleti:
Frank Lisac 89 4C11 $1000 1 7 .Vinko Lisa 85 4913 $10o0 21 Spiro Zagorac 85 6461 $1000 23 Katarina Zegorac 83 10192 $500 25 Mate Oreškovec 87 10751 $1000 21 Miko Bencich 72 12426 $50o 37
Sv. Mihaie, štv. 40. ClarJdge, Pa.
Dne 30. junija 1914.
Suspendirani: Mege Matevž 75 16545 $1000 38
Prestopili:
Ferdinand Pregel 79 5059 $500 27 k društvu sv. Jožefa štev. 29 Imperial, Pa.
Sv. Marija Pomagaj, itv. 42, Pueblo, Colo.
Dne 30. junija 1914.
t - * _ Suapendlranl:
Jožef Zabukovec 92 13925 31000 18 Alojz Jamnik 86 15100 $1000 26 Frank Zele 72 12251 $1000 37 John Dremelj 81 4662 $1000 25 Uršula Jamnik 78 14402 $500 33
Umrla:
Matija Pakiž 74 13548 $1000 36
Umrl dne 9. maja 1914; vzrok smrti rak v želodcu; pristopil k Jednoti 16. septembra 1910.
Vitezi sv. Jurija it. 48 Kansas C'y, Kana.
Dne 30. junija 1914.
•Pristopili:
Frank Stanič 90 17669 $1000 24
Sv. Martin itev. 44, Barbeton. O.
Dne 30. junija 1914.
Suspendirani: John Bovha 87 13409 $500 23 Joseph Ster 75 16366 $1000 38
Sv. Jožef. itev. 45. Indianapolis. Ind.
Dne 30. junija 1914.
_ Zopet sprejeti:
Martin Banič 95 17478 $500 18
Suspendirani: Ana Gregorc 71 9633 $500 36
Sv. Pete.' it. 50 Brooklyn, N. Y.
Dne 30. junija 1914.
Pristopili:
Miha Marincel 85 17670 $500 29 Ivan Marincel 86 17671 $EoO 28 Josip Briški 85 17672 $500 29
Sv. Joiefa itev. 52. Mineral, Kansas.
Dne 30. junija 1914. Pristopili. John Smerke 89 1784« $500 17
Ana Bendii 96 17647 $500 17 Suapendlranl:
Martin Ramuta 65 7425 11000 42
Sv. Joiefa it. 53., Little Fails, N. Y,
Dne 30. junija 1914.
Suspendirani:
Marija Pohleven 89 11754 $500 20
Sv. FranSiiak it. 54 Hlhbtafl. MInn.
Dne 30. junija 1914,
Zopet spreleti:
John Bakrtch 85 16554 $1000 28 Frank Klanchnik IS 4423 $1000 26 Vranca Klančnik 90 9794 $500 17
Suspendirani:
Martin Dragičevlč 75 17314 $1080 39
Sv. Rok it. IS Unfontown. Pa.
Dne 30. junija 1914. liwnfflranr
Alojrlja. Rupar 88 9813 $500 20
Ivan Mrvi C 90 18881 81008 18 Mihael Polo vi a 81 18825 81000 88
Sv. Barbara it. «0 v CMaholm. MInn.
Dne 30. junija 1914.
Pristopili: Frank Krainlk 82 17673 $1000 32
Suspendirani:	'j
John Drobnič 80 11146 $1000 29 Rudolf Graiš 88 16890 $1000 25 Josip Ku5iC 96 17168 $1000 17 Math. Kočevar 81 16506 $1000 32 John Radotič 76 13029 $1000 34 Martin Sus 76 16648 $1000 37
Sv. Jurija itev. 81. Reading, Pa.
Dne 30. junija 1914.
Pristopili:
John Kolar 76 17648 $500 38
Prestopili:
Jožef Kral 87 6932 $1000 19 k društvu sv. Petra in Pavla štev. 66 Joliet, III.
Suspendiran: Cudovan Marija 80 9850 $500 27
Sv. Florlian it. 64 So. Range. Mich.
Dne 30. junija 1914.
S I
Pristopili:
Geo KJobučer 91 17674 $1000 22
Sv. Potar In Pavel it. 86 Joliet, III.
Dne 30. junija 1914.
Zopet spreleti:
Anton Kosieek 63 5583 $1000 43
Umrli:
George Rogina 78 15378 $500 34
Umrl dne 23. junija 1914; vzrok smrti kap; pristtopil k Jednoti 27. junija 1912.
Isus Prijatelj Malenih it. 88 Moneaaen Pa
Dne 30. junija 1914.
Zopet sprejeti:
Mato Cuk 87 13667$1000 23 Josip Cuk 84 10811 $1000 19
Marko Možar 83 11218 $1000 26 »
_ Suspendirani:
Steve FiketiC 76 14077 $1000 35 Paul Zoretich 84 15207 $1000 30
Marinič Stanko 86 15904 $1000 26 Povrženič Peter 70 1C838 $1000 42
Prestopllf:
Miko Matijašič 82 1426 $1000 29 k društvu $v. Cirila in Metoda štev. 16 Johnstown, Pa.
Sv. Petra štv. 69.. Thomas, W. Va.
Dne 30. junija 1914.
n	Zopet sprejeti:
Rudolf Bečaj 89 12763 $1000 18 Joseph Jevševar 84 12825 $1000 26
Zvon, št. 70., Chicago, III.
Dne 30. junija 1914.
Zopet sprejeti:
Aug. Poglajen 76 7279 $1000 31 ^nton Jakše 83 7048 $1000 24
Sv. Janez Krstnik it. 71 Colllnwood. O,
Dne 30. junija 1914.
^ Suspendirani:
Alois Zun 97 16818 $1000 16
» * m	Umrli:
Anton Tisovec 80 10579 $1000 28
Umrl dne 27. maja 1914; vzrok smrti pljučnica; pristopil k Jednotti 13. sept. 1908.
Sv. Barbare itev. 72. Ravensdale. Wash!
Dne 30. junija 1914.
Susoendiran: Rudolf Tratnik 78 14563 $1000 33
Sv. Rein Je Telo it. 77 Crab Tree. Pa.
Dne 30. junija 1914.
i
.	Prestopili:
I Joseph Debeljak 87 16895 $1000 26 k društvu sv. Alojzija štev. 13 Boggaley, Pa.
•r. Alejaija it. 79. Salida. Cola.
Dne 30. junija 1914.
T , „	Pristopili:
John F. Mautz 88 17645 $1000 26
Suspendirani: Xovak Martin 69 13869 $500 41
Sv. Jemel it. »1 Aurora. III.
Dne 30. junija 1914.
