Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi Jo moč!
GLASILO S V O H O DOMISELNIH SLO\\ZSiCE\S V AME'RIK.I
Od boja do zmage!
Štev. 47.
Entered as Seoond-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chioago, III., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 24. novembra 1911.
Kdor ne misli svobodno, se a« more boriti sa svobodo 1
Leto X.
Razgled po svetu.
ZVEZA MED AVSTRIJO IN ITALIJO.
Zvezna pogodba med avstro-ogr-sko ima samo defenzivni namen.
Budimpešta, 20. nov. Ljudsko mišljenje v Avstro-Ogrski ni u-godno za Italijo. V listu “Journal'’ zahteva baron Doezy, da vlaila objavi zvezno pogodbo, ki je bila sklenjena med Avistro-Ogrsko in Italijo, da bode Italija poučena o pravem značaju pogodbe. Obstoječa zvezna pogodba ima samo defenzivni namen in ne ustanovlja pravice do vojne, pri kateri mora zaveznica v svr-ho varovanja svojih interesov odrediti mobilizacijo.
Močan potres v Avstriji in Nemčiji.
Dunaj, 16. nov. Na Dunaju je bil danes precej močan potres, ki
pa ni napravil nobene škode. Iz Nemčije, poročajo o hudih potresih v mestih Monakovo, Mainz, Stuttgart in V Frankoibrodu o. M. V slednjem mestu so ljudje v ponočnih oblekah bežali na cesto.! Zidovje hiš kaže razpokline. V Stuttgartu je bil potres tako močan, da so v stanovanjih popadale slike s stene. V Heidelbergu je nastala vsled potresa panika v gledališču. V Konstanzu je bilo več hiš poškodovanih. V Muel-hausen se je podrl cerkven stolp.
Socijalisti preprečili vojno.
Berlin, 23. nov. — Šele sedaj so izdane tajnosti, ki so plavale v maroškem sporu med Nemčijo in Francijo. Po nemških vladnih poročilih je Anglija Francijo “he-cala” za vojno proti Nemčiji. — Vojna radi Marokko je bila k sreči odvrjena in tosle s pomočjo — , ti "listi čvi* '••»vHna.vedu0 pgs oz. glavnega urajda iste v Brisei-nu. Zatrjuje se, da se je nemška in francoska vlada obrnila naravnost na socijalisti eni mednarodni biro, ki je tudi preprečil klanje. Te vesti obe vlade še nisti zanikali. —
Kitajska revolucija.
Peking, 22. nov. — Revolucija zmaguje z vsakim dnem. Čez 30,-000 cesarskih vojakov je stopilo v revolucijonarni tabor. Iz province Schenzi, mesta Sian-Fu se poroča, da so se zgodili veliki zločini belim ljudem.
Ubitih je bilo od domorodcev več ameriških misijonarjev in tuji neka Američanka Beckman po imenu. Ravnotako poroča francoski konzul iz Junnau-Fu, da je en kurir prinesel vest o morenju francoskih misijonarjev v Ki en Čang. Vse te vesti se potrjujejo.
Italijansko-turška vojna.
Poročila o vojni so taka, kakor-snih si žele Italijani sami. Vse pa kaže, da Italijani še dolgo časa ne bodo gospodarji turške province Tripolitanije in da bo voljo “svetega” križa še mnogo Italijanov in Turkov izdihnilo zadnji amen!
Obsojen vohun.
Dunajsko deželno (sodišče je obsodilo na dve in pol leti zapora vohuna Hansa Condsa, ker je vohunil v prilog neke prijateljske velevlasti in ker je obrekoval dva avstrijska štabna častnika. Obravnava je trajala tri dni.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pollljamo:
za $ 10.35.................. 50	kron,
za * 20.50 ................ 100	kron,
za 8 41.00 ............... 200 kron
za $ 102.50 .............. SOOkror,
za $ 204.50 .............. !000	kron,
za $1020.00 .............. 5000	kron
Poštarina je všteta pri teh «votah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Našf denarne pošiljatve izplačuje c. kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do *50.00 v (rotorini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. New York W*St, Olatr Are., N. E.	Cleveland, Olio
NOVI VOJNI NAČRTI PORTU-: GALSKIH ROJALISTOV. j
Razne novice.
. Lizbona, 17. nov. Listi poročajo, da se rojalisti pripravljajo za nov napad na republiko in da bodo napad izvršili, kakor hitro bode vreme ugodno. V severnem Portugalu so bili zadnje dni hudi nalivi jn velik del dežele je preT plavljen. Princ Miguel Braganza, sin portugalskega pretendenta, je odpotoval iz Pariza v London, kjer je najel desetmilijonsko posojilo, za katero so prevzeli jamstvo bogati Portugalci. Z denarjem bodo kupili topove, puške in zimsko obleko za vojake,
Vladk ne pripisuje nobenega posebnega pomena novemu gibanju rojalistov, vendar je poklicala vojaštvo v Lizbono in hoče čakati, dokler rojalisti ne napadejo glavnega mesta'.
Vatikan zanikuje tasti o italijanskih grozodejstvih.
Rim. 21. nov. Vesti o italijan-i
sirih grozodejstvih v Tripolisu so 1 napotile papeža, da je odredil | preiskavo. Msgr. Canali, papežev državni podtajnik in naslednik Faleoniev v Washiiîglonu. poroča, da je papež naročil apostolskemu delegatu v Tripolisu, da mu pošlje natančna poročila o zadnjih dogodkih v Tripolisu. Delegat je poslal papežu obširno poročilo, v katerem zanika vse vesti o grozodejstvih ter pravi, da so se italijanski vojaki izvrstno vedli.
LETNO ZBOROVANJE DELAVSKE ZVEZE.
Atlanta, Ga. 31. letno konvencijo ameriške delavske zveze A-merican Federation of Labor je otvoril tukaj v ponedeljek njen predsednik Gompers. Po prečkanju svojega letnega poročila je izjavil, da so on in Morrison in Mjtchell, druga dva uradnika zvezina, ki sta bila radi preziranja sodišča obsojena v zapor, pripravljeni nastopiti kazen, če se to tako odloči. O prošnji za odpu ščenje ali popustitvi od njihove strani da ni govora. Nikdar da ne bode priznal nobenemu sodniku pravice, izdajati ukrepe po zadržnih poveljih. Če se je kdo pregrešil zoper deželne zakone, da naj njegov slučaj odločijo porotniki, kakor jamči za vezna u-stava.
G. Gompers je napovedal velike ižpremembe v ameriških načinih vladanja, posebno z ozirom na politične stranke.
Poudarjal je vnemo organiziranega delavstva za takožvano inicijativo (pravico ljudstva, predlagati načrte zakonov), referendum-glasovanje in odpoklic | (recall) sodnikov ter izjavil, da resnična, zastopovalna demokra-tija (ljudovladstvo) še ni bila nikdar znana, v Združenih Državah. ker ni bilo omenjenih treh stvari.
Tudi vojvoda Abruški je v razgovoru z nekim amerikanskim časnikarjem odločno zavrnil vsa očitanja, ki so jih spravili v svet angleški in nemški časnikarji.
Proti mesni draginji na Francoskem.
Pariz, 21. nov. — Francoska vlada je sklenila, da dovoli uvoz ■sifmp.r' \ kih polonij in na. ta način odpomofe draginji mesa. V najkrajšem času pričakujejo govedi iz spodnjega in zgornjega Senegala. Zdravstvena določila so taka, da «se ni treba bati nobenih težkoe pri uvozu.
Cesarjeve pravice omejene.
Berlin, 18. nov. V nemškem do, žavnem zboru je notranji tajnik Dclbrueck izjavil, da vlada odo-brnje predlog centruma, da se u-stava tako izpremeni, >d'a bode državni zbor imel pravico odobriti pogodbe, s katerimi se razširijo ali skrčijo meje nemškega ozemlja. S tem so prikrajšane cesarjeve pravice. Zvezne vlade nemške države so ugovarjale proti temu, da bi že sedanji dogovor med Nemčijo in Francijo glede Maroka moral biti od'obren po državnem zboru.
Branitelji.
Carigrad, 20. nov. Listi poročajo, da so Anglija, Francija in Rusija obljubile Turčiji, da bodo preprečile demonstracije italijanskega vojnega brodovja v E-gejskem morju, oziroma da ue bodo trpele, da bi Italija bombardirala Solun, Smirno in Bey-rath ter blokirala Dardanele.
Vlada je dementirala vest, da križari 30 italijanskih vojnih ladij v Egejskem morju.
Yuan Shi Kai je prevzel ministrsko predsedstvo.
Peking, 15. nov. — Vladno glasilo je objavilo zahvalo Yuan Shi
Samuel Gompers.
Radikalni elementi na konven-tu American Federation of Labor v Atlanti, Ga., zahtevajo, da predsedhik organizacije Samuel Gompers izstopi iz National Civic Federation in odloži mesto podpredsednika. — Mašinistt in premogarji, ki so zastopani na konvr.tii, odlično zahtevaj.;) odstop in groze, da bodo strmoglavili Gompersa, ako se ne uda zahtevi. Tudi John Mitchell bo moral izstopiti iz National Civic Federation in opustiti službo, ki mu je nesla $6000 na leto.
Delegati iz Californije so zahtevali, da se iz blagajne American Federation of Labor dovoli $50,000 podpore za McNamarov proces. Predsednik Samuel Gompers je temu ugovarjal.
Za štrajkarje.
Teamster Union, je danes, 22. nov. stavila na konvenciji A. F. of L. resolucijo, ki hudo obsoja župana Gaynor-ja iz New Yorka, ki je spodil štrajkujoče smetarje in snažilce cest, iz službe.
Organizator J. Tozelaar želi, da se organizatorjem od A. F. of L. zviša dnevno plačo od $5 na $6.
Na tej konvenciji je okoli 30 soci.jalistov, ki dobro zastopajo svoje zahteve.
Gompers zmagal.
Ko to pišemo, ne vemo, če bo Gompers izvoljen še predsednikom Am. F. of Labor, ki sedaj zboruje v Gary.
Poročajo pa dnevniki, da Gom-peisu in Mitchellu ne bo p/treba izstopiti iz Civic federacije, ker je Mitchell “dokazal”, da so bili na zadnji konvenciji v Columb is, O . delegatje, ki niso imeli pravice biti na konvenciji, in da je torej o-menjeni predlog “socijalistov” — konstitueijonelen.
Kaia za imenovanje ministrskim predsednikom. Cesarski dvor tse bode preselil iz Pekinga v Jeho, ako se ministrskemu predsedniku ne bode posrečilo skleniti kompromisa z uporniki.
Zbližanje Francije in Nemčije.
Berolin, 14. nov. Trditev nemškega kanclerja dr. pl. Beth-mann-IIolhvega, da bode franco-sko-nemški dogovor glede Maroka privedel do zbližanja med o-Ibema državama, se bode menda uresničila. Danes je bila podpisana pogodba, po kateri se nemški in francoski sindikati v Maroku združijo. Rudokopne pravice v Maroku so bile glavne točke prepira. —
Delavska zveza raste.
Washington, D. C. “The American Federation of Labor” je med fiskalnim letom 1911. obenem. s pomnožkom za 51,3000 članov po sprejemu zapadne zveze rudarske (Western Federation of Miners) narasla na 1,756,735 elanov. To je narastek za 194,123 članov od 1. 1910. “The American Federation of Labor” šteje letos več članov, nego kdaj poprej v svoji zgodovini, je telesno močnejša, po svoji vplivnosti večja in nadepolnejša za prihodnje leto.
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne npravništva.
ROOSEVELTOVI NAZORI O TRUSTNEM VPRAŠANJU.
Proces, ki ga je naperil generalni pravdnik Wiekersham proti jeklenemu trustu, je dalo bivšemu predsedniku Rooseveltu povod, da je v listu “Outlook” objavil članek o hrustih, ki vzbuja občo pozornost. V tem članku se je Roosevelt odločno izrekel proti Taftovi in Wickershamovi politiki nasproti trustom in v Was-hingtonu smatrajo Rooseveltov članek kot proglasitev vojne ‘sedanji zvezni administraciji. Obče se sodi, da je nastal med Taftom in Rooseveltom vsiedV tega tako širok propad, da ga ni moči premostiti. Vedno bolj verojetno postaja, da bode Roosevelt leta 1912 zoper predsedniški kandidat. —
Ponesrečeni štrajk smetarjev v New Yorku.
St.rajk voznikov rin pobiralcev smeti v New Yorku se je izjalovil. Organizacija voznikov je odklonila proglasitev generalnega štrajka in s tem je izginilo edino upanje štrajkarje v, ki so ga se i-meli. Organizator Ashton, ki je vodil kampanjo mestnih delavcev, je izigral.
Zupan Gavnor je rekel deputa-eiji mestnih svetovalcev, ki so hoteli posredovati v korist štraj-!• kar jev, da so vse službe že oddane in da ne more nobenega štraj-. kar ja zdaj več sprejeti nazaj v službo. Na ta način je prišlo 2400 mestnih delavcev ob zaslužek.
Preskrba in zavarovanje delavcev za starost.
Myles Dawson je imel v Brooklyn Central Labor Temple predavanje o zavarovanja delavcev za starost. Predlagal je, da se v A-meriki vpelje starostno zavarovanje po vzgledu nemškega, tako, da bode delavec preskrbljen do svoje smrti. Stroški za tako zavarovanje bi se naj pokrili z davki.
Osemurni delavnik v plinarnah.
Pred dvema mesecema so bili delavci v newyorskih plinarnah ustanovili svojo unijo in pričeli boj za vpeljavo osemurnega delovnega časa. Plinarne so se zdaj deloma udale in vpeljale osemurni delavnik. Delavci bodo boj nadaljevali. dokler si ne izvojujejo osemurnega delavnika za vse ča-
Sanitarne razmere v pekarijah.
Pred državno komisijo, ki preiskuje razmere v tovarnah, je izpovedala Miss Frances Perkins, predsednica Consumers League, da je meseca oktobra, novembra in decembra lanskega leta pregledala 100 pekarij v Greater New Yorku. Od pregledanih pekarij jih je bilo 90 v kleteh. Vse pekarije so bile slabo razsvetljene in slabo prezračene. V mnogih pekarijah spijo delavci med delopustom na vrečah moke. Za snažnost je malo poskrbljeno, miši in podgane» skačejo po moki, iz katere pečejo kruh, in delavci kadijo in žvekajo tobak med delom.
Splošen štrajk šivilj v New Yorku.
Izdelovalke bluz v New Yorku se pripravljajo na splošen štrajk, da si izvojujejo boljše plače in boljše delavske razmere. V kratkem prirede v Madison Square Garden ali pa v Carnegie Hall velikanski shad, na katerem se bode javno govorilo o razmerah v tovarnah, v katerih šivajo dekleta bluze.
NOV NASLOV
Glas Svobode Co. je 1809 — 1813 Loomis St., Chicago, 111. — Nadalje opozarjamo, da se vse denarne pošiljatve in naročbe knjig, in kar spada pod upravništvo in uredništvo Glas Svobode, pošlje na se. daini naslov: 1809—13 Loomis st. Chicago, UL.
Izdajateljstvo.
KAKO SE DELA V CLEVELANDU POLITIKA IN “JAVNO MNENJE”.
. Cleveland, Ohio. Cenjeno uredništvo: —
Pri nas v Clevelandu smo zopet nekaj veselega dočakali. Veselega pravim, prav gotovo, saj je bilo pa tudi čas da se vmiri razkačenk) valovje, ki je visoko pljuskalo med Clevelandom in .1 obetom, vmes pa je tulil grožeči vihar Visoko v zraku, da je marsikdo mislil, da se bodo vse gore sedaj in sedaj zrušile v prah in med razvaline pohapalo bratsko slovenstvo! In kdo bi pri tem veselo ne priskočil, ko je ponehal tuleči vihar na obzorju in se je prikazala ognjeno žareča zarja — ne, še kaj več! — na krvavo o-brobljenem borieontu ise je prikazal čudodelni Jaka! — -—
Pozdravljen bodi stari prijatelj in brezskrbno prisedi h obloženi mizi, natoči si kipečega vin-ca, ureži si dišečih jedil, počij se in okrepčaj, potem pa vzemi pero in prasni po papirju, saj veš, dragi prijatelj, ljudstva tse je nabralo, željno tora j prebira pisano iti tiskano besedo, posebno kaj špasnega gre vsakemu najraje k srcu!
Mi pa vemo, da bo zopet, prijazno, ko se bode razvilo življenje, saj vidiš, da tvoj prijatelj Pirc peša, z pooisebljenim žurnaliz motu, osobito odkar se je nehala pojedina pri kraljevsko obloženi mizi. Pomisli, prijatelj, ljubljanski “Slovenec” je prinesel par-fumiran dopis iz Clevelanda, ki je bil vse kaj druzega, tsaj proti koncu, kot resničen. No, dotično društvo je po svojem članu primemo podučilo inozemskega reporterja o njegovem nekvalificiranem produktu, Lojze je seveda dobro vedel, da se dotično društvo po krivem sumniči, a po svojih ljubljencih ni h-ot el udariti ¡po treba bi bilo le pojasniti, da doslej še nobeno društvo ni plačevalo v stari kraj honorarja od i-ger, in da je društvo vzorno v svojem delovanju. Pojasnil bi še, da društvo res deli dobiček, ampak ne med člane, pač pa med drugimi potrebnim rojaki; kakor med uboge štrajkarje in razne druge potrebne in nesrečne rojake. Res, vzorno in vzgledno samaritansko delo! A modri Lojze je v svoji glavi skoval tak lep načrt, da bo ovca cela, kozel pa sit, in je hotel s svojimi skrhanimi strelieami salomonsko modro odvrniti pozornost na drugo stran. Sedaj je pa privlekel kot stari lajnar svojo opico in tako on pleše s svojimi strelieami v zabavo čitateljev, ker stem -hoče prikriti svojo zlobo, ker -se ni upal slov. javnosti pojasniti resnice. Ali tu je slabo naletel.
Človek mora to prismojeno ko-rlfejo pomilovati radi smešnosti, a tudi obsojati, radi nečuvene zlobe. Smešen je, ko ja-dihujenad Rev. Kranjcem, zakaj sodi vse Clevelandčane tako slabo kakor zasluži samo prismuknjeni vitez Lojze in pravi, da sploh Kranjec vedeti ne more, kako so Cleve-landeani, ker še v Clevelandu nikdar bil ni. Mi pa jokavemu vitezu povemo, da bil Kranjec že par dni v Clevelandu in je na prošnjo faranov sv. Vida pobiral zaprisežene izjave proti prejšnjemu župniku sv. Vida. A ko je Kranjec zagledal kisli obraz Lojzetov, jo je hitro popihal nazaj v Chicago. Odtod taka jeza! Pomilovanja vreden pa je, ko se jezi z čudodelno svojo brihtnostjo nad svojim konkurentom —- recezentom, ko je šel v njegov zelnik in enkrat resnično ocenil blagonosno delovanje naših požrtvovalnih i-gralcev, in to ga boli, ker to pravico si je kisli vitez sam pridrža-val, da je tako lažje dal čutiti svojo pristranost. Pa je odklenkalo !