SuspondlranL
Martin Pucelj 73 13576 $1000 37
John Fajfer 82 ^1^957" $500 31
Prestopili:
Antonia Ahacih 90 15956 $1000 22 Ana Jurkaa 74 11802 $500 35 Rosle Kukman 82 13025 $500 28 Ne2a Proprotnik «8 10233 $500 40 Frančiška Rudman 81 11135 $500 28 Marija Verbich 76. 11674 $500 33 k društvu sv. Ane štev. 119- Aurora, 111.
Sv. Janez Krstnik, it. 82. Sheboygan, W.
Dne 30. junija 1914.
Suspendirani:
Tomo Skander 73 16783 $1000 40
Sv. Anrf—I 8*. IU Trinidad. Cela.
Dne 30. junija 1914.
Prestopili:
Jos. Tomsich 94 14147 81000 17 k društvu sv. Alojzija Stev. 18 Rock Springs, Wyo.
Frank Novak 90 14808 81000 21 k društvu sv. Joiefa Stev. 29 Imperial, Pa.
Suspendirani!
Frank Marolt 6« 11678 flOOO 43
Zopet sprejeti:
Frank Bele 76 14859 $1000 32
Od$topHI;
Pavlina Samsa »0 16293 $1000 23
Sv. Mihael št. 92 Rockdale. III.
Dne 30. junija 1914.
Suspendirani:
Anton Iteglar >>5 14068 S1000 26 Peter Xovinc 86 16066 $500 27
1 \
8v. Frančišek itev. 99 Moon Run. Pa.
Dne 30. junija 1914.
Pristopili:
Frank Sebernik 80 17676 $5»0 34
Suspendirani:
Juričič Alois 90 13623 $3o0 20
Prestopili: John Močnik 82 10360 $1000 2« Marija Močnik 92 l->602 $1000 16 k društvu sv. Mihaela štev. 40 CIaridrp, Pa.
Sv. Franelsko it. 110 McKInfoy, MflUl.
Dne 30. junija 1914. Pristopili.
Ljudmila Cimerman 96 17677 $1000 18
Prestopili:
Florjan Gall 70 15756 $500 42 k društvu sv. Petra in Pavla štev. 33 Lloydell, Pa.
)
Zooet spreleti:
Ivan Ali? 82 15373 $1000 30 John Osterman 87 17340 $1000 26
Suspendirani:
Joseph Poderžaj 95 16790 $1000 18

Sv. Matere Božje Karrri. štev. 100 Mo-nangah, W. Va.
Dne 30. junija 1914.
Prestopili:
Anton Hervatin 90 17649 $100'» 24 Anton Maljavec 93 17650 $1000 21
Sv. Feliks it. 101 Walsenburp, Colo.
Dne 30. junija 1914.
„	Prestopil:
Frank	Perkcvich 79 lt>472 $1000 34 k društvu sv. Jurija štev. 118 Cokedale, Colo.
„ .	SuSDendlranl:
Cvitan	Dermic 8X 16911 $1000 25
Anton	Guvo 96 15747 {lwi 16
Sv. Marija Vnebovzetja štev. 103. Collin, wood, Ohio.
a i
Dne 30. junija. 1914.
PrestoDil:
Terezija Beh 84 17679 §500 29 Frances Kotar 95 17680 $1000 19
Suspendirani: Johana Šavs 70 15125 $560 41 Jožefa Okički 70 141U6 500 41 Frances Vrbancich 75 15229 Š1000 36 Ana Legon 90 15231 $50o 22 Johana Valenčič 94 16128 $500 18
Sv. Martina štev. 105. Butte. Mont.
Dne 30. junija 1914.
PrlstoDlIl: '
Kari Tonik 86 17651 $1000 28 John GnidiG 81 17652 $1000 33
Sv. Antona štev. 108 v Yonqstown, Pa.
Dne 30. junija 1914.
1
Suspendirani.
Martin Pokopac 70 15238 $500 42 Frank Rupnik 86 15005 $500 25 Gregor Bergač 75 15013 $5n0 37 Ana BergaC 85 15240 $500 27
Marla Trsat štev. 109, Kleewatln, Mina
Dne 30. junija 1914.
Suspendirani.
Paul Vranesich 74 15349 $1000 38 Frank Maticich 67 15023 $1000 45
Sv. Jurij. štev. 111. Leadvllle, Colo.
Dne 30. junija 1914.
Pristopili: Anton Debeljak 88 17653 $1000 26
Zopet sorejatl:
Louis Anžur s3 16737 $1000 30
Suspendirani:
Govnik Marko 92 165S(i $1000 21 Poljanec Frank $2 15765 $1000 34 Zaje Frank 78 15766 $1000 34 Hren Johana 85 8496 $5u0 21
Sv. Jan Krstnik Št. 112 Kitxville, Minn.
Dne 30. junija 1914.
Zopet sprejeti.
BI* Gorše 88 15362 $l«j00 24
i?
Suspendirani:
Frank Plačar 69 15966 $l'i00 43 Franca Ozanich 88 16537 $1000 2."
"Slovenec", štev. 114, v Ely, MInn.
Dne 30. junija 1914.
Pristopili: I.nuis Janezlch 95 176S1 $1000 19 Anton Preshiren 93 176S2 $1000 21
Prestopili:
Anton Mus-ič 94 17118 $1000 19 k društvu sv. t'irila in Mettody. štev. 9 Calumet, Mich.
Suspendirani:
Frank Dejak 91 17411 $1000 22 Angela Dejak 97 17415 $1000 1«
i
Prememba zavarovalnine: iz $1000 na $500. Anton Gradišer 86 16109 $500 27 VInce Markovich SO 16111 $.'00 34
Sv. Mihaela, št. 115. Crows Nest, Pa.
Dne 30. junija 1914.
Suspendiran: Jereb Lovrence S8 16128 $10<>0 28 Abramovič Mihael 85 16122 5o0 28
Sv. Pavla. štv. 116. Delmont, Pa.
Dne 30. junija 1914.
Pristopili: John Terček »5 17654 $500 IS Ana Križaj 87 17678 $500 27
Suspendirani: Fatur Frank 77 17396 $500 37
Društvo sv. Jurja štv. 118, Cokedale, Colo.
*B T- C	"
Suspendiran:
Mate .Tengicli 79 17559 $1000 35
Z bratskim pozdravom
Geo. L. Brozlch, gl. tajnik.
OPOMBA: Poleg Članovega Imena navedene Številke značljo: Prva leto roi-stva, druga certiflkatno Številko, tretja zavarovano evoto, Četrta razred.
Pustite si doposlati ta krasni gramofon z 12 spevi za 30 dni na poskušnjo.
Naš krasno ilustrovani katalog opisuje povsem natančno znameniti ustroj tega govorečega stroja.
Povsem vseeno je, kje kupite. Ne morete si boljše izbrati stroja predno ne prečitate natančno tega kataloga.
Pišite f>o ta cenik, ki je zastonj, naravnost na
THE GRAMOFON CO.
74 Cortiandt St., New York N. Y.
Sv. Joiefa It. iS Aurora. MInn. Dne 3«. junija 1914.
Prlatoplll:
•v. Alojzi la Itav. «7. St. Lou la. Ml m. Dne 30. junija 1*14.
Sufpvntflranlt
F Anton RmkteU 87 17675 «600 27
Joseph Kolobich 8> 15121 «800 24 JoMpb Kolarich 7$ 127S2 $SQ» 97
□13 0Q
Slovenska linijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v linijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vaem tiskarskim materij alo m in je največja slov. linijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
vsem tiskovinam za vaako druStvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO BELO
da ate zadovoljni a tiskovino in da a« izdela natančno, kakor Selite. Predno so obrnete kam drugam, piiite k nam po cene za vsako tiskovine, ki jo potrebujete. Pri naa je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio

i-

- i.	X . .:*>.■ ■■ .i*

.^Ih:

%'
r.
GLAS NARODA, H. JULIJA, 1914.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	d o van i posestnik Femec se je te-
Umrl je v Kamn ikn posestnik lnu P®8topanju pridružil z mlin gostilničar Ivan Vanič v staro- ^odninskim zahtevkom 130 K.
sti TU let. Kot večletni poveljnik tTri *>r"'e so iz|WVedale' da stroje' krške meščanske garde si je pri- VO<lja ui dal s,&nala» strojevodja
dobil veliko zaslug za to korpo- »l nl**oy kur^5 Pa lzP°ve' j-či i jo	dala, da se je signal oddal kakor
Nesreče. Mirko Medvedek. tJje Podpisano. Strojevodja je še -Vn,e ljudske šole v Novem me>ovdarjaI. da ee ne bi bd že prvie
stu, Je padal s hrasta, na katere- vUk? ust;,vl1: bl bllc,p^'?Zl1- naj" jra ga je bilo izvabilo vranje gne-iraanJ « dve kravl" *?dia(:e ?e zdo. Zvil si je levo nogo v skoe- nul ugovoru verjelo in strojevod-
niei. v križu pa je nastala po<l-jJO "gostilo. . plutba. - Fran Pene, hlapec v T Huda	I
»iorniem Kamenin nri Hmelnika. ?vanelc v Wm vrhu'
Katarini
»rnjem Kamenju pri Hmelniku, |i* 1C ,v v """" pudel s erešnje in si zmakniljBtda f^kev je v najemu neka o-
desno roko v rami. — Ivan Stine,
Isobenkarica Kaeig. Ta ženska je
♦ . m . ■ a* i „„• zelo huda. Kadar se razjezi, po-poscstnikov sin iz Stranske vasi	. * ' ^
pri Novem mestu, je našel dina-
biji* vse. Tako se je zgodilo tudi
, , i - •	i -L-}	pred kratkim. Ko io je gošpodi-
mitno toko m jo zazgal. Kksplo-i' .	.. • , 6 "
,. , t •	, lina opomnila radi plačila najein-
zija mu ie odtrgala tri prste leve r \ . ,	.	...
rofep	.	lune, je začela vpiti, m ko ji je
Zlobno poškodovanje. Posestni-
zagrozila s sodiščem, je žalila ce-
1, i . t-	t>i ■ • : sarja. Zato pride pred sodnike
ku .Janezu Kaveieu v Planimcij J	1 1
pri Tomišlju je neki dozdaj še neznan zlikovec posekal v njegovem gozdu pod Krimom kakih 50 desetletnih smrek ter jih pustil le
ŠTAJERSKO.
Prcces baronice Zois pred porotniki. Dne 2*2. junija se je pri-žati na mestu. Najbrže gre za ma-|<Vla pred graškim porotnim sodi-ščevanje.	ščem razprava proti baronici Ma-
Maščevanje obsojenca. 401etni 'riji Zois. 391etui zasebnici Roz: delavec Janez Zabret iz Mengša(<Jirak, njenemu 21Ietnemu sinu j.- zelo nevaren človek, ki je bili Ivanu, ki je tovarniški delavec, /.• šestna -it krat kaznovan zaradi nadalje 361etni babici Brni Ga-ta/ličnih deliktov. Šele prediger. 211etni šivilji Elzi Hirt in 44-kratkim je bil obsojt-n na dva me- letni (Jenovefi Pfeifer. lastnici s ca te/ke ječe, ker je napravil tamkurirnega zavoda. Predzgodo-večjo škod o posestnici Apoloni ji I vina procesa je znana. Leta 1776. Ves v Kodiei. Po obravnavi je šel'je ustanovil baron Mihael Angelo takoj v Rodieo, da se maščuje Zois v svoji oporoki dva rodbin-natl V.-sovo. S silo je vdrl v nje- ska fideikomisa, za kranjsko in no hišo. io vrgel na tla ter jo o- štajersko sorodstvo. Sedanji last-
o. Ji
suval, da je bila precej poškodovana. Zabret je tudi grozil Veso-vi, da ju bo ubil. Zabret a so aretirali ler izročili okrajnemu sodišču v Kamniku.
Nepoboljšljiv tat. Neki Lan gar iz Trške gore, star okoli 40 let. je presedel že vsega skupaj 20 let ječe, in vse radi tatvine. Šestletna ječa. katero je prestal v Gra-diški pred par tedni, mu ni popolnoma nič pomagala. Začel je zopet krasti. Prišel je v Novo mesto k peku Grmu. Tu je ukradel prodajalki denar in delavcem neke malenkosti. Ko so ga zasačili, je dejal, da ne ve. je-li vzel ali ne, ker mu včasih "tako pride'*, "t"«' sem, pa sem, samo v Gradi->ko me ne dajte, kamor hočete drugam, v Gradiški je zame nezdravo. Saj vem, zdaj mi pa ne manjka zopet nekaj let. No, saj smo notri dobro post reže ni, zunaj se me itak vsi»k boji in ne dobim grižljaja." Mož je zopet pod ključem in pride kot tat iz navade pred poroto.
Aretacija. Lojze Drgane. znani potepuh in tat, je iz ljubljanskega zapora prišel v Novo mesto. Tu se je nekaj časa potikal po podih in slednjič, ko je uvidel, da oko postave vedno nanj preži, vstopil v službo pivovarne Union. V tej službi je bil le par dni in >nče| krasti kakor sraka. Najraje je imel pivo v steklenicah. Teh s«* je nabasal po celem životu, da ni bilo opaziti tatvine. Ko je pa peljal piVo v kavarno "Central",
je tudi tu preskrbel več ška-telj sardin, ko je v ledeno omaro natrosil led. Ker so ga pa opazili, so ga dali aretirati.