Zato pa, dragi čudodelni Ja-kon, ostani pri nas! saj je splošno .znano, da Lojze vedno tja vtiče svoj nos, kjer se reishično kaj dela, da bi s svojo škodoželjnostjo podrl še ono, kar se nam je po-
INDUSTRIALNA KOMISIJA ZOPER TRUSTE.
Mamue] Untermeyer, podpredsednik National Civic Federation je izdelal načrt v izpopolnitev Shermanovega protitrustnega zakona. Po tem načrtu bi naj predsednik imenoval industrialno komisijo, obstoječo iz sedmih članov, ki bi imela bistveno iste pravice, kakor meddržavna prometna komisija.
Indutstrialna komisija bi morala imeti pravico razpustiti vse korporacije, ki s$ se pregrešile zoper protitrustni zakon.
Nadalje bi morala biti vsaka korporacija, ki ima nad en milijon dolarjev glavnice, si priskrbeti zvezni čarter. Proti vsem odredbam komisije bi bila dopustna apelacija na zvezno trgovsko sodišče. —
Zvišanje plač železniškim uslužbencem.
New York Central železnica je zvišala plače telegrafistom, agentom in drugim uslužbencem od 10 do 15 odstotkov. Zvišanje stopi v veljavo z današnjim dnem. Nad! 6000 uslužbencev je deležnih zvišanja.
W. W. Finley, predsed. Southern železnice je naznanil, da so bile plače klerkom zvišane od 5 do 15 odstotkov.
Mejni prepir med državama Maryland in West Virginia.
Med1 državama Maryland in West Virginia obstoji že dolgo vrsto let mejni prepir. Leta 1907 je najvišje zvezno sodišče imenovalo posebno komisijo, ki bi naj mejni prepir preiskala in nato poročala sodišču. To se je zdaj zgodilo in sodišče bode izreklo konečno sodbo. — Država West Virginia bode dobila več tisoč kyadr/^ni^ če,diey, sveta, države Maryland in več tisoč prebivalcev. —
Senator Smooth iz Utah za revizijo tarifa.
Senator Smooth iz Utah, ki je bil dozdaj najbolj vnet zagovornik varstvenega tarifa, se je po konferenci s predsednikom Taftom izjavil za revizijo tarifa in privolil, da se tarif zniža, ako se more to zgoditi brez velike škode za domačo industrijo.
Forti ob panamskem prekopu.
Vojni tajnik je odobril, da se bode imenoval fort ob panamskem prekopu na pactfiku fort Grant, forti ob vhodi v prekop na atlantiku pa bodo imenovani po generalu Shermanu, generalu Wallace F. Randolphn in po de Lessepis.	t
Guverner Hammon — predsedniški kandidat.
V političnih krogih se govori, da bode governor Hammon v O hio leta 1912 nominiran za predsedniškega kandidata!. Zadnje volitve v Ohio so oživile upanje njegovih prijateljev, da se bode državna delegacija izrekla za njegovo nominacijo.
Listnica uredništva.
Jakob Cesar: Poskušali bomo stvar dobiti v roke in Vam odposlati.
—	Dopisi, ki niso bili v našem uredništvu do ponedeljka, pridejo v prihodnjo izdajo Gi. Sv.
—	Knjiga “Strahovalci dveh kron” je pošla in se naj krajani ozirajo v ceniku knjig Glas Svobode na druge, še lepše knjige.
Nov naslov uredništva Glas Svo. je v četrti koloni te strani in je 1809—1813 Loomis Si. ali o krajšano 1809—13 Loomis Sl Chicago, Tli.
srečilo sezidati med natolcevanjem in podiranjem Lojzetovi nolitike od muh. Kogar Lojzt Pirc napada, ta je gotovo mož m svojem mestu.
Pozdrav in nasvidenje!
Prijatelj Čudodelnikov.
Zahodna
Podporna
Bol niška J ednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
V »tu .1 ivl jena 25 apri a. it ink >rpor rana 24. decembra 1908.
0	GLAVNI ODBOR:
Predalnik:	FRASS JEXA5, B ix 44, Taylor, Wash
Podpreti lednik:	PAVE'. KOS. Bax 10, Rivensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: PR VN& T03T0 VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Zapiinikir: IVAM ŠKUFCA., Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ PELICIAM. B)x S), Enumo aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum Wash.
J. PETKOVŠEK, Bjx 499, Cie Elu n. Wash.
POROTNI ODBOR:	j
PRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, RavensdaP, Wash.
PAUL KOLAR, Bjx337, Cie Elum, Wash.
LOUIS KOCIJAN, Enumclaw, rin Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. J. Mustard
Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode.
S Kozi šibe.
RUSKO SPISAL SKITALEC.
Prevela na slovensko Minka Govekar jeva.
III.
Ti beli in mehki traki so legali očetu laskaje na ramena, ovijali so se okoli očetovih golih rok in so se zapletali v njegove goste kodre. Oče pa je strugal počasi in z navdušenjem ter je prepeval neutrudno dolge zanimive pesmi. — Spremljal ga je umerjeni žvižg spehalnika, stružje je radostno in ponižno plesalo, a očetov dobro-voljni, mili glas je pel že rano zjutraj :
Za morjem sinička ponižno živela, ponižno živela — je pi-vova-rila!
Tudi mizarska dela je opravljal oče z veseljem in navdušenjem-. V stolih, skrinjah, okvirih, policah in omarah, ki jih je izdelala njegova roka, se je izražala njegova osebnost, njegova ustvarjajoča sila, kazal se je njegov okus, ljubezen do vsega lepega, harmoničnega in umetniško dovršenega. O, mare in stole je okrasil z rezbami, ki jih je zrisal sam; takisto si je tudi sam izumil figure za strugar-ska dela. Iz samozavestno komponiranih, nepričakovano neprisiljenih prepletk, iz harmonično zavitih linij strugarskih okraskov je vela vesela, svobodna in ostroumna duša umetnika.
Živeli smo tako, tako, ne ravno izobilju: imel sem že sestro in mata, in pozneje so prirasli še e-la sestra in trije bratje; naša ma-a kočica je bila polna življenja.
Mene so dali tudi tukaj v šolo. 5-e -prvi dan sem se vrnil iz šole z velikansko višnjevo liso pod oče-om: vaški učenci so me sprejeli asmehovaje, pa sem se stepel z ,jimi.
Nekristjan”, sin tujega elove-■a se jim je zdel bitje nižje vrste ot so bili oni sami. Vsakdo iz-ed njih se! je čutil “gospodar-“posestnika”, naslednika o-itovega iimetka, jaz pa sem bil ajec brez nade na kmetijo ali na emoženje.
Kakor v mestu, tako sem obču-tudi na vasi svoje izjemno sta-če in neizbežnost samotarstva; Selo se je, da so si ljudje tako u-jrojili življenje, kakor da mene loh ni; prišel sem, a nihče me ni del poznati, povsod sem bil ne-treben.
Videti je bilo, kakor da slutijo «ki dečki v meni sovražnika. Iz tkih “tujcev” brez domovja, ka-nšen sem bil jaz, izhajajo po h, mnenju navadno .konjski ta-vi ali požigalci in v ¿Vsakem slu-:i sovražniki vsakega, malomal-nremožnega kmeta.
In tako sem sp začel izogibati o-j)ške družbe, njenih iger in njega rajanja: stopajoč mimo njih. in hodil skozi šibe zabavljic in (menja. Okoli očeta pa je kipelo Sano življenje, ki ga je potegni-. v nepričakovano družabno dejanje. Kmetje so verovali vanj. Najprej se je pokazalo, da je davno znan kot “čarodejec”, zdravi razne bolezni z molitva-
Bolniki se niso menili za rano-nike in zdravnike, marveč so bajali vsi k njemu.
Boleg tega je bil vešč odvetnik, id j e so prihajali k njemu po ■te v eodnijskih zadevah, po-
verjali so mu razdelitve premože nja ter ga tudi posečali kartako da mu zaupajo kako gorje in g; poprosijo sveta in tolažbe. Polovi co dne so zavzemali ti posetniki Vsakemu je bil na uslugo; vrge je delo v stran, sedel na skobelj nik, prižgal svojo pipo, ki se n mogel nikdar ločiti od nje, poslu šal je razne pritožbe ter bil tako. ves v ognju.
To se je začelo takoj zjutraj» — Odprla so se vrata in v delavnice je vstopil izmozgan kmet, od bo 'lužni bled kakor mrtvec. Stiska! je čepico v rokah, molil dolgo ir počasi, težko dihaje pred ikono, st naklonil potem konvencionalno kakor se spodobi, na obe strani ii izpregovoril:
“Pozdravljeni! ”
Oče je ustavil spehalnik in ji odvrnil:
“Le bližje! Dobrodošel! Vesel me, da si me počastil s svojim' po setom! Kaj mi poveš novega?’!
“Da, tvoje pomoči mi je treba Gavrila Petrovič! Mrzlica se me je lotila, kar ne morem iznebiti se te spake! To bo moja smrt! Nic moči nimam več!”
Oče je sedel na skobeljnik in je zažgal p'po. Posetnika. je posadi na stol. Pipica je žarela in očetove glavo so obdajali zelenkasti oblak: dima.
“Ali te zelo daje?” je zadone izza oblakov njegov bas.
“I-i!” je odgovoril kmet, ki maje z glavo. “Bog nas varuj! — Vse moči mi je vzelo; ves drob...’ “Že dolgo?”
“Da, že dve leti traja to!” “Da, zanemaril si se! — Ali s' bil pri zdravniku?”
“Bil, bil — toda kaj —” je menil kmetič zaničljivo — “saj ne pomaga nič, prav- nič ne pomaga. pa konec!”
“A kako naj ti pomorom jaz! Saj, kar vem, vem vendar od zdravnikov:	občeval sem ž nji-
mi !”
Kmet je umolknil ter je odgovoril čez nekaj časa z glasom neomajnega zaupanja:
“Ti znaš boljše!”
Oče pa se je resno razjezil. “Vragi!” je grmel iz oblakov dima.
“Človek bi res lahko cepil drva na vaših glavah! Koliko let vam že pridigujem: Ne zanemarjajte bolezni, pojdite k zdravniku, ki se je učil zdravilstva in i-ma različne leke ter razume svoj posel!”
“Ti znaš boljše!” je ponovil trmasto kmet. “Zdravnik ne pomaga nič. ti pa pomagaš. Dobra zdravila daje samo gospodi, na nas pa kriči ...”
“Kako bi tudi človek ne kričal na vas, hudiči! Še angelu bi prešlo potrpljenje pri vas! Hodite se zdravit, ko je že prepozno . . . Sedaj ti ne pomore nifcak kinin več! Mišnice bi ti dal, za vraga . . .”
Kmetic se je dobrodušno smehljal ter je poslušal ves zadovoljen jedrnato psovanje. Očeta je rad poslušal: če ga je zmerjal zdravnik, se je pa čutil užaljenega, “Sovražim vas, vražji kmetavzi butci prokileti!” je zabavljal oče prav od srca,
“Oh, daj, nehaj vendar psovati!” ga je miril kmet. “Rajše mi
»DARILA S
za Božič in Novo leto
pošiljajo naši rojaki svojcem v staro domovino. Ob tej priliki naj se pri
denarnih pošiljatvah
izključno obrnejo na
že daj kakšno molitev ! Tvoja molitev ni to, kar je naša. Tvoja pro-dere do Boga! O, vemo to! ... . Od Njega ti je dano . . . Pretrpel si mnogo ...”
Oče se je ovil popolnoma v o-blake sinjega dima. Pipa je hrope-la in žarela.
“Moja molitev” — je odgovoril po kratkem premoru — “pomaga samo onemu, ki veruje. Ali veruješ ti,?”
Kmet je pogledal pobožno očeta in je odgovoril povsem otroško :
“Verujem!”
“No, pojdiva!”
Vstal je s skobeljnika. Dim.' se je izačel razblinjati. Šla sta v stanovanje.
“Pojdite ven!” nam je dejal o-če.
, Šili smo vsi v delavnico.
Jaz sem se skril včasih v shrani-, bo ali za peč in sem videl, kako je molil oče.
“Nikiafc čarovnik nisem! se je obrnil oče h kmetu. — “Samo molitev proti mrzlici znam. Kadar bom eital pred podobo, moli tudi ti: na vas moške ne deluje tako, ker ste bolj okorni kot ženske...” “Seveda!” je soglašal kmet.
Oče je sedel za mizo in je začel nekaj pisati na majhen kosec papirja s svojo zvito, karakteristično pisavo.
Kmetič je izdihoval.
Obraz mojega očeta pa se je iz-premenil: izraz nepremagljive e-nergije se je zrcalil še jasnejše v njegovih strog’h kardinalskih potezah. Postavil se je pred svete podobe, a kmet je pokleknil poleg njega na tla.
“O Gospod!” je šepetal bolnik. “Milostni sveti Miklavž, pomagaj mi!” . . .
Oče je eital polglasno, toda živo in s čustvom, z listka:
“Janez bogoslovec! . . . Služabnik božji! Sin gromov! ...” Obvladalo ga je mogočno čustvo; pobledel je kakor platno, in od razburjenosti se je tresel po vsem životu; kakor da prihaja iz njega neka tajna moč; glas se je izpreminjal vsled silnega navala čustev in solz, vsaka beseda je sedala kakor ogenj v dušo . . .
Kmet je začel jokati . . . Tudi jaz sem plakat. Ne vem, kje je dobil oče to molitev, in ne spominjam se je več; vem le. da- je bila sestavljena iz visokodonecih besed, polnih čudotvorne moči in mogočnega čustva . . .
Ko se je oče zopet pomiril, je zvil papirček v cevko, ki jo je dal bolniku, rekoč:
“Priveži jo na križ in nosi jo na prsih, dokler sama ne odpade. Ne odveži je in ne vrzi je proč, da se ti bolezen zopet ne povrne!” Kmetič je vzel pobožno listek in ga je privezal takoj, pri očetu na vrvico.
Plačila oče ni zahteval. Da bi bi- j la ostala molitev brez uspeha, to se ni zgodilo nikdar.
Jedva je odšel bolnik, ko je vstopila cela truma glasno govorečih kmetov.
“Gavrila Petrovič!” so vzkliknili, ko so v biriči pomolili pred ikono: “Kaj bo iz tega? Uničeni smo! Bodi tako dober, , pomagaj nain!”
“Njive je treba z.orati. košnja se bliža ...”
“A mi naj gremo v ječo!”
“To se na noben način ne more zgoditi!”
“Ni mogoče!”
“Kako bi mogli zapreti kmeta poleti? A? Poleti?”
Oče je sedel na skobeljniku in je položil svojo zdravo nogo preko lesene, ki je bila obrnjena v kmete, kakor sovražna cev puške. Oblaki dima so se dvigali v strop in obdajali očeta s tajinstveno au-reolo. Molče je kadil in gledal kmete. Njegov obraz je dobil humorističen izraz.
“Kaj pa še!” je izpregovoril ■oče ter prekinil njih_ govorice. — Kmetje so, takoj umolknili. “Le nikar se ne zvijajte, bedaki! Go vorite naravnost po vesti, kakor duhovniku pri izpovedi:	kradli
ste seveda?”
Kmetje so bili v zadregi,, praskali so se za ušesi, in potem so -se stresle njih dolge razbojniške brade od širokega smeha.
“I no. seveda . . . tebi, Gavrila Petrovič, že priznavamo vse, kakor popu, res je . . .”
Potem so pripovedovali na drobno, kako se je zsrodilo vse: navadno so ukradli kako malenkost Vakemu oderuhu, posekali par dreves, ali pa so vdrli v kaščo . ..
Ko je izvedel oče, da so že priznali svoj čin preiskovalnemu sodniku, je bil ves razkačen ter je skočil besen s skobeljnika.
Dalje prihodnjič.
SPLETKE PIJA V. PROTI ANGL. KRALJICI ELI.
ZABETI.
IŠČEM svoja brata Joe in Frank Medol. Po mojem mnenju bivata nekje v Ohio. Jaz sem ravnokar došel iz Alaske in bi rad zvedel za njun naslov. Raditega prosim, da se mi javita na sledeči naslov:	John Medol, Shelton,
Wash.
“The Roosevelt Salooti”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
AKO ŠE NISTE, NAROČNINO.
POŠLJITE
Papež Pij V., svetnik rimskokatoliške cerkve, je proglasil z bullo iz dne 25. februarja 1570, da je angleška kraljica Elizabeta odstavljena in se je udeležil tudi spletk proti njenemu življenju.
Elizabetin naslednik Jakob I. je z javno obtožbo obdolžil papeža, da so po njegovem naročilu spovedniki najeli morilce, da bi kraljico umorili.
Bellarmin, ki je prevzel uradno odgovor na javno kraljevo tožbo proti papežu, si niti ni upal vsebine te točke obtožbe tajiti.
Papežu udani Filip II., španski kralj, je pisal o tem vojvodi Albi, da mu je papežev agent Ridolff izročil pisma in navodila papeževa in da mu je dal natančna poročila o zaroti proti življenju angleške kraljice Elizabete. Papež mu je baje svetoval, naj stvar v papeževem imenu izvrši kot udej-stvitev papeževe bttlle, ki odstavlja kraljico Elizabeto s prestola.
Važne dokaze za udeležbo in sokrivdo papeževo na zaroti dajejo pisma Castellija, papeževega nuncija v Parizu in kardinala Coma, takratnega tajniku rimske kurije.
Castelli piše Comu: “Vojvoda Guise in vojvoda iz Mavene sta mi sporočila, da sta se odločila naročiti umor angleške kraljice pri kakem katoliku, ki bi ga kot takega ne spoznali, in sta sklenila izplačati za to njemu ali pa njegovim sinovom 100.000 frankov. Rekel sem mu (vojvodi Guise), da o umoru te hudobne žene našemu gospodu (papežu) ne bom pisal, in niti ne prosim Vaše Vzvišenosti, da z njim izpregovori. Kajti četudi sem prepričan, da se bo naš gospod, papež, veselil, če Bog na kateri koli način njegove neti ri jat elj e kaznuje, vendar bi ne bilo ugodno, da bi njegov (t. j božji) namestnik to kazen s takimi sredstvi povzročil.”
Kardinal-tajnik je odgovoril na to pismo dne 23. maja: “Poročal sem našemu gospodu, papežu, o tem, kar mi je Vaša. Vzvišenost pod šifro sporočila o angleških stvareh, in ker Njegova Svetost lahko le odobrava, da se to kraljestvo na kak način otrese pr tiska in vrne spet Bogu in njegovi sveti veri. izjavlja Njegova Sve« tost, da bo v slučaju, da se' ta stvar izvrši, onih 100.000 frankov brez dvomov prav dobro porabljenih.”
Spletke proti kraljici Elizabeti sicer niso -'mole nobenega uspeha, toda dajejo zgodovinski dokaz za to, da se je sveti papež Pij V. u-deležil zločinskega naklepa in ga je odobraval.
V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam j:h priporočamo.
NAZNANILO!
J MATIASY,
MANAGER IN GLAVNI POTNIK TVRDKE GOLDEN 8TATE WINERY.
Slovencem naznanjam razprodajo svojega domačega vina. — Manjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča
Frank Slefanicli,
lastnik G. State Winery,
R. R. No. 7 Box 124
Frescco. Cal.
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu sloveasko-angl ške slovnice, tolmača in ngleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane Sl. in jo e dobiti pri:
V. J. KUBELKA, 538 W, HS St, KnM, ll
... Največ a zaloga slovenskih knj g. Pišite po v enik.
t SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AME-(	RIKO IN STARI KRAJ.
t Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. —
1 Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesreče-
!ne pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v ’ notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
)* Mettiiei Skender
5241 Bntler Str-, Pittsfcore, Pa. Ben phone7-R Fisk.
o na
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
ve., N. E.,	Cleveland, Ohio.
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: H250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. iJOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee. Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453 -53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island A^e., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8313 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio.
J OE 3 JA VŠ E C 1517 So, 43rd Ave., C icago, 111 JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 1812 W. 22. Place, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
TOH'J LEVSTIK, 11224 Fulton Avenus, Chicago. 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1545 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Bank", 11150 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 311 -5th St. Milvva ikee, Wis.
Uradno gl asilo je “Glas Svob rde”. S zja vsako zadnjo sredo v mesecu.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1 Chicago, III.: M. V. Konda, pred., 1518 W. 20th St.; V. S. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct.; V Kulovic, blag, 3233 Shefield Ave. -— Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 2 Claridge. Pa.: V. Rednalc, pred. Box 4C2; J. Mlakar, taj. Box 68; G. Kratopil, blag,,. Box 213. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 3 Depue, lil.: J. Obrič, pred.; D. Badovinaz, taj, B. 341; M. Omreza, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 4 Black Diamond, Wash.:	J.
Plaveč,, pred. Box 644; Fr. Kutchar, taj. Box 606; Ig. Potočnik, blag. Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5 Darragh, Pa.: Jos. Nose, pred, Hermenie; M..Brunet, taj. Box 221; J. Hauptman. blag. Box 140.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6. Winterquarters, .Utah. F. Peček, predsednik; M. Krstnik, taj. Box 44; J. Mlakar, blag. Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7 Arona, Pa.: V. Huter. pred.; M. Rajer, taj. Box 53; A. Štih, blag. Box 81 — Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 8 McGuire, Colo.: Jacob Frelih, pred. Box 2; Fr. Vodenik, taj. Box 54; J. HribaT, blag. Box 2. — Seja 1. nedeljo v mesecu.	(
Št. 9 Lea,dvi!le. Colo.: Jos. Lanich, pred. Box 972; Lud. Slak, taj. Box 972; A. Goršič, bjag. Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10 Moon Run, Pa.: V. Butije, pred, B. 271; A. Vehovc, taj.; B. 246; J. ZuSt. blag. Box 108.	— Se.
ja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 11 Staunton. III.: John Maček, pred. Box 667; A. Ausec, taj. Box 158; J. Korunka, blag. Box 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 Sublet, Wyo.: J. Marolt, pred. Box 83; L. Stopar, taj. Box 83; Frank Gabrian, blag. Box 116. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 13 Witt, III.: D. Senuškar, pred. Boq 151; J. Supančič, taj. Box 633; M. VolovšeTf, blag. Box 418. —- Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred, BoxN65; Jos. Alič, taj. Box 166, Cur-ranville; Fr. Šetina. blag. Box 127.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 15 Taft. III.: A. Zalokar, pred. Box 36; J. Koman taj. Box 43; S. Sinkovič, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 16 Clinton Ind.:	Jos. Bizjak,
pred. Box 519; Fr. Mrak, taj. Box 73; V. Verhonik. blag, B. 569. — Seja
I.	nedeljo v mesecu.
Št. 17 Aurora, Mlnn.; .1. Žnidaršič, preds. Box 255; V. Mikulich. taj. Box 21; Fr. Bernik, blag. Box 148. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 18 Girard, Ohio; M. Leskovec, pred. Box 372; Fr. Ban, taj. Box 428;
J.	Leskovec, blag. Box 372. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19 Chicago, III.: W. Rus, pred. 11316 Fulton ave,; J. Levstik, taj, 11224 Fulton ave, Pullman, 111.; Fr. Kuhelj, blag, 3366 — 91. St. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20 Cleveland, Ohio; J. Urbas, pred, 982 E. 67. St.; Jos. Janežič, taj, 1277 E. 55. St.; Fr Lah. blag, 568 E. 162. St. N. E. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 21 Naylor, Mo.: J. Zimerman. pred.; Fr. Levar, taj. Box 123; V. Dobnikar, blag. Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 Indianapolis, Ind.: J. Pušnar, t(red, 725 N. Warman ave.; J. Markič. taj, 731 N. Warman ave. — L. Bučar, blag, 711 N. Warman Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 24 Milwaukee, Wis.: J. Kalan, pred, 341 — 6th St.: F. Glojek, taj, 453 — 53rd ave.; P. Ocvirk, blag, 383 Park St. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 25 Reading, Pa.: I. Starašinič, pred, 143 N. River St.; Jos. Filak, taj, 428 Tulpehocken St.; J. Koš-merlj. blag, 420 Johnston St.
Št. 26 Collinwood, Ohio: Jos. Ku-
čič, pred, 439 E. 156. St.; J. Potočar, taj, 5624 Elsinor St.; Ig. Zupan, blag, 5606 Elsinor St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred. Box 419; Fr. Leben, taj. Box 419; J. Šume, blag. Box 233. — Seja
1.	nedeljo v mesecu.
Št. 28 Madison, III.: Jos. Baričevac, pred.; L. Pavičič, taj. Box 131, Granite City; Jos. Baričevac, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29. Taylor, Wash.: R. Gradjšnik, preds, B 15; M Škerbenc, taj, B. 7; L Pugel, blag. Box 132.—Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 30 Bishop, Pa.: J. Murgel, pred. Box 8; Ig. Vidmar, taj. Box 23; A. Renko, blag. Box 13. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 31 Farmington, W. Va.: J Ju-
raich, pred. Box 21; J. Kubin, taj. Box 218; Jos. Probič, blag. Box '218.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32 Wenona, III.: Alojz Krakar, pred.; Fr. Ambroš, taj. Box 208; A. Jaklič, blag. Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu*	i
Št. 33 Livingston, III.: Fr. Plazzot-ta, pred. Box 148; Fr. Deželak, taj. Box Sl; A. Švajger, blag. Box 148.
—	Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 34 Oregon, City, Oreg.: P. Kurnik, preds. Box 155; J. Kurnik, taj. Box 155; M. Štajf. blag. Box 307. — Seja 2. nedeljo V mesecu.
Št. 35 Franklin, Kans.:	A. Koro-
šec. preds, R. 4 Girard; A. Selak, taj. Box 56;	— A. Šraj. blagajnik,
Box 3, Franklin. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36 Springfield, lil.: M. Pekol, pred, 715 N. 14. St.; A. Pekol, taj, 1406 E. Carpenter St.; Jos. Grobelnik, blag.. 1031 S. 15. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 37 Lcwber, Pa.: J. Ferjan, pred.;
R,D. No. 2 Box 12 D, W. Newton, Pa.; M. Škoda, taj. Box 82; J. Grošelj, blag.. Box 277. — Seja 3. nedeljo v
mesecu.
Št. 38 Jenny Lind, Ark.: M. Mrak, pred.; J. Spelič, taj, R. 3, Box 139, Fort Smith; J. Belle, blag, R. 3, Box 245. Fort Smith. — Seja 2. nedeljo v
mesecu.
Št. 39 Agular, Colo.: Frank Požrl, pred.. Box 203; M. Lukežič, taj. Box 54, Ravehwood, Colo.; J. Morgl, blag. Box 47. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 40 Salida, C°l°” F. Miklič, taj. Box 291; J. Glavan, blag. Box 639. Seja 1 v mesecu.
Št. 41 Ambridge, Pa.:	F. Zorman,
predsednik; Fr. Ogulin, taj. Box 70; A. Unetič, blag. Box 263. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 Red Lodge, Mont.: A. Kučan, preds. Box 32; A. Kanzarič, taj. Box 32; D. Grenko, blag. Box 32. — Seja
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 43 High Bridge, la.:	Jos. Čer-
nič. pred.; G. Rajkovič, taj. Box 30; M. Zupan, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 44 Virden, III.:	M. Stermec,
pred. Box 340; J Jurak, taj. Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45 Baltic, Minch.: J. Prešeren, preds. Box 155; J. Špacal, taj.. Box 61; J. Jelen, blag. Box 155. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 San Francisco, Calif.: F. Skubic. pred, 591 Vermont St.; A. Ser-jak. taj in blag, 1492 San Bruno Ave.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 47 Chicago, lil.: Antonija Lesar, predsednica, 2727 S. 42nd Ct.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43rd Ave.; M'. Potscb, blag,, 1524 So. 41. Court. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 48 Breezy Hill Sta. Mulberry, Kans.: A. Govejšek, pred.; J. Kovačič, taj. Box 24; S. Dudaš, blag. Box 5. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 49 Winterquartes, Utah: A. Me-
3.	nedeljo v mesecu.
ja®, preds. Box 71; Ivanka Denišar, Box 3; F. Peček, blag, B. 106. — Seja 'Št. 50 Milwaukee, Wis.: Marija O-cvirk, pred, 383 Park St, Francis Žovle, taj, 457 S. Pierce St.; Ana
GLAS SVOBODE
Bergant, blag, 257 — 1st Ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 51 Ravensdale, Wash.: P. Koss, pred. Box 10: Fr. Maurič, taj. Box 1 : .1. Arko. blag. Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 52 Somerset, Colo. K. Grušovnik. pred. Box 1; R. Žohar, taj. Box 131; K. Ernožnik, blag. Box 155. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53 La Salle, III.:	Jakob Brejc,
pred.; V. Potisek, taj, 1237 — 1st St. M. Požežnik, blag, 28 Laharpe St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54 Ely, Mlnn.: J. Colarich, pred, J. Karden, taj. Box 391; M. Fink, blag. Box 478. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 55 Broughton, Pa.:	J. Reven,
pred. Box 51; J. Jamše, taj. Box 185; J. Žitnik, blag. Box 186. — Seja 4. nedeljo v mesecu
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:	Fr.
Kostanysheok, pred. Box 563; Math Batich, taj, 209 G. St.; Fr. Surnik, blag. Box 563. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran,
pred. Box 17 ; L. Barnet, taj. Box 30; Fr. Ooran, blag. Box 50. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 58 Greenland, Mich.; J. Pintar, pred, J. Kraker, A j. Box 164; J. Brula, blag. Box 350. -- Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59 Conemaugh, Pa.:	Fr. Dre-
melj, pred. Box 73; Travnik, taj. Box 275; Fr. Perko, blag. Box 101.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 60 Pueblo, Colo.: A. Stražišcar, pred, 1317 E. Abriendo Ave.; Frank Stupar, taj, 1234 Eiler Ave.; Geo. Zakrajšek, blag, 117 E. Northern Ave.
—	Seja vsakiga 10. v mesecu.
Št. 61 Barberton, Ohio: Ant. Sig-mont, pred, 176 Center St; R. Pu-želj, taj, 161 Houston St.; J. Primc, blag, 432 St. Bolivar Rd. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 62 Lorain, Ohio: J. Petkovšek, preds, 1605 E. 29th St.; Fr. Ziherl, taj, 1641 E. 29. St.; J. Zallar. blag, 1708 E. 28. St. — Seja 1. nedeljo v mesecu
Št. 63 Sheboygan, Wis.: Fr. Turek, pred, 922 Michigan Ave.; Jos. Pirc, taj, 2020 Superior Ave.; J. Bogataj, blag. 1322 E. 7. St. — Seja 3 nedeljo v mesecu.
Št. 64 St. Michael, Pa.: M. Pogva-
rac. preds. Box 121; A. Poje, taj. Box 131: I. Štritof, blag. Box 46. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onanalinda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik. Box 2; J. Švelc. blag. Box 4. —Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66 Superior, Wyo.: K. Perušek, pred. Box 48: Fr. Krašovlc, taj.. Box 284 ; Jos. Kolman, blag. Box 223. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67 Johnston City, lil.; J. Pleše, pred. Box 561; M. Jelenčlč, taj. Box 489; B. Mance, blag. Box 461. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 68 Issaquah, Wash.: J. Bohte. pred.; J. Kochevar. taj. Box 82; A. Omeje, blag. —- Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 69 Brewster, Ohio:	M. Golob,
pred, 210 E. Walnut St, Massillon; Fr. Rayer, taj, 254 E. Walnut St, Massillon: M. Strah, blag, Brewster.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70 Dunlo, Pa.:	A. Ošaben,
preds. Box 137; A. Sterle taj. Box 12; J. 12; J Dolez, blag. Box 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 71 Marianna, Pa.:	J. Milanič,
pred. Box 251; M. Čebašek, taj. in Mag, Box 206. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72 Hillsboro, III.: G. Janžekovič. pred, R 2, Box 15; M. Šabalj, taj. Box 15:	I. Hren. blag, Tailer
Spring. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 73 Girard. III.:	Fr. Gašparac,
pred. Box 38; Andrej Kine. taj. Box 1; John Leo, blag. Box 167.	— Se-
ja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 74 Johnstown, Pa.:	J. Tegelj.
pred, 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj, 812 Chestnut St.; M, Logar, blag, 768 Coleman Ave. —
Št. 75 East Helena, Mont.: Marija Strainer, pred’ca. in taj’ea. Box 75; Marija Suhodolnik, blag’ca. Box 33.
Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan. pred. Box 144; M. Mežnarič, taj. Box 85; J. Cerovšek, blag. Box 151. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 77 Cherokee, Kans.: M. Berlož-nik, pred. Box 84; A. Cizej, taj, U. S. Mail Box 64; J. Premk, blag. Box 1.
Št. 78 Brereton, lil.: J. Črne. preds. Box 23; J. Petje, taj. Box 113; J Kolesia. blag, blag. Box 8. —
Št. 79 East Palestine. Ohio: J. Cof, preds. Box 115; F. Miklavčič, taj. Box 291; J. Čuk. blag. Box 145.
Št. 80 Herminie No. 1, Pa.: F. Kolar, pred.: A. Žagar, taj. Box 61; J. Bedek, blag. Box 61. — Seja vsako
1.	nedeljo v mesecu.
Št. 81 Biwabik, Minn.; A. Prosen, pred. Box 178: M. Paučnik, taj. Box 107: M. Vidas, blag.
Št. 82 Gilbert, Minn.: A. E. Gnjez-da. pred. Box 23; M. Kezele. taj. Box 284, Sparta; F. Gimpel, blag. Box P.
Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček,
predi. Box 188; J. Zobec, taj... Boq 19; J. Pleše, blag. Box 212. — Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 84 Cumberland, Wash.:	F.
Ktratz, pred.: F. Trnožnik,, taj.; J. Umek. blag. Za vse velja naslov: Post Office. Cumberland, Wash. — Seja vsako 4.' nedeljo v mesecu.
Št. 85 Renton, Wash.: F. Kovačič, nred. Box 1364; J. Kovačič, taj. Box 1052; M. Dernach, blag. Box 1364.
Št. 86 Herminie No. 2, Pa.; F.
Rpsrš, pred, R. F. D. No. 3 Box 10, Irwin, Pa.; A. Bric, taj, R. F. D. No.
3.	Box 10; J. Božič, blag, R. F. D. N. 3, Box 10. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
ODSTAVLJENEGA kralja LJUBEZENSKE TEŽAVE.
Zadnjic enkrat se je zgodilo v I avizi . da je zašel policijski iujent v eivih; v tiho stransko ulico v hli/ini takozvanega Are de Triomphe in je tamkaj na svoje veliko začudenje zagledal jako mladega golobradca, ki je s sumlljivo nestrpnostjo hodil gor in dol. Ta ■mladi, jako elegantni gospodič je imel v gumbnici rozeto francoske, ga narodnega reda, reda častne legije. Policijski agent se je najprej prepričal, da ga oči niso varale, potem je prijel mladega gospoda za gumb njegovega površnika.
Slišite, mladi gospod, kaj je pa to? je vprašal policijski agent, ka-žoč s svojim debelim, močnih prijemov vajenim prstom na rozeto.
To je znak reda častne legije, je odgovoril mladi gospod.
Kaj ste vi mar oficir reda častne legije?* 1 2 3
Malo več !
Kaj? Kam ander?
Se malo več!
Veliki oficir?
Še več !
Debeli prsti policijskega agenta so izpustili površnikov gumb in se oklenili roke mladega gospoda.
Se več? je vprašal policijski a-gent. Torej imate veliki križ častne legije. Moj dragi gospod — iz mene se vi ne boste norca delali. Legitimirajte se !
Mladi gospod ni prišel v zadrego. Segel je v žep in dokazal policijskemu agentu, da je — bivši portugalski kralj Manuell.
Ubogi policijski agent je naglo izpustil ekskraljevo roko in se izk-čel tako priklanjati, da bi si bil skoro hrbtenico zlomil in z jecljajočim glasom je opravičeval svojo preveliko službeno gorečnost, Ekskralj mu ni samo velikodušno odpustil, nego mu jie tudi daroval 100.000 rajsov, 'kiair znese menda 50 centov našega denarja.
Ginjeni policijski agent se je skril v bližnjo vežo. Kajti njegova policijska vest mm ni dala miru in hotel je dognati, kaj ekskralj Manuel v tej zapuščeni ulici čaka.
Kmalu je prišla v ulico koketno oblečena, sobarica in je ekskralju pokimala, Manuel ji je takoj sledil in je vstopil v hišo, kjer prebiva znana njegova ljubica Gaby Des lys.
Policijski agent, je strmel in obšel ga je grozni sum, da mladi gbspod sploh ni ekskralj Manuel marveč kak pustolovec.
Informiral se je hitro pri branjevcih in služkinjah iz ulice ïn je izvedel res zanimive stvari. Izvedel je namreč, da ekskralj Manuel ni več edini ljubimec omenjene plesalke. Dokler je bil kralj in je imel dosti denarja, 'trni je bila Gaby Deslys zvesta, odkar pa mora nekoliko gledati na cekine, si je njegova ljubica izbrala jako starega bankirja, krivega nosu za prijatelja. Ekskralj se je moral s tem sprijaznit; in sprijaznil se je, ker mu je njegova Gaby prisegla, da stari Hebrejec “ni čisto nič nevaren“ in “absolutno nezmožen, omajati njeno zvestobo” Mann el u.
Bivši kralj mora sedaji na ulici čakati, da gre stari bankir od njegove Gaby, 'pri kateri vsako popoldne pije čaj !
Žalostno se godi kraljem, kadar jim drobiža zmanjka. je modroval policijski agent in je «popoln je val svoja poizvedovanja. —• Če je že dognal, da je mladi sumljivi gospod resnično ekskralj Manuel, je hotel vsaj ëinm več interesantnih detajlov sporočiti policijski oblasti.