Na dolenjski železnici povoženo tele pred sodiščem v Novem mestu. Koliko nesreč se je že zgodilo na dolenjski progi med Ljubljano in Novim mestom, ker ob progi in prehodih še zdaj ni varnostnih naprav. Največ nesreč pa se je /.godilo v velikih ovinkih in na pogostih prehodih med Bršlji-iiniii in Mirno pečjo. Pri večernem vlaku dne 7. maja, ki je odšel ob 0.21 iz Novega mesta proti Ljubljani, bi se bila pod Muhaberjem pri km 7:1.3 zgodila zopet večja nesreča, da je ni strojevodja Henrik M. še pravočasno opazil. Ravno »uidi so budi ovinki in preko proge vodijo pota iz Muhaberja proti Bučni vasi. Razgled na teh
nik štajerskega fideikomisa je leta 1845. rojeni baron Olof Zois. če gar naslednik bi bil v slučaju njegove smrti skladatelj baron Hans Zois. Žena barona Hansa Zoisa je rodila dve deklici, od katerih je ena umrla, dečka pa nobenega. Baron Hans Zois in njegova žena sta živela v slabih finančnih razmerah. Štajerski Zoisov fideikomis znaša 132.000 K in prinaša letnih 53.000 K. Da bi o-hranila fideikomis, je baronica Zois podvrgla tujega otroka, kajti izgubila je vse upanje, da bi dala življenje dečku, tudi potem, ko si je izbrala za ljubimca mla-dega Giraka. S posredovanjem soobtoženih oseb je podvrgla o-troka šivilje Hirt kot svojega. V teku razprave je baronica Zois krivdo priznala, odločno je pa zanikala. da bi bil vzrok njenega dejanja misel na fideikomis. Te» kom razprave se je pa nadalje izkazalo. da je Zoisova skušala z o-zirotn na "rojstvo novega majorat nega gospoda" dobiti pri raznih osebah znatna posojila. Oproščeni so bili vsi soobtoženei razen baronice Zois. ki je obsojena zaradi prestopka §§ 461. in 407. kaz. zak. na 2 meseca strogega zapora, ki ga je prestala že v preiskavi.
PRIMORSKO.
Sckclska slavncst pri Sv. Jakobu ; laški bombni atentat na veselico. V nedeljo 21. junija se je vršil nastop Sokola pri Sv. Jakobu pri Trstu. Proti tej sokolski slav-nosti so pisali tedne in tedne italijanski listi in ščuvali poulično druhal na Slovence. — Nedeljski nastop Sokolstva je bil sijajen. Nastopilo je pri telovadbi kakih 200 Sokolov in Sokolic ter so vse vaje. tako proste kakor vaje na orodju izborno uspele. Po končani javni telovadbi se je razvila po veseličnem prostoru živahna prosta zabava, okoli paviljonov se je kar trlo občinstva, povsod se je razlegalo petje in se je občijistvo izborno zabavalo. Nekako okrog 11. ure ponoči so zagledali nekateri udeležniki veselice nekak ognjen trak. ki se je naenkrat pojavil v zraku na spodnjem koncu veseličnega prostora. Takoj nato pa se je začul silen pok, preko ve-selienega prostora pa je zažvižgalo. kakor da bi letele kroglje iz pušk. Nastala je zmešnjava, Ijud-
ovinkih omejujejo še gozdna dre- je so kričali: tABomba, bomba!" visa, raštora tik ob progi. V tre-.jn Vse se je povpraševalo, če je I. >iku. ko se je vlak bližal km kdo mrtev. Kmalu pa se je po-7 i "i. j- gnala deklica posestnika , leglo razburjenje, ko se je dognali tura i/ Muhoberja več glav ži-|lo. da ni nihče zadet. Navzoči po-\ nr itd potoka pod progo po po-jiicrjski komisar dr. Seuekovič je i a , <■/ progo proti domu. Dekle L drugimi policijskimi organi j, najbrž«' preslišalo svarilen pisk preiskal prostor ter dognal, da je vlaka. Strojevmlja. ki je pred pobegli zločinec vrgel bombo z list roj r in zapazil dve kravi, je v ljCe, ki vodi od ulice Industria krilirnem trenotkr. ustavil vlak, pod veseličnim prostorom proti kar je rešilo obe kravi. Ko pa železnici. Na licu mesta so našli s!roj zopet požene naprej, zapazi, železne drobce, ki so kazali, da je ..Ia -><• [-od strojem nekaj vleče, rabil zločinec za izgotovitev bom-11 itro /.opet ustavi vlak in ko po- |>e najbrž kos plinove cevi. Bom-gledft pod stroj, zapazi, da je pod ba je bila napolnjena z nasekali j mi »meekano tele. To je prišlo nim železom. Drobci bombe so s«*veda na uho orožništva in dr- prileteli preko vsega veseličnega Javnega pravdništva, ki je proti prostora v zgornji zid, odkoder ji. naperilo obtožbo v so prileteli na mize že tako oslabili. k. z. Za tele oiko- ljeni, da niso napravili uobene
škode. Bili so pa še vsi vroči in so še smrdeli po smodniku. Tak kos bombe je priletel tudi na vrtni prostor ob veseličnem prostoru se nahajajoče Legovičeve gostilne, drug kos pa je zletel v Vetničevo krčmo* kjer je zadel nekega Jermana,' kateremu pa je raztrgal le rokav, a ga ni ranil. Istotako je priletel kos bombe v gospo Engel-manovo, ki je načelovala na veseličnem prostoru kavarniškemu paviljonu, a tudi tu ni napravil nobene škode. Občinstva se je pri tem atentatu na mirno se zabava-joče Slovence polastilo silno razburjenje, kajti kaka nesreča bi se bila lahko prigodila, če bi bila bomba priletela med tisočglavo množico, ki se je zbirala in zabavala okoli paviljonov. Kako silna je bila eksplozija, kaže najbolje dejstvo, da je bil celo razpokan zid tamkaj, kjer je eksplodirala bomba. C*e bi bila padla med množico. bi bilo brez dvoma nebroj človeških žrtev, tekla bi bila kri na sokolski slavnosti in to na domačih, slovenskih tleh. Ta bombni atentat kaže pač v najboljši luči Italijane v Trstu, ki se niso sramovali najeti brezvestnega lopova, tla je v svoji peklenski zlob-nosti posegel po bombi in jo vrgel na prostor, kjer je domneval, da bo bomba tudi storila svojo dolžnost ter pomorila kar največ Slovencev. — Šentjakobski Sokol je dostojno praznoval 21. junija svoj prvi nastop, tržaško Itali-janstvo pa je hotelo zaznamovati ta nastop s krvjo, kar se mu pa ni posrečilo. Ta atentat bo vzbudil v tržaških Slovencih še več zavednosti in požrtvovalnosti, kakor jo imajo že sedaj.