Lotil se je tudi sobarice, ki je -ekskralja poklicala v hišo in ker ji je omehčal srce s tem, da ji je daroval od ekskralja prejetih 100.-000 rajsov, kar je menda našega denarja 50c, je izvedel več 'kakor je upal. Sobarica ima namreč navado, da prisluškuje na vratih in gleda skozi ključavnico.
Vrh vsega tega je policijski a-gent tudi izvedel, da je mati eks-kraljeve ljubice staremu Jndu veliko bolj naklonjena, kakor mlademu Manuelu.
Ne samo zaradi tega, ker je stari Jud radodaren kakor kak kralj, mladi kralj pa je postal sledljiv kakor kak star Jud, ampak tudi zategadelj, ker je stari bankir z madame veliko bolj prijazen kakor mladi kralj. Manuel pravi vedno “ma bonne vieille” (moja dobra starka). Zaradi tega se ma-dama vedno krega in vpije; “Ln>-
dovik XIV. bi me bil imenoval za grofinjo — ta kralj pa mi pravi moja dobra starka . Ludovik XV. bi nie bil obsr.l z zakladi, ta kralj' pa prinese za en frank bonbonov' . Mariama se odločno za-vzema za to, naj bi Gaby prekinila svoje razmerje m ekskraljem Manuelom, a Gaby tega neče storiti nego pravi: Popolnoma nedolžnega so ga pripeljali k meni. jaz sem ga. naučila ljubiti, in dokler me bo ljubili, ga ne pustim.
Policijski agent je hitel napraviti obširno poročilo o svojih poizvedbah, a kako je ostrmel drugo jutro, ko je našel svoje poro čilo dobesedno natisnjeno v nekem znanem, a ne ravno uglednem listu.
CARIGRAJSKI BERAČI.
Prestolnica turškega cesarstva se imenuje lahko z vso pravico pravi eldorado beračev, ker v nobenem mestu jih ni toliko ali vsaj večje število, in nikjer ne skrbe
tako za nje kakor v Carigradu.__
Zdravi, bolni, možje, žene in otroci, mnogi zaviti v raztrgane cunje, drugi pa polnagi hodijo z zakrivljeno beraško palico p0 ulicah. ter naštevajo z neko posebne vrste “pesmijo”, ki pa ni nič drugega nego samo tarnanje, svoje bolečine in trpljenje. Na uličnih križ ščih, trgih in ulicah z velikim prometom, kakor je Grande rue de Tera, preže Grkinje in ciganke s svojimi majhnimi otroci. Neizrečeno so drzne in surove, posebno nap rami-' ženskam. Kedor tukaj takoj ne poseže v žep, tega začno zmerjati in nadlegovati; a žensko vlečejo za plašč in krilo ter tečejo za njo. Čuden je pri tem nagon, s katerim one spoznajo takoj, kateri narodnosti pripada tujec. “Daj mi 10 stotink!” more slišati v svojem materinem jeziku Srb, Rus, Bulgar, Španec; a ravnotako Nemec, Francoz, Italijan ali Anglež. Deset stotink je najmanjša svota, ki se je sme ponuditi beraču v Carigradu. Denar po 5 stotink je zelo redek na Turškem in berač bi ga drzno odklonil. Podariti beraču kruha ali kakšno drugo jed, pomeni toliko, kakor hraniti poulične pse ; nikdar se s tem beraču ne napravi uslužnega dela. Večkrat se lahko vidi na ulicah beračice, ko iz skled mečejo psom razmočeni kruh, dajaje prvenstvo psicam z mnogoštevilnimi mladiči.
Orijentalci so vobče darežljivi nasproti siromakom. Ako mu ne more ali neče podariti ničesar, pa ga potolaži s kakšno dobro besedo, a nikdar berača ne odpravi s psovko in zmerjanjem. V Staimtou-lu, pravem turškem delu mesta je veliko kuhinj za 'berače imenovane “imaret”, kjer brezplačno dele ubogim meso z rižem in kruh. Ravnotako dobivajo ubogi v francoskem samostanu San Beno jedila ; zato je vhod v ta samostan opoldan popolnoma zaseden z berači. Ker se z državnimi zakoni in z nobenimi drugi prepovedmi ne ovira beračenje, zato so ubožnice, ki jih je ustanovil Abdul Tlamid, večinoma prazne. Oni, katere pripelje tja policija, zbeže čimprej, da morejo nadaljevati svoj plodo-nosni “posel”. Ni ravno dolgo, kar so vjeli na Zlatem Rogu nekega v same cunje zavitega berača, ki se je uporno branil preiskave. Pri njem so našli 10.065 novcev po 10 stotink. Priznal je, da je priberačil na dan precejšnje svote. Po vsem tern torej ni nič čudnega, če so v Carigradu berači, in takih je veliko, ki so posestniki več hiš jn dajejo svojim hčeram znatne dote. Ena najzanimivejših carigrajskih berač:c je neka Grkinja. Mlada ženska nosi na prsih dojenčka, katerega celi dan doji. Nikdo pa ni opazil prej, da bi bila.kedaj v blagoslovljenem stanu. V Carigradu je splošna navada, da si jemljejo berači otroke na posodo, da z njih pomočjo vzbujajo več sočutja. Večkrat pa berači tudi pohabijo to izposojeno deco nalašč, da bi tem načinoin v^č “zaslužili”. Z u vedenjem ustave izginja, četudi zelo počasi, stari Carigrad kos za kosom. Tu če pojde tako dalje, bodo morda umiki naše dece ko bodo v visoki starosti, doživeli in vi. deli Carigrad v modernej obleki.
P.	S—a.
Nesreča v Aguilarju.
V Aguilarju, Colo., je v jami ponesreči] slovenski rojak Josip Bertolj. Razletela se je mina in ga ubila.
i'
r
«.*#*.*#..* *#**«*#***#*■*
Movensko Amsrlkanski
Koledar
ZA LE TO 1912
je i z Šel ter je zelo zanimiv. Dobit je za 30c. s pošinino vred pri
“GLAS NAHODA”
82 Cortlardt Street, New Yrrk,
ali pa: 610-1 st. Clair Ave.. N. E. Cleveland, O
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči. itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbovec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapahoe St., Denver, Colo
SLOVENCI POSEČAJTE
'"Little Bohemio”
kjer se toči izborno imper ti rano plzensko, Aciheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu !
Izvrsttia kuhittio. Fl«a vl«a in smotk®,
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop Loomis Str, v neposredni bližini Blue island Av. In zap. 18- til.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» m največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to »e dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl.
Telefon Canal 1439.
ODVETNIK	PATENTI
SAR. STR0VER
(Sobe stev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tel, 3889 MAIN
Irgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena let» 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank .
ITALIJO
IN •
ADR1JO
PO STARI IN ZANESLJIVI
CUNARD ČRTI
VSTANOVLJENA 1840.
POSEBNI ZIMSKI PARNIKI
NO VI .TOR K — SREDOZEMSKO MORJE — ADRIJA
Franconia (nov. 1911) .18.l50Ton
Caronia ............. 20.000Ton
Laconia (nov. 1913) .18.000Ton
Čarmani».... ........ 20.000 Ton
Ogrsko-ameriška postreifca IzNtwYorka v Reko in Trst skoz Gibraltar, Genovo in Nepolj
Novi moderni parniki na dva vijaka.
Po ebno izbrani za to plovbo:
CARPATHIA -	13.600 tonov
PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanicli.
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek v.ak dan.
M. KARA
1919 So HALSTED ST,
oor. 19. Pisce.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
«iti in spiMne
Glas Svobode
<Thb Voick op Libbbtt)
weekly
99
libliahed by M V. KONDA <& CO.
*09-1813 Looinls Street Chicago. Illlnoto.
Subiclntion $200per yc8r Advertisenicnts on * g r e e m e n t
*rvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.	________
Naslov 7.a dopis« in poSiljatv* jb
GLAS SVOBODE
1809 -1813 LOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivaliSC» prosimo naročnik' a nam natančno naznanijo poleg Novega tud. iTABi naalov.
KJE JE PA OSTALO HAAGŠKO MIROVNO SODIŠČE?
vzeti s sodni jsko odločbo, ne voj- nikal. Amerikanski delavci imajo
v svojih pekah vedno jabolko,
Stlas Svobode’ izhaja vsaki petek
——-------- in velja  ----:----------
*	%& pol leta
A EVROPO:
Začelo leto za pol leta.
,.12.50
.$1.25
331
no. —	f
Gosp. Štrausu menda ni znano, da je to isto, ker take “sod-nijs'ke razsodbe” bodo proizvajale, morajo privesti do vojen ; prav pa ima ta velik mož, ko pravi, da več ne veruje v moč mirovnega sodišča. In dalje pravi Štraus, da ga je presenitila novica, da je I-talija, ne da bi .svoje zahteve prej k A.MKH1K0-	| predložila mirovnemu sodišču v
z» oeio leto.............Haagu, kot članica tega, napadla
Dol let»..............•*-uu .	.	,	-i. , v ^ 1	• 
m bombardirala deželo svojega prijatelja in ravnotako člana mirovnega sodišča. In potem pa ta oatrijot zaključi, da so pota miru v “božjih rokah nevidnega”, i katerih ne moremo mi odločevati. O ti hinavščina grda! Edina pot, pravi nadalje Štraus je, da Amerika zgradi veliko mornarico, tako močno, 'kolikor nam sredstva prepuščajo. — To reši domovino pred sličnim slučajem kot je turško-italijanski. Torej ne mirovno razsodišče v Haagu?!
Tako je nam gospod Štraus na povedal bankerot svetovnega miru — 'ker ga pripravljajo kapitalistične stranke!
Slovenskemu časopisu pa, ki piše v svojih predalih za prijateljstvo s Italijani, pa priporočamo, da v drugo vsebino takega “članka” dobro premisli, prej' ko ga natisne, ker škandalov je že tako dovelj in pred novimi bojnega izvira ---svarimo.
Mi smo delavci, zastopamo v svojem časopisu delavske interese in ne kake velike dražbe pankerjev za bojne ladje ali Kruppo-ve tovarne kanonov na Nemškem! Ampak, za Slovence je vse dobro, si misli pisec in to zadostuje. Ne bratimo se s Italijanom v Afriki, raje se pobratimo prej sami med seboj!
Kar se pa tiče mirovnega sodišča v Haagu, je naše mnenje čisto podobno gospoda Štraus, na drugi strani se pa tudi Strinjamo s holandskim delavskim časopisom “Het Volk”, ki' piše med drugim: “Nova intenzivna moč za svetovni mir je vstala!” “Moderni proletarijat!” —
S pisavo Glas Svobode ne bo konca italijansko-turški vojni v Afriki; še manj je pa Italijanom pomagano, ee se nek slovenski tednik v Ameriki izraža za vojno in prišteva Slovence v tem slučaju za prijatelje Italijanov, kot kristjanov in — kulturonoscev’, nasprotno maže Turke kot naše neprijatelje in naše “stare morilce, ki so stoletja morili slovanski rod in na obrušene kole nasajeva-li slovanski rod”. Dobro. Turki so pobijali Slovane — Italijani so jih tudi in jih še, in so toliko prijatelji Slovanom oz. Slovencev, kakor Turki sedaj Italijanom!
Slovencem ni potreba simpatizirati s prvim, ne drugim roparjem, še manj je pa Iraka dolžnost slovenskega časopisa v miroljubni Ameriki, da narekuje Slovencem, kateremu gavnarju morajo biti prijatelji. Slovenski delavci so nasprotniki vsakega klanja, pa naj bo to na Turškem ali na Japonskem. Neumnost je torej dajati pouka žejnim rojakom take “članke”1 v prebavo, ki vzbudele v njih t:sti živalski barbarski čut, ki «o jim: ga dale knjige štaro-krajških šol, fa-rške politike in avstrijska vlada, ki lioče vzgojiti barbare v čeladah in ne poštene, mirne ljudi!
Mi se raje ozrimo na toli opevano haagško mirovno sodišče, kaj vendar dela sedaj?!
Italija je s svojim roparskim poletom' spravila vse meščanske “prijatelje” miru v silno zadrego- Kaj ni s denarjem 43 narodov in svetovnih moči sesidano mi-
rovno sodišče v Haagu? Kaj se ni čez 50 narodov podpisalo in zapriseglo, da bodo vse prepire med narodi dale v pretres temu sodišču?! Kaji ni Italija napovedala ravbarsko vojno Turčiji, ne da bi preje svoje zahteve predložila mirovnemu sodišču, kojega članica je! Kaj je morebiti katera od 43 držav, članic tega sodišča, izjavilo se proti italijansko turški vojni, ali kako drugače posredovalo se od strani teh držav v prid ljubega miru?! Kaj ni toliko opevano mirovno razsodišče v Haagu skozi- to vojno pred celim svetom osramočeno ?! Ali ¡se ni ravno sedaj pokazalo, da so imeli in ima jo socijalisti prav, ko niso zaupa li prijetnemu zvonenju o “miru” iz Haaga, in ko so izjavili:	da
svetovnega in splošnega miru med narodi toliko časa ne bo, dokler obstoji kapitalistična družba, in dokler bo ta s imperialistično vlado vladana?!
Vse meščansko in miru “prijazno” časopisje ne more najti niti enega izgovora. Stvar, katero vendar oddobrava, ne more in ne sme pobijati! Ono mora priznati, da haagško mirovno in razsodno .sodišče ni tisti faktor in pripomoček in nada vseh miru željnih ljudi, ki bi nam zagotovilo v resnici svetovni mir. toliko zaželjen in pričakovan. Vsa ta agitacija za mir je bila pesek v oči in- ostane v naprej.
Poslušajmo, kaj je rekel, velik prijatelj miru naše dežele, gospod Oskar S. Štraus, prejšnji poslanik Z. D. A. v Carigradu1, kot član mirovnega sodišča v Haagu.
Gospod Štraus je mnenja, da
HRANA, ČISTOST, ZDRAVJE
Slovenski listi v Ameriki so pri našali dolga, leta velike reklame raznih zdravniških institutov, kjer so se ponujali “slavni” zdravniki v olajšavo bolnim, trpečemu člo veštw. Pa ne samo v slovenske, toliko več tiacih inseratov se naj-, de v drugih časopisih, posebno o-nili tiskanih v angleščini. V največ j'h slučajih so taki inserati na vaden humbug s namenom, izpre-šati 'ljudem tistih par dolarjev, ki jih imajo na strani za vsako silo. Na drugi strani mam- pa to kričeče reklame dajo mnogo, mnogo misliti. Posebno kar se nas Slovencev tiče je nekaj, kar je potreba javno ožigosati. Naši ljudje premalo gledajo na hrano, čistost, in zdravje in posebno je to slučaj v tistih slovenskih domovih v Ameriki, kjer imajo nakopičeno hišo “boar-darjev”, ki pojedo pač kar jim kuhinja da, in ki tudi v drugem niso izbirčni.
Naše slovenske gospodinje so bile v stari domovini še razmero ma snažne, poštene, kar je v A-meriki drug slučaj, čemur so pač mnogo krive tuje razmere, ki čakajo našo slovensko gospodinjo. Prvo je to, da žive v novi domovini Slovenci v velikih mestih, v tesnobi in prahu, in neki brezbrižno sti do lepote hiše, čistote in okusa do hrane s mislijo, “da se tako povrnemo v staro domovino — ka, nas briga vse to.”
Med rojaki v Ameriki so posebno- razširjene želodčne, kronične in to posebno spolne bolezni. Vzrok prvih je ta, ker se premalo gleda na hrano, če je sveža in čista in dobro skuhana. Je se v o bi'lici in v velikem neredu, kadar se komu poljubi. Nadalje se naši rojaki drže skoro vedno star okra j-s-ke hrane, kar ni zameriti, ker je okusnejša, a v drugem oziru, iza delo in ameriško podnebfe protez ka. Tudi se je preveč meša, v res niči preveč. V kakem hoarding-house jedo fantje na vse zgodaj težke jedi in posebno meso. kar ga dela pri delu zaspanega in se tudi ne ve, če je meso bilo očščeno sla-
“nižja kultura mora pasti pred ,bih snovi in bacilov, ali ne. Tri-’ višjo”. On misli, da bi bilo vprid ‘krat in celo štirikrat na dan meso civilizaciji, če nad Tripolisom za- j jesti, je jako nezdravo, je pa to na plopola križ mesto polumesec. To dnevnem redu v večini, kjer so pa da bi se moralo doseči z mir- j Slovenci. Malo se gledana mlečne nim, civiliziranim potom, ne pa s jedi. sočivje in posebno sadje, Iti tako barbari enimi in necivilizira- je vendar tako zdravo in od vseh ninri pripomočki, z vojno. Turku najslovečih zdravnikov priporoča se bi moralo njegovo provinco no, kar menda ne bo nihče tega za-
hruško ali kako drugo sadje, ker pomisliti je treba, da je sadje dobro kot jed in da človeku več žof-ta, to posebno jabolka, kot vsaka druga hrana. Čisti razum in podeli človeku energijo. Nezdrava in ja ko škodljiva je jed ali takozvani “ salo on lunch”, ki je “zastonj” s kozarcem pive, ki je pa že marsikateremu1 naših rojakov obrnil čreva! Na stotine bolezni si bi naši rojaki prihranili, če 'bi na vse to pomislili in se potem tudi ravnali.
V	drugem oziru naši ljudje zanemarjajo zdravniško pomoč in le prekasno pokličejo k postelji bolnika, zdravnika. Tisti rojaki, ki so
društvu je drugače, ker oni morajo zahajati saj dvakrat na teden k zdravniku; povsem drugo je -z o-nimi, ki niso v društvu. Tudi bolnišnice sc še naši ljudje preveč boje; ne vejo pa tega, da le v 'bolnišnici dobe pravo postrežbo in dobro zdravniško pomoč, to poseb’ no v boleznih, ki potrebujejo, da ima človek vedno pomoč pri roki, da se vsak dan koplje v vroči vodi ali more hoditi v operacijski oddelek. Vse to je človeku in posebno enemu delaven bolj na roko in poceni, če se nastani v svoji bo. ezni v bolnišnici in s tem -tudi obvaruje svojce kake mogoče hude nalezljive bolezni, kar čitatelji lahko pripoiznajo morebiti iz lastne skušnje. Naši ljudje so v teh rečeh še vse premalo poučeni, v prvi vrsti je temu krivo to, ker so redke one slovenske knjige, ki govore o stvareh, ki smo se jih danes tu dotaknili.
Preidimo na čitost. Znažnost je prvi pogoj zdravju. Posebno v A-meriki vidimo v amerikanskih domovih skoro bi rekli pedantično snažnost. Pridevke, (in to ne lepe vsebine!) niso zastonj dali Američani umazanim Grkom, Kalabre-zom, Židom in “Polakom”. Ne zastonj ! človek, ki je bil katerikrat po hišah, kjer stanujejo ti narodi, se ne more ustaviti, da ne bi zasluženo zaklel in se rotil nad ameriško sanitetno oblast, ki dopušča tako svinjarijo. Koliko okužnosti je v temu blatu ljudi. Kakšni morajo biti otroci, ki so po krivdi svojih -sta riše v primorani biti, spati in presedeti cel božji dan v za-du-hlih umazanih stanovanjih?! —. Pomilujmo jih! Ta grda hiba nekaterih evropskih in azijskih narodov je že rodila svoje uspehe v \meriki, najsibo to pri delu ali v stanovanji!. Posestniki hiš, ki so Američani, se poprej povprašajo po narodnosti družine, ki hoče vzeti N najem stanovanje. Posebno paznost obračajo gori navedenim narodom in tudi Slovanom, ki ne slove kot snažen narod. V koliko so Slovenci pri tem prizadeti, je težko reci. vendar se jim ne godi prevelika krivica, če se povprečno imenuje slovenske domove no čiste, ne zračne in ne vredne imena človeških bivališč, to posebno v boarding hišah, kjer živi tudi v eni sobi po 10 fantov in še več!
V	čast Slovencem bc, če se te razmere odpravijo; čistost naroda je v Ameriki prvi pogoj.
STAROSLOVENSKI JEZIK.
Imame danes Slovani grozno mešanico: preveč slovanskih dija-lektov. To čutimo posebno Slovenci i vsi Slovani v Ameriki, ki pridemo posebno v večjih mestih, kot New York, Cleveland in Chicago s Čehi, Rusi, Poljaki, Bolgari in Srbi in Slovaki v stik in se moremo pri občevanju' posluževati angleščine, v največ slučajih pa nemščine, človek lomi, se sili da bi razumel brata Slovana, malo gre, a nazadnje človek sprevidi da se konverzacija ne more nikoli končati in naenkrat prašava obenem “Sie sprechen ja Deutseh?” ali: Dp you speak. English? Ni to resnica nas Slovanov v Ameriki? Gotovo.
Kaj pa hočemo s tem reči in povedati naj čitatelji Glas Svobode in vsi drugi Slovenci v Ameriki in stari domovini, ki jim pride ta list v pregled, poslušajo:	/
Slovani rabimo enotni jezik!
Ozrimo se tu na druge narode, posebno Nemce, ki so bili pred Bismarkom razkropljeni in ne složni in se je Nemec v Prusiji rojen, nazival Prus, iz drugih provinc pa Švab, Hanoverčan,-Virten-Trržan Bajerec itd. itd. Danes? —• Vsi so sami Nemci in le nemško govore, ne pa švabsko in bajersko ali kako drugače! Tudi “Plat-deutseh” bo počasi izginil iz površja. Poglejmo Platnemee iz province Šlezvig-Holštajnske kateri,
kar spadajo pod nemško združeno cesarstvo, vsi pravdno nemško govore — ljudska šola uči že otroke in čez petindvajset let ne bo več Platdajčerjev! Skupen enak jezik, je moč Nemcev, Angležev, Francozov, Italijanov, Amerikancev in Rnsov.
In sedaj preidimo na našo idejo: skupen slovanski jezik, ki edini lahko naredi Slovane to, kar bi radi postali: en narod.
Ko smo se učili slovenskega jezika, nam je vedno naroden uči tel j povedal še o drugih slovanskih jezikih, ki jih govore “naši bratje” na daljnem severu, jingu, zapadu in vzhodu . D i vi li smo se kot otroci mogočnosti in veljavi slovenskega jezika, ker nismo po znali razlike med našim in poljskim ali ruskim. V srednjih šolah smo zadobili že večji vpogled v slovanske jezike: veliko razliko.
Prišli so k nam dijakom višje-šolci in nam priporočali učenje češčine, srbščine in posebuo najbolj razširjenega in največ govor jenega jezika slovanskega: rušči ne. Tisti, ki smo se .vnemali za Ruse, smo šli v ruski kružok v Ljub Ijani, kjer smo se na “tihem” uči. li jezika velikega Puškina pod vodstvom izobraženega Slovenca, ki nnp je bila ruščina kot drugi materni jezik.
Uspehi ruskega, češkega ali srbskega kružok a so bili še povoljni a /lo prave veljave ne bodo prišli, ker se premalo občuje v jeziku, ki se ga uči. Bolje bi bilo, da bi se v vseh krožkih učilo samo rusko, al: n-a samo češko, srbsko ali poljsko. Enoten jezik bi prinesel uspehov.
Vzemimo slučaj, (kar se lahko zgodi), da Nemčija vzame Avstriji vse nemške dežele, med katere šteje Mihlova politika tudi Koroško, Štajersko, Kranjsko in Primorsko, torej tudi slovenske dežele, in morebiti še Hrvaško in Dalmacijo Bosno in Hercegovino, Ogrsko pa spravi ravno tako pod svojo o blast — nameravajo enega od več sinov nemškega cesarja kronati madžarskim kraljem — potem je slovenskemu jeziku- smrt na ust nieah, kajti Nemci niso Dunajčani, niso v tem oziru mevže in bojazlji vi nekaj izvršiti, kar nam je dokazilo nad Poljaki in Francozi Elzae-Lotringiji, ki so komaj 40 let pod pruskim žezlom, pa ne zna nihče več francoskega jezika! — Če se pomisli, skoro ne mogoče, a vendar resnično. Če se Nemcem posreči njihova politika, da osvo-je Avstrijo in Balkan s Jadranskim morjem vred. je Slovanom v Avstro-Ogrški in na Balkanu zapela smrt njihovim jezikom. Pi-kelhavbe s silo uvedejo samo en jezik: nemščino, ki že zmagoslavno poje čez Evropo! In to niso i luži je!
Posebna lahkota pa še, ker Slovani ne govore enotnega jezika ki bi bili najprimernejši staroslovenski jezik, ki nam je ostal \ starih knj’gah in psalmih Ciril-Me todovih in staroslovenski cerkve ni službi božji.
Največja napaka avstrijskih Slovanov obstoji v tem, ker nima jo enotnega jezika in ker se vsako pleme skuša postaviti pred drugo Slovenci pravijo da so boljši od Hrvatov in Macedoneev in Sit» vakov; Hrvati se bore z Srbi in povzdiguje le svoj jezik in svojo ‘Veliko Hrvaško kraljevino” Poljaki preganjajo Rusine na šol skem polju- in jih hočejo šiloma popoljščiti in na tak način ovirajo v Avstriji Poljaki svoje slovanske brate, sodezelane Galicije na kul turnem polju, in ki so najlepši zried “slovanske vzajemnosti Čehi se štejejo med prve in bi ra di, da bi Slovaki govorili češko Čehi, rojeni na Moravskem, noče jo biti Čehi, temveč se kličejo “Moravarne”. In pri taki brozgi naj uspeva slovanska misel: zdru žitev Slovanov, in enoten slovan ski jezik?! Ves svet se smeje danes slovanskim narodom — nihče ne more več zanikati — da Nemci žanjejo velike uspehe! Imajo Bolgariji Nemca, uič druzega kot Mikelna za “slovanskega eara v Rusiji nemško carsko rodovno nemški dvor; v Romuniji za kralja Nemca; v Grčiji za kralja Nemca v Avstriji Nemca, ki škili vedno pod plašč Viljema II. Kod a j bo nehala “imenitna slovanska” po litika v avstrijskem državnem zboru, kjer se Slovani med seboj koljejo ?!
Vse razmere bi se obrnile na boljše, če bi mi vsi Slovani spo znali sedaj ob 11 uri potrebo in edino rešitev: enoten slovanski je zik, ki naj bo: staroslovenski!
ZMOTE IN PROROKOVANJA.
V dunajski “Uraniji” je imel zadnji mesec nemški pisatelj dr. Kemmerieh nekaj prav zanimivih predavanj, ki se dajo razdeliti na dve veliki skupini na znanstvene zmote in na prorokovanja.
Človek se mora čuditi, kakim zmotam so se vdajali znanstveniki, resni in učeni ljudje vseh časov, kadar je prišla na dan kaka nova resnica ali kaka nova iznajdba.
Vsak šolareek na deželi ve danes, kaj' so meteorji. Toda v 17. in
18.	stoletju znanstveniki, ne samo da niso pojmili, kaj so meteor i, nego so sploh tajili, da bi padali z neba. Veliki naravoslovec Bertholot je .zastopal mnenje, da je bolje, padanje meteorja sploh utajiti, kakor pa poskusiti ta pojav raziskovati, še slavnejši znanstvenik Lavoisier pa se je na vso moč trudil, vednostno dokazati, da meteorji sploh ne morejo padati z neba. Leta 1801. je astronom Piazzi razkril nov planet, ki se zdaj imenuje Ceres, a nemški filozof Hegel je obstoj tega planeta sploh tajil, a samo zato, ker mu je motil njegov filozofieni sistem. Ko je zgoraj omenjeni Lavoisier prvič razkrojil zrak na njegove sestavine in se na podlagi tega uprl nauku o štrih elementih, je znamenit član francoske a-kademije proglasil to znamenito najdbo za prazno čenčo. Franklinu se je smejal skoro ves svet, ko je v Londonu pokazal prvi strelovod. časopisi niso hoteli priobčiti njegovega predavanja, kakor bi se bali, da hoče Franklin nebeškemu očetu iztrgati imenitno o-rožje iz rok. Montgolfier in La-land tudi nista imela dolgo časa sreče z zrakoplovom, vse se jima je rogalo, češ, da je blaznost misliti, človek bi se znal kdaj z zemlje dvigniti v višave. Galvaniju so se rogali znanstveniki in govorili o njem, da uči žabe plesati, in rogali so se tudi izumitelju- plinove razsvetljave, ker ni znal teoretično dokazati svoje toli praktične iznajdbe. Jean Richet je našel leta 1G7L, da je zemlja ponekod gostejša kakor drugod in zapadel je vsled tega občnemu zaničevanju, Roberta Majerja pa so vtaknili v blaznico, ker je našel teorijo o o-hranitvi energije. Toda njegovo telo je prestalo to nezgodo in doživel je srečno dan, ko je bil njegov nauk obče pripoznan. Še leta 1806. so pametni znanstveni ljudje tajili Kopernikov sistem in neki učenjak je javno razglašal svoje mnenje, da se zemlja vendar ne more slikati okrog svoje osi kakor kapun na ražnju. O hitrosti železniških vlakov so imenitni možje učili, da provzroča pretresanje možgan. Da. železnica se je zdela ljudem celo nevarna za tiste, ki jo — gledajo in z vso resnobo so modri možje zahtevali, da mora biti želez fški tir z deskami zagrajen, da ne bodo ljudje vlakov videli, češ. sicer obole. A pred avtomobili je svaril še sedaj živeči odličen znanstvenik.
Kako se morejo pametni in u-čeni ljudje tako motiti, je res neranljivo.
Ravno tako pa je neumljivo, kako je mogoče, da so nekateri ljudje znali prerokovati. Ta m. umrli pater Stojalowski, bivši državni poslanec, je že pred desetimi leti sam sebi prerokoval, katero eto in kateri mesec in dan bo u-rnrl. in njegovo prerokovanje se je izpolnilo. Ko je cesar Maksimiljan I. v Welsu obolel, mu je njegov zvezdoznanec prerokoval, da umrje še tisto leto in zgodilo se je tako. Cesar Rudolf II. Habsburški je poklical praškega astrologa, da mu prerokuje. Ta, z imenom Tiho de Brahe, mu je “dokazal”, da umrje še tisto leto in tudi to se je izpolnilo.
Slučaj! Res je. da ti dogodki ničesar ne dokazujejo. Zanimivejši je slučaj iz novejšega časa. — Brngseh-paša je prišel v Bremen, da bi se ukreal na parnik. Tik pred odhodom je dobil od egiptovskega paše brzojavko, naj se pelje po najkrajši poti v Kahiro Brugsch se je odpeljal čez Trst v Kahiro in. stopivši pred Kediva. vprašal, kaj ukazuje. “Ničesar.” je odgovoril Kedive, ‘ (‘a sanjalo se mi je, da se vatm zgodi nesreča, če vas takoj ne pokličem semkaj'.” In res, vsled Kedivevovega poziva je Brugsch-paša utekel gotovi smrti. Tisti parnik namreč na katerega se je hotel Brugsch-paša okrcati, je namreč na morju zletel v zrak.
Še colo dolgo vrsto takih sluča-
jev iz starih in novih časov je navedel dr. Kemmerieh. Zdravniki so razne vedeževalke preiskali in so rekli: histerične so. Pa to ničesar ne pojasnjuje. Vprašanje je le: ali so te vedeževalke in vedeževalci slučajn<v uganili resnico, ali ne samo slučajno. Na to ni dal še nihče odgovora. Doktor Kem meri eh. je mnenja, da to ni samo slučaj. Naj bo že slučaj ali ne-sreenejši ljudje pač ne bodo, če bodo lahko izvedeli vso svojo pri hodnjost.
ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE”.
ARKANSAS.
Za Forth Smith: J. Zajc.
CALIFORNIA.
Za San Francisco: A. Serjak. COLORADO.
Za Denver: E. Gorše.
Za Somerset: K. Grušovnik Za Pueblo: M. Kochevar.
Za Salida: F. Miklič.
Za Sow h Canon-: M. Ohkra. ILLINOIS.
Za De Pue: D. Badovinac.
Za Da Salle: M. Brgles.
Za N. Chicago in Waukegan:
J. Gantar
Za Joliet: F. Skole.
Za So. Chicago: J. Miheiich Za Brereton: I. Petje.
Za Springfield: A. Pekol.
Za Pullman: J. Tiso].
Za Witt: D. Se.nuškar.
Za Livingston: A. Zupan INDIANA.
Za Clinton: J. Albreht. *
Za Indianapolis: A. Ivančič. KANSAS.
Za Frontenac: J. Kolar.
Za Pittsburg in -okolico: A. Lipošelt. Za Mulbery: J.-Lekše.
Za Girard in Franklin: J. Žabkar. Za Columbus: J. Zakrajšek.
MINNESOTA.
Za Bivabik: J. Delak.
Za Ely: J. Judnič.
Za Aurora: J. Rožanc.
Za Gilbert in Chisholm: A. Strle in Grahek.
Za Eveieth: C. Shon.ta.
Za Hlbbimg: R. Kure.
Za BuM: Joe- Drobnič.
MICHIGAN.
Za Calumet in okolico: F. Lesar. MONTANA.
Za Butte: J. Kozau.
Za Roundup: J. Cerovšeb.
Za Washoe: J. Chadeš.
Z-a East Helena: F. Smith.
Za Bear Creek in WTashoe: Joe Jer man.
OHIO.
Za Collmwood: F. Požel. J. Potočar Za Collinwood: F. K ožel.
Za Barberton: R. Pužel.
Za Lorain: F. Vevar.
Za E. Palestine: S. čuk,
OREGON.
Za Oregon City: P. Kurnik PENNSYLVANIA.
Za Adamsburg: J. Klaužitr Za Arona in okolico: M. Brunet.
Za Lloydell: J. Culkar.
Za Moon Run: F. Čuk.
Za Irwin in okolico: F. Demshar.
Za Canonsburg in okolico: B. Godec in I. Travnikar.
Za Darragh: J. Hauptman Za Burdine: J. Hafner.
Za Reading: F. Košmerl.
Za Johnstown in okolico:
M. Štrukelj.
Za Imperial, Dunlo in okolico:	L-
Strle in M. Mla-dkovič.
Za Conemaugh: I. Travnik.
Za West Newton: B. Vertačnik.
Za Forest C>tV 'U okolico: F. Leben. UTAH.
Za Scofield in Winterquarters:
J. Zajec
WASHINGTON.
Za Black Diamond: J. Plaveč In M Petchnife.
WISCONSIN.
Za Sheboygan: J. Malar.
WYOMING.
Za Superior: F. Krašovits.
Za Sublet in okolico: F. Kolar Za Rock Springs: M. Batič.
ir. VOK OU N
1411W. 18th St. Chicag
V moji-trgovini se do-1 e prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301	P'p-avl jalnica
dežniko» in pip.
Rojakom v San Francisco, Cal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH)
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Cal.
Telef. Dug-Ias 5049 Te ef. Home J 2430

f
£
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADINON, FJENN8YI.VAIMIA
OliAlVlNl ODBOR:
PREDSEDNIK: J os. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
ČAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamdburg, Pa.
NADZORNIKI:
<NTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
»LAŽ OBLIK. Adamstrurg, Pa. Box 28
VRHOVNI ZDRAVNIK.
OR GEORGE BOEHM, Arona, Pa
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
NAŠE GOSPODARSKO UPRA-SANJE.
Spisal Viljem Brunschmid st.
človeka in žival; da morata sku sati polagoma vrediti vrt za ze lcnjad in sočivje, za razne jagode, in tudi sadovnjak in vinograd V glavnem naj se pa kmet drži ti stega čimur se je posvetil; toraj po mojem predlogu krav, svinj in najsvetejša dolžnost skrbeti za sa- j^tine. In to mu bo dal« dovelj mega sebe, in za iste, ki so od nas Ma ^ dovelj kruha, m tudi do-
'velj sreče m veselja.
(KONEC.)
Zatoraj naj bo naša prva in
odvisni. Skrb, pridobiti toliko fi-nancijelno moč, da se čim prej o-svobodimo kruhoborskih vrst, in si zagvišamo vsakdanje potrebe do smrti, ter zagotovimo naše drage vsaj. z začasno pomočjo ko bomo prestali biti med živimi, naj nam bo prva in najnujnejša.
Moj namen ni ovijati naš gnjili razvoj s pesimistiko. A resnica o-či kolje, in mora na dan, da se vsaj nekatere naše hibe, če mogoče, vblažijo, odstranile se itak ne bodo; da se vsaj naš boljši element zbudi, in uvidi, da smo na krivi poti v marsičem. Nedvomno bo rodil moj nastop nekaj sovraž-
Kdor je toliko petičen, da za-more plačati štirideset akrov dobre zemlje, ne kaeega peska, ki se hitro izčrpa, in zahteva dragih u-metnih gnojil; kdor ima dalje še toliko, da zamore kupiti vsaj par dobrih molznih krav; dve ali tri prašiče, breje, če mogoče; kak du eat dobrih 'kokoši; par konj, še boljše kobil, radi oplemenitve; in ima še blizu tisoč dolarjev gotovine za selitev, za zgradbo najpotrebnejših poslopij, za nabavo najpotrebnejšega orodja in strojev, za nakup semena in živil in za razne druge potrebščine v pr-
nikov; a odkritosrčni rodoljubi jvera letu’ isti na-i se	in Pri'
slovenski stoje na moji strani, in Pravi f	poklic.
to mi zadošča.