Dve zreli ptičici. Dne 20. junija sta stali pred tržaško poroto dve tatici iz navade: Ana Turšie, rojena v Trstu leta 1880. in pristojna v Cerknico na Notranjskem, ter Tržačanka Ivana Krebelj. Turšičeva je kot služkinja kradla kakor sraka svojim gospodinjam razne predmete, tudi sveče, ter jih nosila k drugoobtoženki Kre-beljevi. katera je prvo vedno nagovarjala k tatvinam. Turšičeva je pokradla raznih dragocenosti in blaga za skupno vrednosti 3521 kron 24 vin., samo neko družino je okradla za 1100 kron. Izid obravnave ni še znan.
Iz glcbin socijalne bede. V ulici Instituto blizu tržaške mestne! ubožnice je 521etni težak Evgen Stanič vrgel velik kamen v izlož-no okno neke prodajalne ter šipo povsem razbil. Napravil je 120 Ki škode. Po aretaciji je na policiji povedal, da je to storil iz obupa. "Ze več tednov sem brez dela. Bolan sem. Nimam strehe, nimam živeža in ne denarja. Včeraj sem šel prosit v mestno ubožnico za! prenočišče, a uradniki so me vrgli ven. To me je razjezilo in iz obupa. ker na ulici vendar nisem | mogel ležati, sem pobral kamen in ga tjavendan vrgel, niti ne j vem, kani sem meril." Izročili so ga okrajnemu sodišču.
Nezaslišano brigantstvo. V okolici Poreea biva, kakor znano, strašno podivjano ljudstvo. Navadno režejo kmetje iz maščevalnosti drug drugemu trte ali pa pokradejo ovce in tudi veliko govedi. ali streljajo drug na drugega iz zasede. Neko čisto novo Io-povžčino pa sta si izmislila Anton Matosovič in njegov sin Anton v Sv. Lovrencu Pazenatiškem. Vlila sta namreč iz maščevanja v vodnjak Jurija Matosoviča 30 litrov petroleja. S tem sta mu pri-zadjala 400 K škode. Orožniki so ju zaprli. V neki bližnji vasi pa je nekdo iz grmovja streljal na kir eta Jurija Radana. Dobil je 11 štiber v telo. ki so jih zdravniki izrezali. Radan storilca noče izdati, je pač njegov bivši prijatelj, katerega se boji. Večino zločincev v tein okraju sploh ne izslede.
KOROŠKO.
Vremenske nezgode. Te dni se
je v volšperškem okraju utrgal oblak in napravil neizmerno škodo. Sedaj poročajo iz labudske doline, da je tudi tamkaj povzročilo neurje silno škodo. Iz Polanj poročajo, da je tudi tamkaj 18. junija razsajala silna nevihta, pri kateri je padala tudi debela toča, ki je uničila vse poljske pridelke. Isto poročajo iz cele labudske doline. Toča je padala skozi celih 20 minut in je potolkla do malega vse poljske pridelke, fte več ur po neurju je ležala toča po poljih in travnikih. Neki neznatni potok je tako silno narastel, da je v kratkem času poplavil vsa polja ob svojem obrežju, vdrl celo v hiše in hleve ter so na nekaterih krajih komaj rešili živino. Ko je udarila strela v neki hlev v Poljanah, ubila je tam lepo živince' ter užgala dve ženski, ki sta l*ili
razuokar zaposleni v hlevu. — Če se vreme ne bo v kratkem obrnilo na bolje, ni na celem Koroškem pričakovati ugodne letine. Po tem neurju prizadeti okraji so tako silno trpeli, da ni upati sploh na nikak poljski pridelek, ob vodi ležeči travniki so pa vsled poplave postali letos popolnoma nerabni.
Požar. V Spodnjem Dravogradu je zgorela posestniku Neuner-ju žaga. Ogenj je bil očividno podtaknjen. Škoda je velika ter trpi Neuner tembolj, ker žaga ni bila zavarovana.
Kje je moj brat JANEZ METELKO? Pred enim letom je bil v Colorado in sedaj pa ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Louis Metelko, Box 195, Yukon, Pa.
110-13—7)
POZOR, ROJAKI!
Podpisani naznanjam, da me je dne 2. julija letos sam Bog rešil 1 »letnega mučnega zakonskega jarma. Omenjeni dan v' noči je pobegnila moja žena z 32 let starim Ribničanom in s seboj sta odvedla tudi 6 otročičev, 2 deklici in 4 fante, 600 dolarjev denarja in moj državljanski papir. Otroci so stari: Marija 12 let, Alojzija 7 let, Valentin 10 let, Rudolf 6 let. Štefan 2\-j leta in Franc 3 me sece. Ona je Alojzija in se piše po meni Zupančič, rojena je Grušov-nik iz Trbovelj na Spodnjem Štajerskem. Stara je 35 let, je precej velike postave, okroglega in rde-čega obraza, rumenih las in precej napetega hrbta. Spozna se jo lahko, ker ima levo roko za pestjo pohabljeno in vsled tega okorele prste. Govori precej dobro angleško in nemško. Ime novega moža je Alojzij Ambrožič in je srednje postave, rumenkastih las, rujavega obraza brez brk, ima precej velik nos in tudi velike \ ustnice, zobje so mu črni in hodi zgrbančeno. On se klati tu po Ze» dinjenih državah kakih 15 let, govori precej dobro angleško in malo nemško. Pred 4. leti sva imela z ženo saloon v Skandre blizo "VValsenburga, Colo. Sedaj zadnjih 6 mesec sem bil pa jaz bolan v bolnišnici in bo morda še preteklo 6 mesecev, predno bom zdrav. To je tudi vzrok, da je ona pobegla. Fant se je pa polakomil na denar, ker sam je bil vedno suh. Jaz zahvalim Boga, da me je rešil žene, katera mi je dolgo časa belila lase in želim, da bi je nikdar več ne videl. Pač pa zahtevam nazaj državljanski papir in svoje tri otroke. Marijo. Valentina in Rudolfa; enega imam. ki ga mi je pustila. .laz hočem biti odgovoren za štiri in za tri naj bode pa novi mož in ona sama. Jaz sem bil dosedaj oče in rednik, zato naj bode pa še on rednik, ker oče je že tako. Pustila sta me res v slabem položaju, toda zadovoljen pa sem, da sta mi še toliko pustila, da morem plačati stroške za zasledovanje. Seznal sem, da sta jo popihala v Minnesoto. kjer je on že bil in ima tam tudi enega brata. Ker pa nisem gotov, zato prosim cenjene rojake, če kdo zasledi to družino, da mi takoj javi in jaz mu dam $5.00 nagrade. Meni se namreč smilijo otroci, če bi jih ona zapustila.