Vsekakor pa je namen tega spisa navdušiti naše ljudi k varčnosti; vžgati v njih srcih veselje in hrepenenje po osvoboditvi, po nekaj gotovem, kar bo vsak najložje dosegel, če stremi postati farmer» Iščimo družbe med istimi, ki so teh misli; ž njimi se jedinimo, ž njimi posvetujmo. In, če imamo resno voljo doseči lastno gospodarstvo, je bomo tudi dosegli prej ali slej.	I
Ko imamo sredstva, ko je naš načrt gotov, kakor hitro nas je nekaj skup, nekaj mož jedne misli delovati složno v dosego sklenjenega cilja, informirajmo se za primeren kos dobre zemlje blizu železnice, preglejmo in preskusimo jo osebno najskrbnejše, in če ni posebnih tehtnih vzrokov, jo kupimo, naselimo se, in pričnimo z žilavo vstrajnostjo, a navdušenjem in s premislekom izpeljavati naš načrt, delovati za vspeh istega za kar smo se odločili. V takih okoliščinah smo sigurni sreče, smo sigurni vsakdanjega kruha, koje-ga bo vedno večji kos, 'ker kmetijski pridelki se neprenehoma
Skuša naj vstanoviti v svoji o, količi farmerski klub, kjer naj bi se zbirali oni, ki se strinjajo z njegovim mišljenjem; oni, ki žele postati pridelovalci in prodajalci, mesto konsumenti in kupci; oni, ki koprnijo postati samostojni gospodarji in se otresti klečeplaztva .pred mleeezobimi bosi, v vedncm strahu, da bojo zdaj in zdaj vrženi iz smrtonosne jame ali za d uh h tovarne na cesto med one, ko j ib delo in zaslužek je negotov.
To jo moje mnenje in tega mnenja ostanem.
Taki klubi naj bi se zbirali v posvetovanje, v svrho naobratne-ga navdušenja, kakor tudi v svrho kmetijske izobrazbe, enkrat tu drugič tam, v hišah družin, ki so za tako važne stvari vnete. Gotovega števila članov, dvoran, predpisov, pravil, in sodčeka pive ni treba pri tacih zasedanjih; kak ir tudi ne izkorišeenja gostoljubnosti družine, ki nam odpre vrata za take nujne in koristne pogovore.
Potom časnikov in pisem naj bi se posamezni klubi križem Amerike seznanili, in se tako skušalo doseči sporazumljcnje, zjedinje-
draže, in tudi cena zemlje polago-juje, in skupna slovenska zadruž
'na farmerska vas ali naselbina.
Zima se bliža, in industrijske razmere so žalostne. Kruh je negotov, tudi če je človek vposlen, ker kot za smrt, tako nihče ne ve kedaj bo fabrika ali jama zaštapa-la. Zatoraj ni dvoma, da se bo pri-hodnjo pomlad več Slovencev poslovilo iz industrijskih krajev, ter sc rešilo vrst krahoborcev, kot ke-darkoli poprej. Treba je toraj dela takoj. Vsak zaveden Slovenec, vsaka zavedna Slovenka, če inid le blagor svoj, blagor svojih, in blagor svojega naroda pri srcu deloval bo. da se Slovenci in Slovenke zjedinimo vsaj na gospodarskem polju., ter vstanovimo naselbino kjer bo dovolj kruha in veselja za vsakega, ki se ne straši prijeti iza kramp ali plug ali katerikoli drogo delo.
Preč s caganjem in z neumnimi predsodki: preč z bojazljivostjo pred delom! Z debatami in nasveti na dan! Jaz pridružil se bom
ma raste.
Moj skromni nasvet tu, bi bil, da se ne kupi večje zemljišče kakor se zmore. Štirideset akrov odgovarja za mali začetek; osemdeset akrov je dovolj; 160’ akrov skoraj preveč. Se ve, tu ne pridejo v poštev farme v mrzlih krajih, kjer merijo navadno po več sto akrov, radi samo jedne žetve Niti žitne, niti bombažne planta že, ki tudi zahtevajo ogromnih ploskev; niti vrtnarije s par akri zemlje. Ampak navadne farme, kjer se kmetič peča v glavnem z živino, svinjerejo in kurjerejo, katere panoge kmetijstva so najpriporočljivejše za povprečnega Slovenca, in mu bodo dajale naj-sigurneji kruh in naj večjo srečo.
Mlekarstvo, svinjereja in kur-jereja gredo roka v roko; so podvrženi najmanj nimam, kot mrazu, toči, mrčesu, golazni, suši, itd., ter ■ ’’irašaio denar vsaki dan po lep in po zimi.
ve tikajoče se pripravnih in naj dobičkonosnejih pasmi živali, njih oskrbe, itd.; a tega upam se dotakniti pri drogi priliki, ker mi čas ne dopušča spuščati se danes v preo-bširnost.
Samoumevno pa je, da se ¡morata farmer in farmerca pečati s pridelovanjem potrebne brano za
Tu sem spadalo bi mnogo piša-,zadovoljno vsem resnim razpra-
-	• • •	• .»n rvi vm Inlr A n n 1 +nJ'i	of AUO
vam. in tako na j tudi drogi store j a ne preveč debatirati, ne preveč ugibati -— akcija, izvršitev je kar šteje.
Pridružimo se tudi mi Slovenci miljonom naprednejših ljudi, ki žive na farmah bolje in sreene.ie in zado^oljneje in brezskrbneje kot mali obrtnik in dninar:	sa.f
Francoski pisatelj A. V. Morin je napisal o tem v knjigi “Vraže”
lačnih ust je vedno več po mestih za nasititi.
Naša podjetnost in korajža ne sme poznati nobene meje, ne sme videti nikakega obzora! Preč s strahom; zjedinjeni doseči zamo-remo katerikoli cilj!
Možje in žene, rodni bratje in sestre ! Oproščeni smo vražever-stva, opremljeni smo z uma svit-lim mečem; hitimo toraj naprej in navzgor, in meje naj ne bo, katero bi se strašili prekoračiti že “Jutri”!	/
PRAZNOVERJE V SLUŽBAH PAPEŠTVA.
Satan se prikazuje v najrazličnejših podobah, kot volk, medved, bik, kozel, koza, lisica, petelin, pes, miš, netopir, ptič, maček, sova, zmaj, žaba, kuščar, pajek, muha, komar, čuk itd., pa tudi v človeški podobi kot ¡zamorec, kmet, žena in celo duhovnik. Na 'podlagi teh “znanstvenih” od katoliške cerkve odobrenih razlag katoliške, ga “učenjaka” lahko vsak, kdor je dovolj zabit (kar katoliška znanost itak od vseh svojih privržencev zahteva) vsako živo bitje, vsakega človeka, da, celo škofa ali papeža ali pa tudi učenega katoliškega doktorja smatra pretvorjenega hudiča ali pa za hudičevo delo. Na vsak način je v tem oziiu silno sumljivo čudovito poznanje pekla in pekilenščekov, ki ga kažejo mnogi rimski papeži, cerkveni dostojanstveniki, menihi in katoliški doktorji v svojih spisih !
*
Najvišja stopnja verstva je fe-tišiizem, t. j. versko češčenje stvari in pripisovanje jim čudodelne moči. Na taki nizki stopnji verskega razvoja so dozdaj neizobraženi zamorski narodi v Afriki in Avstraliji, pa tudi v civiliziranih deželah v srcu Evrope je versko češčenje stvari (fetišizem) zelo razširjeno.
Papeštvo in katoliška cerkev, ki jo vodi nezmotljivi papež, dopušča fetišizem in ga odobrava kot hvalevredno stvar in ga svojim vernikom priporoča kut stvar, 'ki je za izveličanje duše koristna. Velika večina katoliških duhovnov dela isto, spisi pa, ki jim je namen širiti in utrjevati take vraže, dobivajo brez sramu izrecno potrjenje cerkvenih in samostanskih oblasti.
V	to skupino glavnih grehov rimskega papeštva proti zdrave-mu razumu spada predvsem češčenje t. ¡zv. “ostankov” in t. zv. “odpustki”.
V	lateranski kapeli v Rimu so vernikom dolga stoletja kazali pred očmi “Kristovih namestnikov” in dajaJli versko častiti dva čudna sveta ostanka, namreč popkova žnora” in pa pri obrezovanju odrezana “predkožiea” s telesa Kristovega. Te relikvije pa so obenem kazali tudi na drugih krajih, kakor na pr. v cerkvi No-tre Dgme v Chalons (Šalon), Cou-la mbs (Kulom), Charroux (Šaro) 'n drugje. “Predkožici” Kristovi v Charroux je bila priložena buli a papeža Klementa VII. z dne 15. a-prila 1379.. ki je podeljevala odpustke vsem, ki pridejo in se poklonijo dragocenemu svetemu o-stanku.
V	vandomskem samostanu so častili kot najsvetejšo relikvijo Kristovo solzo, ki jo je potočil nad mrtvim truplom Lazarjevim iu ki jo je angel prestregel v dragoceno posodo m oddal Mariji Magdaleni. Magdalena se je pozneje baje preselila s svojim bratom Lazarjem na Francosko, naselila se je blizu mesta Aix (Ex) in je pred svojo smrtjo darovala dragoceno Kristovo solzo tamkajšnjemu škofu, ta pa jo je poslal v Carigrad. Za časa križarskih vojsk jo je daroval grški cesar francoskemu grofu Geofro.v (Žofroa) Van domskemu, ta pa jo je daroval pravkar ustanovljenemu samostanu sv. Trojice v Vando m e.
Napisali smo to bedasto storijo kot zgled katoliške “zgodovinsko znanosti”. Iz cele stvari je jasno samo toliko, da je vandomski samostan imel v resnici dragoceno relikvijo, saj mu je donašala na leto 4600 liber!
Na raznih krajih so častili tudi obleko in srajco Kristovo, trne iz njegove trnjeve krone, žeblje, s katerimi je bil pribit na križ, o-gromno množino lesa iz njegovega domnevanega svetega križa, oblačila njegove matere Marije in silno množino teles in kosti svetnikov in mučencev.
prav primemo: Glavno skladišče “svetih ostankov” je v Rimu. V tamkajšnjih katakombah so tako-rekoč neizčrpne zaloge človeških kosti. Po potrebi se vzame od tam bodisi celo okostje, ali pa le en del, papež mu da ime kakega svetnika, in relikvija je narejena. — Kdor hoče, jo lahko kupi — zastonj Rim ne daje rad, k večjemu, če to zahteva posebna njegova korist.
&
Odpustki so milost, ki jo papež podeljuje vernikom, da jim ni tre, ba na zemlji ali v vicah prenašati časnih 'kazni za grehe. Tudi duše v vicah so na priprošnjo cerkve lahko deležne odpustkov, človek papež, od ljudi izvoljen za poglavarja cerkve, si na ta način osvaja naravnost vpliv celo na domnevano posmrtno, nadnaravno življenje !
Prvotni vir za cerkvene nazore o odpustkih nam daje spis jezuita Beringerja:	Odpustki, njih biv-
stvo in raba, ki je z dekretom rimske kongregacije z dne 31. januarja 1893. uradno odobren, in ¡zato (smemo tudi nazore, ki so v tem spisu obseženi, smatrati za nauke katoliške cerkve. Iz Berin-gerjevega spisa naj navedemo samo par primerov za trditev, da katoliška cerkev goji češčenje stvari in da materijalnim stvarem pripisuje nadnaravno moč. Od XVII. stoletja je v katoliški cerkvi razširjena t. zv. medalja sv. Benedik, ta. Na eni strani te medalje je vpodobijen sv. Benedikt z napisom “Gros S. P. Benedikti” (križ sv. p. Benedikta), na drogi strani pa je križ s sledečima črkami CPS B — CSSML — NBSMD — VES NSMVSMQLJVB, kar pomeni: Vade retro Satana, nunquain sua de mihi vana, sunt mala, quae li-bas, ipse venena bibas” ali po slovensko : ‘ ‘ Umakni se satan, nikdar me ne zapeljuj k ničevostem, slabo je, 'ker ponujaš, sam izpij strup!” Cerkev uči o teh medaljah iz Beringerjevimi besedami: “Verniki, ki so pobožno rabili te medalje, so bili ob vseh časih deležni nenavadnih milosti na duši in na telesu, posebno pa so bili varovani proti boleznim, stropu in nevarnostim. Za dosego takih milosti že zadostuje, da medaljo nosimo, posebnih molitev za to ni treba Papež Benedikt XIV. je potrdil s p:šmom z dne 12, marca 1742. medaljo označene oblike in razglasil, da gori omenjene zakli-njalne besede pohajajo od boga samega. Da se pridobe tudi odpustki, mora biti medalja iz ¡zlata, srebrna, brona, medi ali kake droge trde kovine. Če -niso zaklinjal-ne besede jasno vtisnjene, so odpustki dvomljivi! Z medaljo je združenih več popolnih odpustkov in odpustki od 40 dni do 20 let.”
Slabo življenje.
Če prebavni organi ne delajo tako, kot bi morali, nastopi lahko skoro neozdravljivo slabo prebavljen je in zaprtje kar stori slabo življenje za vedno. — V takih slučajih, h:tra pomoč je potrebna in mi želimo tu priporočiti Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, zanesljivo zdravilo v boleznih, kjer je sistem telesa slab, Ta pripomoček izčisti telesa vseh slabih snovi, ki se naberejo od slabo prebavljene hrane, nerodnosti in podeli zopetno svežost telesu ; odpravi zabasanost in s to boleznijo zvezane bolečine in rav-notako odpravi težke bolečine želodcu; trebuha, vse zapreke, ki jih povzroča nabrani plin, ki, kadar se zgošei, ga je težko za izgnati iz telesa in povzroča posebno mladim možem hude bolečine. Ozdravi glavobol, križne bolezni, več ženskih bolezni; napravi dober tek in da pripomoček k dobri oddaji hrane. Ojači živce in da novo energijo človeku. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Tri-ner, 1333 — 1339 South Ashland ave.. Chieago, 111..
OPOZARJAM
vse one rojake, ki mi kaj dolgujejo, da se najhitreje zglase na spodaj podpisanega. Mnenja sem, da je vsak svojega plačila vreden — nekaternikom pa to še'ni znano, in predolgega čakanja sem se 5 jaz naveličal in želim torej, da se noben mojih dolžnikov ne huduje, če 'nastopim v slučaju nevrnitve, drugo pot.
John Kukar,
461 — 4. St, San Francisco, Cal.
AVSTBO-AMERIKaNSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


PARNIKI PLUfETO IZ NEW YORKA:
Argentina 29. novembra 1911
M. Washington 9. dec. 1011
3 iraiki odplujejo redno ob sredah ob l. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. I na koncu 50te ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuj« sev SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue hlani Ave , Chicago
TELEFON CANAL955.
Moja trgovina pohištva je ena naj -ečjifc n a južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v •zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
A*o hočeš zadnje mode, največjo izbiro iu najnižje cene
v deških in moških oblekah in površnih suknjah,
obiŠči
H(N<j@
Vogal Bhe klani Avene in lSia cesta-
Odprto v?ak večer, izvzemŠi er do id petek do 9 ure.
Odprto v neds jo dopoludae.
Moške ob eke iu suknje od $5 00 .	do 25 00.
Deške obleke in suknje od $2 00 do 15.00.
0
M. A. WEISSKOPF, M. D.
e
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, lil. tel. oanal 47«
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od I—3. ure popoludne in	od 4.—h- popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopolnilne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DE. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m
■ta
fr
t
ATLAS BREWING CO. 1
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
g LAQER j MAGNET | QRANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas. kajti mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno brane na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedila.
Veliki in brzi parobrodi,
La Lorraine..........22.000 HP
La Touraine..........20.000 HF
Chicago, nov parnik.......9500 HP
Pristanišče W i»rtu vuUtjs ntl St., Njw York Citv (»ARNIKI D ') PL, U IE JO VSAK ČETRTEK.
Glavni zatipal 19^ S : ue St. NivYirt	M VU ÜICE W. KOZMINSKl
139 N. De&rborn St. Chicago, Ilifc
New York v Avstrijo čez Havre Basel.
La Provence..........30.000 HP
La Savoie.....\......22.000 HP
•' :A
"•WPS??”
V
\
DOPISI.
OBLETNICA VELIKE NESREČE.
Girard, Kan.
Glas Svobode: -—
V	majnanskem mastil Fronte-nac, Kans., malo oddaljeno od Gi-rard-a, so premo garji 13. t. m. praznovali obletnico1 velike rudniške nesreče, ki se je pripetila 9 nov. ''1888, pol «uste ure popolud-iki v rovu št. 2 od The Pittsburgh & Cherokee Goal Company (Santa Fe korporacija, op. pisca.) Ker «e je zgodila nesreča na petek, je imenujejo angleški naši tovariši
'Terrible Black Friday”, ki o-«ttune tukajšnjim starejšim rudarjem pač za vedno v spominu, čeprav je triindvajset let preteklo ta mesec. To je bila na j večja rudniška nesreča v zgodovini Kansas in srednje za pad n ih premogovih jam; šestinpetdeset mož je .zgubilo svoje življenje. Naj mi bo dovoljeno nesrečo malo bolj natanko opisati, in sicer po opisih tukajšnjih starih rudarjev in po virih, ki jih je prinesel The 0. M. W. Journal v svoji zadnji številki.
V	tistih časih »o bili vsi premo* garji obvezani, da »o izstrelili sami prej svoje.mine, ko so zapustili šaft. Na piščal k in žvižg se je to tudi^zgodllo. Naenkrat, počasi in z vso grozoto, so ¡za,slišali zunaj stoječi, in za na delo pripravljeni rudarji, grozno bobnenje, potem dim in prasketanje ognja in podiranje rudnika. Vsi so vedeli, da se je pripetila inajgroznejša eks-plozic jiav Moč eksplozije' .je bila takti, da je odtrgalo vse stavbe in to .150 čevljev nad j aim o, in v m 'koši, s katerimi so se v-oa-ili rudarji: v .jamo in ven, so bili odtrgani ini razdejani v nevidne škrape. Jama si je razdelila v dva oddelka ; prva je zaprla izhod drugi, na ka-■k'Q rešitev rudarjev ni hilo misliti; Kdor ni bil ranjen, je bil grozno ¡razmesarjen na kosce. Smrt je hita vladarica.
'V času ekspllozije, stoinpetinše-detset mož je bilo v jami. Polovico je,; prišlo jih še živih iz jame. Ko ■sejjie zaznalo o nesreči, so se pri-Čc|a reševalna dela in. pomoč je prišla iz cele okolice, posebno iz Girard-a. Ogenj in težki plin je ;paj prvi dan onemogočil pogumnim rešiteljem vhod v jamo. Šele v ponedeljek je mogel koroner začeti svoje žalostno delo. Nekateri. rudarji so bili kar razcepljeni na dva kosa. Nekaterim je manjkala glava, drugemu noge a-li roke, od nekaterih je pa ostalo -par kosov rdečega mesa; drugim je bila odtrgana kost od kosti — grozno 1
Neko kovačnico so spremenili v bolnišnico in mrtvašnico; prizor v njej je bil grozen in za pero nepo-pisljiv. Matere, familije in očetje so jokali na okoli, mimo dolgih vrst mrtvih in iskali svojih.
Vseh šestinpetdeset mož je bilo ubitih v par minutah od eks-plozieije; mnogo drugih je ostalo kripelnov za celo življenje.
Tri dni je trajal pogreb na pokopališče v Frontenac, Pittsburg in okoflična mesteca. Joplin je poslalo pomoč v denarju in drugim; tudi druga mesta so sledila •s tem zgledom, ki pa- ni mogel nadomestiti mrtvih. . . Oče in sin dta bila pokopana v en grob in v enem slučaju cela moška generacija v Srno zemljo . . .
Vzroka ekspozicije se ni zvedelo. Jama je bila v slabem stanju. Premogovega prahu na kupe po vseh kotih ; plin je imel tudi svojo mesi o v jami. Vodstvo jame se je izgovarjalo s tem, da so bili zadnji čas v delo, mesto Amerikam cev, ki so zahtevali večjo plačo in zapustili delo, sprejetih mnoge Francozov, Belgijcev in Italijanov, ki se niso mnogo ozirali na rudniške določbe in bili “ignorant”, kakor pravi kompanijsko poročilo na vlado.
Skrivnost je šla v grob, na nedolžnost družbe nam pa tudi ni vel e van o verjeti!
Jama se jo popravljala in par mesecev pozneje se je v njej zopet delalo. Ne ve se vzroka, zakaj ni napredovala, ker kmalu so jo zaprli in operatorji zapustili Fron-tenae mesto. Stare rudarje, ki jih še danes vidiš kot kripelne in ki so bili žrtve popisane nesreče, je lepo in grozno poslušati o nesreči na “hudičev petek”.
Slovenski premogokop.
Lorain, Ohio.
Uredništvo Glas Svobodo: —
Že dolsro je temu, kar je bil iz naše naselbine zadnji doniš v Gl.
Sv. Kaj je ‘krivo, da ¡se rojaki tako poredkem oglašajo v listih, ne
ve™ Diiiuia vam m-c-am poročati, da so .pri tukajšnjih zadnjih volitvah ¡zmagali na celi črti — soci-jalisti, kar pomeni velik napre dek za celo naselbino.
Imamo n. pr. dobre republikanske'in demokraške — govornike’ a nobenega delavca, Vse obljube, ki jih narode obojni, so prazne skodelice tiste tekočine, ki prav rada zastruplja našo kri. Veruje jim že živ krst ne več, kako naj bi potem še v naprej “vodili” ljudstvo? Velikega pomena je, da je Lorain, to prijazno mestece ob Erie jezeru, postalo rdeče. Kakor čitam iz drugih časopisov, dnevnikov, «o socijalisti pri zadnjih volitvah napredovali s več stoti soc glasov! Saj ga ni sfcoro bolj) važnega mesta danes v Ameriki, ki ne bi imelo soeijalist čnih za «topnikov. Nekateri Slovenci vedno govore, da ameriški socijalisti so novsem nekaj drugega od evropskih, posebno nemških socijal-demokratov; v to polemiko se jaz ne morem spuščavati. ker nisem še tako o stranki poučen, pač pa toliko vem. da so socijalisti v Milwaukee, in celi Wisconsin, bolj na starokrajiski reform izvoljeni in Berger -sam je tudi že naglašal soeijaldemokraštvo svoje stranke, ki ga je izvolila za ¡kongrešmana v Washington, D. C.
Želim, da bi uredništvo Glas Svobode ob priliki v večjem član ku bolj natanko povedalo, ee obstoja med socijališti Amerike in •socijalnimi demokrati Evrope, kaka pazlika.
Čital sem tudi par številk nazaj dopis iz ¡Cleveland, O., podpisan neki Lokar. Vedite g. urednik, da je dotični-dopis vzbudil ogorčenje in to v klerikalnih društvih. Takih dopisov pride malo vpogled Slovencem. Veseli me, da je Glas Svobodi dal prostor tudi človeku'. ki je v katoliški organizaciji, ker v “Am. Slovencu” gotovo ne bi -sprejeli omenjenega in nadvse ¡zanimivega resničnega dopisa. Da imamo take pse med seboj —+- se ljudem ni sanjalo!
Pozdrav zavednjakom!
A. V.
Stonington, 111.
G. urednik: —
Od povsod! iz Illinois države sem že čital v Glas Svobode lepe dopise, in tako me je prijela velika nevošljivost, da še nisem (?) videl iz Stonington-a nobenega dopisa v Glas Svobode.
Pa" novice, ¡ki vam jih moram danes poročati so bolj žalostne vsebine: delamo jako malo. Samo dva dni v tednu se porivamo za karatni v- jami. Imamo tu dva rova, Stonington rov, in Taylorville rov ter se v obeh šlabo dela. Novi možje pridejo in primejo delo, na drugi strani stari delavci kvitajo in hajd. s trebuhom za kruhom! Takšen je -danes položaj delavstva sploh. Sicer se dobe vedno ljudje, ki govore, da delavci in delavški časopisi preveč jamrajo, a rečem vam g. urednik, -da tisti, ki tabo govore, ,so težko kedaj bili v delavski krizi in pomanjkanju. Mi smo pa že navajeni trpeti in težko delali, in če se malo pritožimo po delavskih časopisih čez/ slabe delavske razmere, nam ni zameriti. —
Vem le toliko, da bi lahko Vsi ljudje na tej zemlji bili srečni, če ne bi bilo toliko ljudskih izkoriščevalcev, gaunarjev in kapitalistov, ki smo jim mi. delavci le blago, delavna živina, kupljena za čas. dokler mas oni rabijo. In to je vse!	Jos. Breznik.
Pittsburg, Kans. Uredništvo Gl. Sv.: —
Vedno ¡se črtajo dopisi v Glas Svobode iz našega prijaznega mesta. Tudi bo veselilo če bom videl teh par svojih vrstic v našem delavskem listu.
Kar s« dela tiče v tukajšnjih premogovih rovih gre še vedno bolj počasi, afcoravmo bi bilo lahko še mnogo bolje. Zaslužka ni dosti in gre ves denar sproti malim konsnmentom kar gotovo ni samo v naši naselbini slučaj, temveč vsepovsod v Ameriki. Draginja je večja k-ot drugod in v o-kolici Kansas so že vse -svinje pocukale. Kolikor jih je kateri imel, toliko mn jih je poginilo, in kakor vse kaže. bomo morali še to zimo nezabeljene ‘šterce’ jesti in krompir pa prav slan, da se bo kar v grlu ustavljal! Toraj kakor kaže, bo ta zima prav huda, v vseh ozirih. Vas pozdravila,
Jos. Knez.
Uspela veselica.
Chicago, 111.
Soboto, 18. t. m. je imel Slov. del. pev. zbor “Orel” svojo veliko jesensko veselico v Narodni dvorani. Kakor vse Orlove dose-dajne veselice, tako je tudi ta zadnja krasno uspela. Dvorana je bila" polna Slovencev, Hrvatov, Srbov in obilo Čehov, vsi zastopani po svojih pevskih društvih, ki so izvajala slovanske pesmi. Do ranega jutra je rajala dvorana v zadovoljstvu, mladina v plesu, ker ni primanjkovalo slovenskih deklet in tudi krasotic. Od dr. Branko Radicevich, Besedv 4 vvarda in pevskega delavskega zbora “Slobodia”, je nam posebno pohvaliti slov. pevsko društvo “Slovan” iz So. Chicago. Posebno prva pesem, Zjasni zvezde mu temne, od P. H. Satner, je bila prijetna nšesu in občudovana od vseh. Najbolje se je pa seveda P°-stavili peviski -zbor “Orel” od J. Gerbiča komponirano pesmijo Slovanski !g-od. Pevci so bili v tono zaei ji in vokalizaciji kakor na mestu in'burno ploskanje kar ni hotelo ponehati. Da ¡se je pevski zbor “Orel” razvil v tem malem času svojega obstanka, je več pripisovati pridnosti in ljubezni slovenskih fantov do mile slovenske pesmi, ‘kakor učitelju, ki ni Slovenec in ki torej ne more pri najboljši volji slovensko pesem tako podučiti in se v njo uglobiti, kakor' hi se to zahtevalo od njega.
Chicago potrebuje slovenskega učitelja petja in ta potreba je postala že akutna stvar. Pa o tem se naj elani Orla in drugih slovenskih društev, sami med sabo malo pogovore.
Veselica, ki nam je je dalo pevsko društvo “Orel”, je uspela v zadovoljstvo vseh, ki smo je prisostvovali.	—c—
Pes M-oineš, Ta.
G. urednik: -+-
Malokaterik.rat se eita v kakem slovenskem časopisu iz Des Moi-nes, la. Res, da nas je tu le par Slovenčev, vendar vam imama za poročati danes le dobre novice.
Veliko je bilo že jamranje, ker je primanjkovalo dela v tukajšnjih premo go kopih. Največja ekspresija. je pa vladala zadnje mesece. Povzročilo je to krizo razni štrajki in politika. Deset let je, bilo čutiti neko tajno krizo v tej premogarski okolici in šele danes se je položaj obrnil na popolno normalno ¡stanje in vsi rovi ,so u-posleni. da lahko imenujem to boljše delavske čase v Des Moi-nes, la. Vse kaže, da bo dobra ¡zima in mnogo dela in gotovo tudi zaslužek ne bo napačen.
A. C. M.
Alix, Ark.
Cen j. uredništvo: —
Delo na Denning stavbah in progah je dobro. Delavski zaslužek s« je saj nam jumnjoneem zboljšal in upamo na dobro zimo. V jamah ddltajo naši rojaki 4 do 5 dni v tednu in se bo morebiti obrnilo še ha boljše, vendar ne priporočam rojakom sem za delom hoditi, ker so vse jame napoljene s ljudmi in tudi mnogo starih šta-parjev v mestu, če se položaj1 o-brne, bom poročal v Glas Svobode. in to v kratkem.
Pozdrav!
Sava Janežič.
Društvo št. 76 S. S". P. Z. v Round-up, Mont.
naznanja vsem članom, da se u-deleže v polnem število prihodne ¡seje, katera se bode vršila dne 10. decembra 1. 1. Volil se bode nov društveni odbor 1 Kdor se jie ne bode udeležil in to brez tebtničnega vzroka zapade kazni. $1.00.
Odbor.
Vabilo na veselico!
Društvo št. 8 v Mariana, Pa., spadajoče k Slov. Del. Podp. in Penzijski Družbi, vljudno vabi vsa bratska društva na svojo ve liko veselico, ki se vrši dne 29. nov. t. L v navadnih društvenih prostorih. Priporočamo se za o-bisk tudi članom S. S. P. Zveze, oz. dr. št. 71, kakortudi članom S. N. P. Jednote. Vabi
Odbor.
Mestna hranilnica ljubljanska.
Meseca oktobra 1911 je vložilo 1465 strank 720.167 K 54 vin.. 1499 ¡strank pa dvignilo 888.573 K. 03 vin. Stanje vlog koncem meseca oktobra 1911 41,422.981 K 24 vin. Stenje vložnih knjižic 28,-856. —
50.000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
WaKa. Knjižica je -Čredna glO.oo -CsaKemu bolnemu člo-CeKu.
Mi želiaco, da, vs tki bolni čio v k piš? po našo urejsno zdravilno knjižico. Ona kn ižica szetuje v poljudnem jedku, kako da se doua vpešao zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slab .tni ži ,ot, zgubltdr mo'i, re.matizem in trganje v kosteh, spalne bolezni, kakor uidi bolezni v želodcu n, vranci, led icah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako >am pr seda zabadav denar dajati, tako pišite ^.o ono zdravilno knjižico, katero vam tlemadom i poS’emo in bodita uverjeni da o-zdravite Na tisoče iju ri je oidr/ vilo jo navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter > udi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in gl nam poš ite in iri vam pošljemo popo.noma brezplačno ono knjižico
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM.
Or. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg ; 22 Fiftb Ave., Chicag, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno kniižico, ter vai prosim, da mi io
tako pošlite.	j >	J
ZASTONJ
MOŽEM
Ime. , Fošta.
Država.
Mmmmmmmmmmm mmmmmmmmmmtsm
Na dobrem glasu.
ZÆêSlT ""*SE
I
~jbe2__
Malo je na svetu zdravilnih pripomočkov, ki sc na dobrem glasu, vsako sezono v letu, v vsčh krajih dežele in vseh slojih ljudi. Najbolj znani od takih pripomočkov je:	:	,	-
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
\ zrok tega dobrega imena je, ker je ta zdravilni pripomoček velikega dobička v tolikih slučajih bolezni človeškega teltsa. Narejeno iz najbolj bogatega in čistega rdečega vina in izbran h medicinskih želišč in je narejeno v to. da ozdravi obolele ude prebave. — Odstrani:
JOSEPH TBIKHS’8

REGISTERED
Bolečine želodca,
slab počutek po jedi,
teško spuščanje vetrov,
ščipanje,
slabo prebavo,
zabasanost,
nervoznost,
zgubo, teka, švohost.
in uredi teško od-dajenje hrane. Je jako dragoceno v vseh takih boleznih, kjer se pokaže švohost telesa in kjer je kri slaba. Moralo bi se rabiti v vseh bolezn h želodca, jeter in za. nepravilni tok krvi.
Za dobiti v lekarnah.
Ne jemnlji cenih, slabih ponarejenj. ^
JOS. TRINER
IMPORTER & EXPORTER,
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
m ímmmrmmí
The Komad Schieiei Co,
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK & VANA,
IZDELOVALOA
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač
82—84 Fisk St, Tel, Canal 1405
Dobra linijska Goslilnaƫ
mrzel in gorak prigri-	Ç Ctuctnu
zek. : Pod vodstvom	J • >JlZ*aU«y
2005 Blue Island Ave.
veiikA Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 3096.
2103 Bine Island Av. cor. 21.St SALOON
z lepo urejenim kegliščem in »veže Schoenhofee pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
Vrbasova prodajalna umetnin,
portretov, podob in okvirov, razne drage malenkosti in. ženitovanjski certifikati. Razglednice-NIZKE CENE.
1836 Bill ISiaM A?B.
«

Ghltip. lil.

Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Centie Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji. ori tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči *« pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
L
RAZNO IN DRUGO
1
KITAJSKE TAJNE DRUŽBE.
Interesantne podatke o kitaj skih tajnik družbah, ki so pravzaprav povzročile kitajsko revolucionarno gibanje, podaja “Corriere délia Sera” neki dobri poznavalec kitajskih razmer. “Sedanja revolucija”, piše zaupnik milanskega lista, “je delo mogočne tajne zveze, ki je nastala iz sramu pred nečastnim sklepom miru v Simono-seki. Pristaše reformne stranke je Afandžu-vLada proglasila za sovražnike domovine ter jih grozovito preganjala. Vsled tega je morala ta stranka delovati tajno. Vse sovraštvo nezadovoljnih se je obrnilo proti vsiljeni dinastiji, ki so jo smatrali kot edini,vzrok, da veliki 'kitajski narod neprenehoma propada. Zelo razširjena nova tajna zveza “Ko-Ming-Fang”, v katero so se združili sovražniki dinastije Mandžu, je prisegla, da od strani sovraženo Mandžu-dina-»tijo s prestola. Centralni sedež družbe “Ko-Ming-Pang” se na-baja oziroma se je nahajala v inozemstvu, v Tokio, več filialk obstoji v Ameriki in Aziji, ena v Parizu in ena v Bruselju. Najbolj nevarno orožje te najmogočnejše tajne zveze, kateri pripadajo skoraj vsi, v inozemstvu živeči kitajski dijaki, so popolnoma moderno redigirani in navzlic vladnim prepovedim zelo razširjeni dnevniki, ki se tiskajo v Tok'o in Hongkongu in pa propagandne .brošure, ki se tiskajo na svilen papir in ki se razširjajo v tisočih in tisočih izvodih. — “Ko-Ming-Pang” je tudi skušala privabiti na svojo stran druge tajne družbe, ki «o tudi sovražne M andžu -dinastiji, tako družbo “Tai-Lien-Ohiao”, mogočno “Chai-Hni”, (vegetarijanci), “prijatelji čistega nauka” in druge, pri čemur je imela veliko uspehov. Imam en eksemplar programa družbe “Ko-Ming-Fang”, ki je bil izgubljen v revolucijskih bojih pri Lungšau in katerega sem slučajno dobil. Najznačilnejše točke tega programa so: “Kitajsko naj pripada Kitajcem, s tujci naj se pa ravna kot s tujci. Vsi člani rodbine Mandžu, ki vladajo na Kitajskem in ki sploh pripadajo temu plemenu, naj se izženejo iz dežele ali pa pomore. Cesar bo -obešen in u-vedla se bo centralna vlada. Cesar -gtvo se razdeli v province, ki i-menujejo odposlance za izvolitev predsednika in podpredsednika republike. Za vse Kitajce velja isto pravo in vsi Kitajci imajo i-ste pravice, ki naj se energično branijo. Absolutna svoboda besede, vere in tiska. Republika no i-nrela ime “Združene države cvetoče zemlje’ ’ - (“Chimg-Bua-Kung lio-Kuo”), bo svobodna in neod-visna in dobila po ameriškem vzoru parlamentarično vladno obliko. Kar se tiče odnošajev na-pram tujim državam, tedaj se pri-i poznajo dosedaj sklenjene pogod-: hé, p rompt no se bodo regulirale obresti od posojil, kakor tudi o-.stale prevzete obveze. Koncesije inozemeev ostanejo nedotaknje-n”. Vojaške organizacije tajne zveze “Ko-Ming-Tang” je tako strogo tajna, da je pač zelo težko prorokovati résultat sedanjega revolucijskega gibanja. Samo eno je gotovo, da vodijo gibanje izkušeni častni!^, ki so študirali na dmžbine stroške v vojnih šolah stare Evrope, in da &o bdi že nred meseci pridobljeni večji oddelki regularne armade za revolucijo “Ko-Ming-Tang”, h kateri pri-poznava inteligenca je prepričana, da bo zmagala, če «o ji pridružijo tudi prej omenjene tajne družbe, ki imajo pristaše med nižjimi in srednjimi stanovi. Dosegli so deloma tudi že sporazumi j en je, in ni daleč ura, ko bodo obračunali s tujo Mandžu-dinastijo, ki je stoletja tlačila kitajski narod.”