Valentine Zupančič, P. O. Box 5. O j o. Colo. _(11-14—7)__
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. v Braddocku. Pa., naznanjam, da se vrši dne 19. julija društvena seja, pri kateri imamo rešiti več važnih točk. Vljudno vabim vse člane, da se te seje v polnem številu vdeleže. Pregledovale! knjig naj pridejo v dvorano ob 1. uri popoldan, da bodo zamogli knjige natanko pregledati.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. J.!
Joseph Kosher. I. tajnik.
(11-14—-i)
Iščem svoja dva brata IVANA in ANTONA ŠAJN. Doma sta iz Knežaka na Notranjskem, po-domače Slavcova. Pred enim letom sta bila nekje v Coloradi; in sedaj ne vem, kje se nahajata. Zato prosim cenjene rojake,; ako kateri ve za njih naslov, da ga mi naznani, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sama o-glasita. — Frank Šajn, P. O.
. Box 13, Pickens, W. Va (10-13—7)
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA CRIILL
Prodaja helo vino po...............TOc. gallon
črno vino po................ 50c. „
Drolnik 4 eallone za.................... fll 00
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
4 gallone (sodček) za.......... $16.00
Za obiino naro^bo se priporoča
Marija Grill,
5308 St Clair Ave , N. E., Cleveland, Ohio.
HARMONIKE
bodisi k&koršnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tt-m poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse dnige harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez na daljni h vprašanj.
JOHN WENZEL
1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
Brinjevo Olje
čisto in naravno.
Pint . . . $1.00 Quart . . 2.00
Gallon .	8.00 I	Kadar je kako druStvc namenjeno knpit' ban'ero, zastavo, iegalije
Vam je mogoče dobiti samo pri- *odb«ne instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek,
The Ohio Brandy Distilling Co! ^^r^Ciu^itur'"""^1-Up,lUei*
6102, ST. CLAIR AVE	Cenike, več vrst pošiljam bre<plačno. Pišite poai.
CUGVELAIND s: orno.	IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328.
PRIPOROČILO.
Rojakom »e priporočam za zanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne usnjato denarnice. Imam angležke žepne koledarje. Jaz sem edini slovenski knjigovez v Ameriki.
Alois Gregorin, 20 Judge St., Brooklyn, N. T.
(25—10 lx ▼ t)
Iščem polubrata moje žene JAKOBA FERLAN, podomače Zrimškov iz Dobca pri Begunjah. Pred štirimi leti je prišel s svojim očetom v Ameriko, potem se je od njega izgubil. Slišal sem, da se nahaja dekje v West Virginiji. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen ali naj se pa sam oglasi. — Frank Persin, P. O. Box 46, Pickens, W. Va. (10-11—7) ROJAKI NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. "GLAS NARODA", NAJVEČJI DRŽAVAH.
Največja popustila prodaja.
KUPITE ZA TVORNIŠKO CENO A $75 Fonograf z rogom za $40 A $40 Fonograf z rogom za $25
vitevii 12 najboljših slovenskih spevov zastonj.
Prodajamo te elegantne stroje na vse strani Zdr. držav in Cannde na lahke obroke po
LE $2.00 NA MESEC.
Vsaki stroj je jamčen za 15 let. — .Jamčimo tudi vrnitev denarja, ako pošiljatev ne ueaja. Pišite še dane* j>o naš veliki ilustrirani eenik za strme in plošče, katerega vam pošljemo ZASTONJ.
NaPa prodajalna je o.lprta i»«"cr in v nnlt-!j<».
ATLANTIC TALKING MACHINE CO.
46 E 7th St. Dept. 134 New York.
V preteklih dneh.
Dostikrat slišimo, kako so živeli naši predniki in kako zdravi so'Jbili. Živeli so v vednem stiku z naravo, brez vsakih posebnosti. To je skoro nemogoče za ljudi, ki žive v mestih ter uživajo življenje. To nepravilno življenje, | kakor tudi pomanjkanje svežega zraka in solnčne luči, u-činkuje slabo na nas ter nas sili, da si poiščemo zdravila ki bodo držala naš prebavni sistem v redu. Tako sredstvo j je dobro znano
TRINER-JEV
ameriški Elixir grenko vino.
Prvi namen tega zdravila je, da očisti drobovje vsega, kar ne spada tjakaj, posebno delov hrane, ki so ostali tamkaCj ter se tam razkrajajo. Ta gnila tvarina zastruplja celo telo. Drugi namen pa je, da se okrepi drobovje, z namenom, da se prepreči zopeten pojav bolezni. Priporočamo trajno uporabo tega sredstva.
Pri želodčnih boleznih, pri boleznih na jetrih, pri boleznih v črevesu,
učinkuje navadno popolnoma, ker prinaša olajšave. Isto velja pri različnih simptomih, naprimer zaprtju, razdraže-nosti živcev, kolcanju, bolestih in krčih, bledi ali rmen-kasti barvi obraza, slabosti, pomanjkanju teka in spanja.
V vseh lekarnah.
JOSEPH TRINER,
Manufacturer,
1333-1339 $0. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL.
Triner-jevo mazilo je zelo uspešno sredstvo, katero se lahko razredči ^z oljem iz oliv. Bolečine v členin, bklepih in mišicah izginejo često po enkratni u-porabi. Imejte ga doma, da ga imate pri rokah, kadar ga rabite.
bitter-wine
TRI NI ROV 0
horke viko
— -__, _,	,, I—
y JOSEPH TRINE* . 754 SAakUnJ «
-
GLAS NARODA. 11. JULIJA, 1014.
Skrivnosti Pariza
iLnUL a HIŽIN ŽIVLJENJA.
Spinal Engen« Sue. Za "Glaa Naroda" priredil S. H.
(Nadaljevanje.)
—	Zelo me veseli, ila sem se seznanila s prijateljem svojega očeta.
1'omisli, dragi prijatelj, jaz sem slišal njen glas! In njen glas j.- tak, tla morajo oh njem zazveneti najnežnejše strune možke duše.
Upam, lju'hhi Henrik, da bo*te še nekaj časa ostali pri svoji tetr, ker na ta način bomo imeli priložnost, da se bomo y»-čkrat videli. Pridite večkrat v naš krog. Ali bi ne bilo bolj-š«\ <"•«• bi šli malo na izprehod? Kaj ne, da boste šli z nami? Vrjfinite mi, da sem res vest i, ker vas poznam.
—- Kraljeva Visokost, ne vem, kako "bi se vam zahvalil za ta prijazni sprejem.
—	Kaj to? Tako govoreuje je čisto brez potrebno. Zaplešite s svojo sesttrično drugo kvadriljo, ki*r pripada po etiketi prva velikemu vojvodi.
—	Ali dovolite. Visokost. — sem jo vprašal in se globoko priklonil.
—	Saj ni tn-ba takiii formalnosti — se je oglasil nadvojvoda. — Ali nočeta biti sestrična in bratranec?
—	Ali hoče moja sestrična plesati z menoj?
■— Z največjim veseljem, bratranec.
Moje pero je preslabo, da bi moglo kaj takega popisati dragi prijatelj! Skl enil sem. da niti z besedico ne izdam svojih čustev, ker nisem hotel, da bi sestrična vedela, kaj se je doga jalo z menoj. Za opazovanje sem imel dovolj časa, ker je prin et-zinja plesala z vojvodom Avgustom.
Ali mi dovolite, vaša Visokost, sem ji rekel slednjič — <la vam rečem sestrična? Sam bi se seveda ne upal, toda nad vojvod ova volja je taka.
—	Seveda, bratranec, srečna sem, če morem izpolniti vo I jo svojega očeta. Oče mi je večkrat pravil o vas. In še nekaj < iospa prednica mi je pokazala vašo sliko.
—	Tista slika je že precej stara. Zdi se mi, da je bilo pred šestimi leti.
—	Poslušajte, kako izboru o igrajo!
—	< V se vam dopade. gotovo izvrstno igrajo.
—	'Da, človk uživa, če sliši lepo godbo. Ali se tudi vam doipade ?
—	Moj Bog. kako bi se mi ne!
—	Poglejte mojega očeta! Kako je l<-p, kako plemenit obraz ima. Kaj ne, da je povsod priljubljen.
—	Ne samo pri dvoru ampak tudi pri sosedih in priprostih ljudeh. Kmetje bi šli v ogenj zanj. Lahko pa rečem, da ga jaz izmed vseh še najbolj obožujem.
—	Tudi madama Ilarvill" je zlata duša.
—	Vi jo gotovo dobro poznate, ker ste se že na Francoskem seznanili žnjo?
Komaj sem izpn govoril te besede, je povesila oči in postala neizmerno žalostna. Takrat sva prrplesala do konca. Vrnila se je k madami Harville in se dolgo časa ni mogla nič razvedriti. Zdi se mi, da je na Francoskem marsikaj doživela in da ><• ne spominja rada tistih časov. Zvečer sem še nekaj zapazil, kar je potrdilo moje mnenje, da deklico vsi visoko spoštujejo in da uživa pri vs"h veliko ljubezen. Biserni nakit se ji je odpel, nakar ga ji je pritrdila sama nadvojvodinja Zofija nazaj. Kdor pozna nadvojvodinjo in njen ponos, si skoraj ta kepa niti misiiti n - more. Princezinja je postala sčasoma zelo razburjena in zdelo s - mi je, da je imela solze v očeh.
Tako, prijatelj! To je bil toraj prvi večer, ki sem ga preživel v (b-rolštajnu. Podrobnosti sem ti zato pisal, ker mi nekaj pravi, <la bodo imele te malenkosti pozneje še velike po slediee zame.
Naslednji dan so me povabili k obedu. Princezinja je bila vesela, zabavna, obraz se ji kar svetil same radosti. Na izpre-hodu s in ji ponudil roko. Tisti dan mi ne bo šel nikdar iz spomina.
Par < 1 j i i po nadvojvodovi zaroki sem se nekega večera dolgo časa pogovarjal žnjim. Vprašal me je o moji preteklosti in o mojih načrtih za bodočnost. Prepričan sem, da me je hotel le natančnejše spoznati, da bi mi zamogel po preteku par let poveriti kako važno ulego. Sprva sem zahajal vsak teden v grad. pozneje se je pa zgodilo, da sem bil vsak dan ob treh popoldne tam. Zabavali smo se čisto po domače in če je bilo lepo vreme, smo odjezdili na lov. Dnevi so šli kakor sanje. Ni treba omenjati, da s in si« v prvi vrsti zanimal za svojo sestrično. Vsaka malenkost na njej me je zanimala, vsaka njena beseda se mi je vtisnila globoko v srce. Večkrat s'in med pogovorom vtihnil in se zamislil v hogvekaj. Pri neki taki priliki mi je rekla :
—	Moj oče vas ima rad, vsi vas spoštujejo. Zakaj ste žalostni *
—	I)a uganil: ste, sestrična, zelo sem žalosten.
—	Zakaj vendar, kaj se je zgodilo? — je vprašala sočutno. j|B
—	Ravnokar ste rekli, da me vaš oče ljubi. Kaj mi pomaga vse to, če bom pa moral vkratkem odpotovati. Obupal bi človek.
—	(V boste odpotovali po naročilu mojega očeta, naj vas nobena stvar Čisto nič ne skrbi. On že ve, zakaj vas pošilja na pot. Kjerkoli boste, pomislite lia nas in videli boste, da vam bo lažje pri srcu.
—	To že, toda človek je vedno rajši v bližini onih, ki ga ljubijo, kakor pa daleč od njih. — Takoj mi je bilo žal. da sem izpregovoril te besede, ker je malo manjkalo, tla nisem izdal vseh svojih misli.
'Dalje prihodajU.)

Nečistost in bolezni krvi,
katere izvirajo od bolnega želodca, so nevarne za celi sistem. Vi zamorete človeku iz obraza brati ako trpi na slabem teku, gori-vzdigavanju. krču. goreeici ali podobnih simptomih. — Stotisoči zamorejo dokazati, da so vsi taki simptomi izginili po uporabi
kri in želodec čistečih tabletov. Ena velika škatlja vam zadostuje za 3 mesece, vas ohrani pri dobrem zdravlu ter stane samo $1.00. Naročila je pošiljati na The PARTOS PHARM4CY, 160-2nd Ave. New York, N. Y.
3E
ms
POZOR ROJAKI!
Za smeh in kratek čas.

Pumpmajorji.
A: Danes sem "ustrelil" svo-j» ga prijatelja za 10 K.
B: Ce pomeni "ustreliti" na-umpati, potem si ti revolver. A: Da, a ti si cela mitral jeza!
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotične osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno'položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno.
Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkraj-|
Šem času.
Tudi za dobavo dedščine ali do-( te naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postrežem.
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
RED STAR LINE
Plovitba med New Yorkom in Antwerpnom.
Redna 'tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
ZEELLAND 11,304 tone
FINLAND 12,760 ton.

Prijateljici.
Med športniki.
—	To je povsem umljivo, da ta se kot največja športnika na lirkališču zaročila.
—	Saj so eeio stavili na naju
Generalia.
Svetnik praktikantu pri poli-:ji: Vzemite temu človeku naj-rej* generalia; potem pa mi pri-iit-j javit!
Praktikant pride čez pol ure k vetniku: Prosim, t-ga človeka ;em vsega preiskal, do golega se e mora! sleči, a generalia niso ri njem. Morda jih je kje dni-sfje skril!
Čudno se ji zdi.
KROONLAND
12,760 ton.
VADERLAND 12,017 ton.
mi.
ker
- Saj se borim, so vedno one
strast-
pa kaj hočem, zmagovalke.
Fo-do-
Vseeno.
Paznik pred inenažerijo: 1 tografiranje naših zverin ni voljeno, gospodična !*'
Gospodična: "Saj ne fotografiram vašega medveda, ampak svojega ženina.*'
Paznik "Medved ali ženin — to je meni vseeno!"
KUPON
— za —
Premier Dictionary
11. julija 1914.
Ime........................................................................
Mesto ...................................................................
i
Država..................................................................
GT Opomb«. Slovar je pisan le v angleškem jeziku ter je torej 13T" dober le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna Mf posebej, ker je knjiga obširna.
Za poštnino j« priložiti: Za 1. in 2. paa 6e; ta 3. pu 10c; za 4. pu 16c; za 5. pas S0c; mm 6. pa« 25c; ta 7. pas 31c; za osmi pas 36c. — Za pas svojega kraja izve
Tsakdo na poiti.

— Včeraj sem vprašala mamo. zakaj se je poročila z mojim oče-tom. — Kaj ne. da se še t -bi zdi čudno, moj otrok? — se je glasil odgovor.
Dober odgovor.
Zona: — K:ij že zopet prihaja« iz gostilne?
Mož: — Vedno vendar ne bom v nji.
Na parniku.
Ironično.
Amerika in Amerikanci.
Spisal
REV. J. M. TRUNK.
t
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka:
AMERIKA IN AMERIKANCI.
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem, in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak člaii družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe ali pa dragega znanca iz sedanjib ali preteklih dni. Čudimo se le da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjige na katerikoli naslov v stari domovini.
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St.. New Vork. N.Y
kAPLAND 13,694 ton.
Kratka In Qdobna pot za potnike v Avstrijo, ns Ogrsko, Sloveciko, Hrvatske in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deielsmi je dvojna direktna železniika zveza.
Posebno se Se skrbi sa odubeon" potnikov zcedkrovja. Tretji razred obatoj' od mslih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Zs nadaljos informacije, cene in vožne liatke obrniti »e j« nai
RED STAR UIISH
No. 3 Broadway New York. 94 State Street Boston. Mas*.
1319 Walnut St. Philadelphia. Pa 613 Second Ave. Seattle, Wash.
No. 14 No. Dearborn St. Chicago. 111.
1306 "F" St., N. W.
Washington. D. C.
210 St. Charles St.
New Orleans. La.
11 & Locust St.
St. Louie, Mo.
233 Main St.
Winnipeg, Man.
319 Geary St. Ban FrancUko, Cat.
121 So. 3rd St.
MlneapolU, Minn.
21 Hospital St. Montreal. Canada.
ie
—	Ali je že odšel prvi tenorist na Dunaj.
—	Ne, on j«1 ■i jegovegn glasu
še tllkllj,
ni več.
samo
Inteligenca.
Gospodična: Kako Vam je ugajala sinoči nova primadona?
Gospod: O, noge ima prav, lepe!...
Pameten snubač.
—	"Zakaj ste toli zamišljeni?"
—	'"Nisem zamišljena."'
—	"Ali saj že 20 minut molčite."
—	"I)a, ker nisem imela niče-sar povedati."
—	"Ali vedno molčite, kadar nimate tiieesar povedati?"
—	"I):j. govorim le. kadar j«* treba. Sieer opazujem, razmišljam in molčim.''
—	"Vi ste idealna ženska! Ali hočete biti moja žena? Ljubil vas ioiii ..."
Mali optimist.
Podpi'aal je iznajditelj najaspoir.ej -if tinkture n> svetu Alpen-tinkture ir Atpenpraide, - Ženskam in mofkim, kateri jo rabijo, zrastejo v £e-stih tednih lasje popolnoma. ne bodo izpadali in ne bodo osiveli. Ravno tako zraste možem) v testih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmsliiem, kostibol. trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane. opekline. bule, ture. kraste in kurja očesa, bradavice, potenje nog. zebline itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washinirtonu. znamenje, da so čista in najbolj uspešna. Pišite 'akoj po cenik! PoSljem ga zastonj.
JAKOB WAHClC, 1092 E. 64th St. Cleveland, 0.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500.
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni parniki so:
*1A PROVENCE"
aa dva vijaka
i"LA SAVOIE" aa dva vijaka
LA.LORPAINE-s> dva viiaka *
-LA FRANCE** mattiri vijaka
"t
Ezpreini pazniki bo: "Chicago", "La Toaraine", "Rocharabean" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl fit., Chewfcrough Building.
Poštni paraiki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka
57 K.
t FRANCE	15. julija 1914. *LA LORRAINE 5.
*LA TOURATNE 22. julija 191 L *LA PROVENCE 1 2. *LA SAVO JE 29. julija 1914. tFRANUE	19.
Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
•NIAGARA 11. julija 1914. »CHICAGO 29. avgusta fROCITAMBEAU 8. avg. 1914. *LA TOURATNE 5. sept. "FLORIDE" direktno do Bordeaux-a 4. julija 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka.
avg. avjr. avg.
1914 1914. 1911.
1914.
1914.

_____
—	Ali bova kmalo v New Yorku?
—	Saj se komaj dve uri voziva.
—	Pa si rekel, da je to brzo-parnik.
Aho!
A: Ali mi morete 20 K...?
B: Obžalujem, sem čisto suh.
A: ... menjati.
B: O, z veseljem!
___
Sestrica tepenemn bratu: — Življenje je težkOj kaj ne?
Sedaj že, pa upam, da bo jutri boljše.
Avstro - Amerikanska črta
(preje Bratje Cosullch.i
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črtaza Slovence in Hrvate.
Htft paralk aa dva vijaka "Makvma Wucuf«*OM"J Regularna vožnja med New^orkom, Trstom In Reko,
mm Cena vožnih listkov iz New Torka sa HL r&xred so do:
T|| spodaj naveden! B0?1 brodi na dva vijaka imajo brezžični bnojav 9LL1CB,	LAUKE,
KASTA WASHINGTON ARGENTINA*
OCEANIA, BUD K&ANZ JOOCi fc
TRSTA ........................v.............$25.09
LJUBLJANE .................................... . $26.18
KEKE .................................... $25.00
ZAGREBA ......................$26.09
KARLOVCA ....................................... $26.2»
OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph L in
Martha Washington znaša $4.00 več.
II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph L od $65.00 do $70.00.
V«i dragi parniki od $50.00 do $60.00.
Phelps Bros & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, New