Dišeči metulji. O dišečih metuljih je vobče ljudem jako malo mano. — Dejstvo pa je, da razni metulji, med temi tudi slovenski glogov belin, ki razširja io n.i sc bon duh, ki je časih .prijeten, časih pa tudi skrajno zopern. Neki ital’,lanski učenjak je spisal »red kratkim poljudno razpravo > metuljih. V tej razpravi se temeljito bavi tudi z dišečimi metu ii. V Evropi se posebno odliko «jo tri vrste belinov, med temi Udi naš glogov bel:n, ki razširja-o posebno prijeten duh, ki je po-loben duhu jasminovemu. Zopr-'o pa diše nekateri inozemski me-
tulji, posebno močno ravno največje in najlepše vrste. Ta duh ne vpliva na spol, ne izvira iz njega in tudi radi njega ne eksistira, ker ga povzročata oba, samec in samica. Po sodbi tega učenjaka, je tak zopern duh je naravno orožje metuljev, posebno proti požrešnim pticam, ki so naj hujše metuljeve sovražnice. Dobi se pa tudi pri velikih in lepih inozemskih metuljih vrste, ki krasno diše in še prekašajo slov. beline. Konštatiral pa je, da se dobe tudi različni bajno dišeči duhovi pri raznih krasnih metuljih, ki medsebojno privlačujejo samca in samico.	i
O ženskem romanju v Jeruzalem. — Petrograjski arhimandrit Wladimir je izdal okrožnico, v katerej resno svari starše, posebno matere pred romanjem dekli# in mladih: žena v Jeruzalem. Nevarno je namreč in pogubonosno prenočevanje ob svetem grobu, kjer leže vprek pomešani brez reda moški, žene in dekleta. To se dogaja češee tudi na Kranjskem, na Brezjah, Višarjih, na Sv. Gori itd. — Posebno nevarni pa so v Jeruzalemu grški duhovniki, ki vedno vabijo ruske žene in dekleta in jih zapeljujejo. Ti grški duhovniki imajo tik svetega groba svoje celice. V te celice povabijo češče ruska dekleta in žene, jih pogoste z jedjo in pijačo. Take gostije trajajo navadno pozno v noč. Ponudijo jim grški duhovniki tudi prenočišča itd. Ta okrožnica piše, da se večkrat dogodi, da ostanejo ruske žene in dekleta kar pri njih v Jeruzalemu. Zapu-ste svojce in se popolnoma odtu-j‘jo svojih staršem in soprogom. Duhovniki jih potaknejo po raznih samostanih, kjer igrajo poleg svoje žalostne vloge tudi še vlogo duhovniških agitatorje. Te odpadle ženske agitirajo potem med ruskimi romarieami jako uspešno za svoje samostane in vabijo svoje rojakinje k sebi. Zato prosi arhimandrit Wladimir, da naj ne hodijo v Jeruzalem romarice, ki še niso spolnile vsaj 40. leta.
Usodepolna hiša. V Petrogradu pozna vsakdo usodepolno hišo, hišo nesreče. Nahaja se v ulici Fon-teka št. 16, je lastnina države in je najzadnje bival v njej mini-sterski predsednik Stot pin. Morda. v tako pripoveduje pariški “Daulois”, je to le navadna igra slučaja, toda hiša je prinesla vsem njenim prebivalcem nesrečo. — Pred 32 leti so v tej hiši revolu-eijonarci umorili generalnega adjutanta Mesencova. strica Stollipi-nove soproge. Njegov naslednik, general Potapov, je v tej hiši kmalu potem zblazni!. Za njim sta prišla v to hišo eden za drugim stanovat ministra za notranje stvari Sipiagin in Plehve, ki sta oba padla kakor krvavi žrtvi nihilistov in revolucije. Nasprotno niso pa trije drugi ministri stanovali v tej hiši in sicer: grofjLois-Melikov. grof Tolstoji in Durnov. Odpovedali so se službenemu stanovanju in so si raje drugje najeli stanovanje in nobeden njih ni postal žrtev kakega atentata. Novi ruski ministerski predsednik, je sledil izgledu teh treh in tudi ni hotel iti stanovati v to usodepolno hišo. Ta hiša nesreče je sedaj prazna, in utegne tako ostati.
Kako so se prvi Evropejci naselili v Tripolisu. Prvi Evropejci, ki so se naselili v Tripolisu, so bili stari Grki. Na otoku Teksas je bik več slabih letin. Sestradano ljudstvo je vprašalo bogove, kaj mu je storiti. “Obljudite Libijo”, se je glasil odgovor. Nato so oto-Vani napravili potrebne čolne in -o poiskali pogumnih mladeničev, da bi šli ogledat novi svet. Mladeniči so se vkrcali, zapeli jadra in veslali proti Tripolisu na afri-kansko obrežje. Med potjo so se pa skesali, se obrnili in vrnili do mov. Ko so domačini zagledali vračajoče se mladeniče, so se razsrdili in sklenili, da jih ne puste več na kopno. Pričeli so streljati nanje s pušicami. Ko so mladeniči videli nevarnost in da jih svojci več ne marajo doma, so obrnili čolne in s podvojenim pogumom jadrali zopet proti novi domovini. Dva tedna pozneje so se izkrcali v Libiji — poznejeinu Tripolisu. —Tako piše londonska “Westminister Gazette”.
Šaljiv protestantovski duhovnik. Pred kratkim umrli tajni cerkveni svetnik dr. Friderik Mayer je, bil znan kot jako šaljiv človek. Med raznimi šaljivimi a-nekdotami pripovedujejo o njem sledeče: Mayer je hodil več let na letovišče v Karlove vare. Seznanil
se je z nekim ogrskim duhovnikom, ki je z Mayerjem redno vsak dan občeval. — Držal pa je Mayerja vedno za katoliškega duhovnika. Nekoč pride k Majerju na obisk njegov sin. Ko sta šla a. Mayerjem na običajni sprehod, jih sreča kot po navadi, znani o-grski duhovnik. Ko vidi Mayerja v spremstvu mladega dečka, ga vpraša: To je pa gotovo vaš nečak? Maj'er pa mu odgovori: “O ne, gospod, pri nas jih imenujemo sinove.” Večkrat pa je tudi Mayer slabo naletel. Nekoč je bil v družbi z nekim učiteljem. Med pogovorom seže Mayer v žep in si hoče zapaliti smotko. Učitelj mu vljudno prižge vžigalico, ki pa je ugasnila, predno je mogel Mayer prižgati smotko. Mayer je porabil tudi to priliko za šaljivo opazko in rekel: “Luč šole ugašuje!’’ U-čitelj pa je mirno prižgal drugo vžigalico in odvrnil; “O ja! Posebno, če pride pod cerkveno komando!”
Velika porotna obravnava se
začne dne 27. novembra v Zagrebu, in sicer proti 24 kmetom, ki so obdolženi, da so umorili rokodelskega pomočnika Souchaneka na polju pri Ribniku na kranjsko-hrvaški meji. Kakor smo že poročali, je takrat gorelo na več krajih, vsled cesar so bili kmetje .zelo vznemirjeni. Nekega dne so dobili na polju Souchaneka, ki so ga imeli za požigalca. Najprvo so ga na vse mogoče načine mučili, potem pa sežgali. Državni pravd-nik je obtožil vseh 24 kmetov u-mora in zahteva za vse v amislu zakona smrtno kazen.
Pater Mačoh si je premislil. — Morilec pater Mačoh je preklical pri preiskovalnem sodniku svoje priznanje, da se je udeležil pri u-mom v Jasni gori pri Čenstohovi ter je obenem obdolžil nekega bivšega samostanskega uslužbenca tega umora. Vsled tega so preložili obravnavo za nedoločen čas, kar je pater Mačoh bre.z dvoma tudi nameraval.
Nadvojvoda, ki se je odpovedal svojim pravicam. — Nadvojvoda Perd. Karol se je poroč.l, kakor smo že poročali — s hčerko vseučeliškega profesorja Berto Czuber. Cesar je v to ženitev privolil, a nadvojvoda se je zato odpovedal vsem pravicam in naslovom, ter se bo v bodoče imenova* čisto navadnim meščanskim imenom Bnrg. Cesar je nadvojvodi določil iz privatnih sredstev apa-nažo v znesku 8,000 dol., na leto, kar bo vsekako zadoščalo, da kakor ni bilo treba stradati nadvojvodi Fran Karolu, to tudi gospodu Burgu pe bo potreba!
Revizija ljudskega štetja v Gorici izkaže Slovencev 9800. Magistrat jih je bil naštel 6653, torej jih je prištela, revizija nad 3100. Prvotno so bili našteli na magistratu nad 11000 Slovencev, potem je magistratura revizija znižala število na 6653. Sedaj so narasli na 9800. Vsakdo pa ve, da manjka še 2000 Slovencev, ki so še vedno všteti za Lahe! — Lahov so našteli letos 17856. Če odštejemo slhv. prirastek iz vladne revizije 3100, dobimo Lahov 14700. In še 2000 Slovencev proč. ni Lahov niti 13,-000! Pokaže se povsodi da je Gorica dandanašnji pol slovenska pol laška!
Žrtev dela v Trstu. V čistilnici riža na Čampo Maržo v Trstu je ponesrečil 32 letni Prane Poljšak, doma od Saksidov v domberški občini,- Hotel je prestaviti cev, spodaj pa so lovili riž v vreče; tako se je on, st.ojež na rižu, začel z rižem vred pogrezati. Klical je na pomoč, toda riž ga je potegnil s seboj in Poljšak se je v njem za dušil.
2239.7 metrov pod zemljo. Trije naj gl oboke ji rovi v zemljo se nahajajo na Pruskem ; vsi trije so nad dva kilometra globoki. To so rov pri Parušovim v ribniškem o-krožju, ki je globok 2003,3 metre, v Subinu v poznanjski pokrajini, globok 2149.4 metrov, najglobo-keji 2239.7 metrov pri Čukovem, tudi v ribniškem okraju. Ta poslednji rov so izkopali, da preiščejo pod zemljo zaloge premoga. A-ko bi se 7 in nol stolpov, visokih kakor znani Eiffalov stolp v Parizu postavilo eneira vrhu drugega. bi dosegli enako visočino nad zemljo.
Sedaj šele se izve, da je bil ob
otvoritvi bolgarskega sobranja nameravan atentat na kralja. U-moriti ga je hotel ruski anarhist Bagarin, ki pa ni -dob’1 vstopnice »a sobranje. Basrarin je zbežal na Romunsko.
m
E
Razprodaja spominu za-I hvalnega dne.

rrz
Ta in prihodnji teden razprodaja.
v cenah posebno znižano.
Krasni predmeti za
• •
$
m m m ® ®
Blago §
m I ®
v darila; pripravljalna g
razprodaja za božični čas.
_______ ®
-------------- g
m
®
m m
m
Ženske in otroške rokavice, posebno ta teden lepe za dobiti; dobro blago, fino delo;
izvanredna cena za par samo ......... 25c
¥
Rokavice za dame, Oashmerette modela, prevlečene s svilo, vseh velikosti, par .. 50c
Otroške rujave volnene rokavice, dobro blago, zadnje mode, ameriško delo, par samo 59c
Fino blago za miz-o, 58 inč velikosti, ameriški patent, navadno 50c yard, pri tej razprodaji yard samo ......................... 29c
Namizni prti, fino blago, posebni prti iz Avstrije importirani, velikosti 56x58 inčev, vredni do $1.50, sedaj samo ............ 98c
KUPI ZIMSKE SUKNJE PRI NAS!
Ženske zimske površne suknje, narejene iz čistega Sealette satina, črne barve, visoki moderni ovratniki, nazaj zavibami rokavi, krasni moderni gumbi, navadna cena $30.00, pri tej razprodaji samo............$20 00
Dekliške suknje, narejene izKersey volne ali
Mellon volne, krojaško delo, moderne sestave, fino blago; za deklice od 6 do 14 leta. Vredna $7,50, pri tej razprodaji se prodiaja za samo • •.........................$3.98
Moške obleke, zadnje mode, fino blago, moderne setave barv, cela obleka pri sedajni razprodaji samo .................... $9.95
Grmada deških oblek, kap, zimskih sukenj, spodnje obleke in vseh potrebščin • m
je dobiti pri;
hišo

m
®
m
@
®
m
®
m
®
m
®
m
m
m
m
m
®
®
m
®
m

“Nobeno drugo mazilo ni tako izdatno za ranitve, otrplost, hromoto, otekline, bol v hrbtu in revmatizem, kakor Severovo Gothardsko Olje”, piše ga. Ana Petersen. San Pierre, Ind. — “Vsem družinam bi svetovala, imeti to mazilo vedno pri roki.”
?
i
Zavarovanje proti bolečini.
Kadarkoli trpite vsled revmatičnih bolečin, nevralgije, ranitve, otrplega vrata, otrplih sklepov in mišic, hromote, oteklin, bolečin v prsih, hrbtu ali bokih, iz vij en j ar ran, oprask ali katerekoli bolesti in neprilike, da je potrebno krajevno zdravljenje.. tedaj vam nič ne donese tako hitre in varne olajšbe kakor
SEVEROVO
GOTHARDSKO OLJE
(Gotkard Oil.)
Kupite si ga steklenico danes! Prepričajte se o njegovih izvrstnih, bolečino tešilnih svojstvih in nikdar ne boste želeli biti brez jega.
I
‘"Kašelj je nehal
a
Steklenica tega mazila doma pomen ja
Zavarovanje proti bolečini.
Cena 50 e.
‘Petnajst
kapljic“
“Dihanje je sedaj lahko” -— “Hripavost je izginila”. — Tako in slično se po navadi izražajo bolniki, ki so za svoj kašelj,, vnetje, sapnika, davico in druga obolenja grla. pljuč in sapnika rabili zanesljivo zdravilo, tako dobro znano pod imenom
Severov
Balzam za pljuča.
(Balsam for Longs)
Pomagalo vam bo ! Poskusite ga!
Ceni
25c in 50/‘
V slučajih dolgotrajne ali povratne zapeke, neprebavnosti, otrplosti jeter, težke prebave, telesne slabosti ali onemoglosti so navadno zagotovljene dobre posledice, ako redno po jedi uživate od petnajst kapljic do ene žličk« zdravila zvapegaV
Severov
Življenski balzam.
(Ba.lsam ot' Life)
Cena 75c
Zdravilo redke izbornosti.
Na prodaj v lekarnah. Omislite si iztis Severovega novega slovenskega Almanaha za 1912. Zastonj ga dobite. —r Za brezplačen zdravniški svet pišite na
W. F. Severa Co. C!"“wi™s
Škof proti župniku
Kako je preganjal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič iz političnih ozirov podrejenega svojega župnika—
spisal
Da temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN.
—Vse pravice so pridržane.—
GONJA VSEPOVSOD.
Pozabiti ne smemo anonimnih pisem, ki jih je dobival Berce ob različnih prilikah, n. pr. kadar je bila kaka obravnava s Svolj,sakom, ali kadar je bil kak nasprotnik obsojen. Tudi pred preje imenovanim di*. Krekovim shodom v Preski, kjer je Svoljšak nastopil proti Bercetovim prijateljem uprav divjaško, je došlo Bercetu značilno anonimno pismo, tako •tudi dan konkurenčne obravnave in tisti dan potem, ko je nastopil Smoleč svojo tritedensko ječo. Ta pisma v neizkaljeni luči kažejo vso podivjanost kle-i likal cev, ljudi, ki čitajo “Slovenec” in “Domoljub”, 'kažejo njih brezmejno surovost. Kdo je ta pisma pisal, se da seveda le sumiti, nikakor pa ne dognati, ker je pisava, kolikor le mogoče, spakedra-na. Vsekako je pa bilo več piscev. Naj priobčimo le najznačilnejše besede in stavke iz njih, ker bi bilo za celoto teh pisem škoda papirja. Pisma so večkrat podpisana “Z Bogom in Marijo”, vsebine so pa te-Te in take-le:
“Star zagrizen liberalec, sram le bodi, ker si že toliko ljudi pohujšal s pomočjo satanovo in provzro-čil toliko hudega, hitro se poberi iz Sore stran od nas, če ne, t.e bomo zgrdo spodili, bilo bi najbolj prav. d.a bi kar cerkev zaprli, da bi ti nič več ne smel iti vanjo in ne v farovž, šel boš tako kmalo od nas, rad ali nerad, če ne ziepo pa zgrdo, tako žalostne razmere si provzročil pri nas. kakor bi prišel an-tekrist v Soro, z Bogom :'n z Marijo.”
“.Zagrizen liberalec, ti liberalni far in zastarani grešnik, far zavrženi, ižvržek izmed ljudi, poberi šila in kopita iz Sore in pojdi k Tavčarju v službo, za kamer si, da ne boš več ljudi pohujševal, globoko si že propadel, svojega tako dobrega škofa sovražiš, katerega mi ljubimo in spoštujemo iz celega srca in bi radi dali zanj tudi življenje, če bi bilo treba, na •prižnici govoriš hinavske besede, kakšno je pa življenje tvoje, s mislimo, drugikrat se bomo še drugače »govorili, če se no pobereš proč.”
“Sorški fajmošt.er proklet antekrist Judež iškar-jot.” (Prišlo pred shodom v Preski.)
“Ti nisi hudič ti beleebub, ti si antekrista pro-klct far, o nesrečna sorška fara. po tebi tako govorijo sorški farani proklet pes! (Prišlo ob času o-bravnave, ko je Berce tožil Svoljšak).
“Če je že kakšnega živega hud'e vzel, bo tebe tudi, če ga pa ni, bo tebe prvega, lump prvega klasa, hudič v farških hlačah, proklet administrator sorški.” (Prišlo o Božiču 1905. ko je šel Svoljšak v
ječo.)
Teb par vzgledov naj zadostuje o grozoviti divjosti gonje, ki se je uprizarjala proti Bercetu in je dala 'dkrdosreen izraz v anonimnih pismih.
Tako divjanje bi.razburilo človeka najtrdnejših živcev, koliko bolj je moralo šele Rcrceta, mehkočut-nega, idealnega moža, ki je delil dobrote župljanom, ki si ni nakopaval zakladov sveta, ki si ni bil svest nobenega prestopka. To divjanje od vseh strani je zrahljalo njegove uže 'tak rahle živce in sorski župnik, ki ni bdi nikdar vsled vestnega spolnovanja svojih dolžnosti trdnega zdravja, je bolehal venomer pomalem. Pri tem so pa padali po njem vedno novi udarci njegovih sovražnikov, kruti udarci in brezobzirni, le da hi uničili svojo žrtev.
PREISKAVA BERCETOVE PRETEKLOSTI.
Vse rovarjenje proti sorskemu župniku vendar ni hotelo roditi žaželjenib uspehov, čeravno je bilo 'blagoslovljeno od škofa Jegliča. Vse je bilo zastonj, “odium populi” se ni dal uveljaviti. Vse je bilo škofu na razpolago: hujskači na Sori in v Medvodah, “Slovenec” in “Domoljub”, spovednica, dr. Šušteršič in dr. Krek sta šla v ogeuj po kostanj za škofa, ljudstvo pa le ni sovražilo svojega ljubljenca, ampak bilo mu je vedno bolj udano.
Tu si je škof izmislil novo sredstvo. V “Slovencu” in “Domoljubu” je izšlo koncem julija in •začetkom avgusta naznanilo, da imata ta dva lista podatke o delovanju Bereetovem v Št. Lambertu in Šoštanju, kjer je preje služboval, in da bodeta enkrat brez ovinkov povedala vse, kar zdaj še prikriva ta. Razkritje torej kakega nečastnega dejanja ali na vsak način še več grehov, ki se očitajo Bercetu kot duhovniku in kot človeku.
To razodetje je vzbudilo pozornost med ljudmi. -Sicer je znano, da “Slovenec” in “Domoljub” napovedujeta mnogo razkritij, a sta doslej še vedno navlekla svoje lahkoverne bralce. Vendar docela se človek pri branju take vesti nikdar ne more otresti «uma, da je nekaj vendarle res in tako so tudi takrat ljudje čakali, da bodeta “Slovenec” in “Do-imoljub” prišla z razkritji 0 umazani preteklosti Ber. •cetovi, zlasti še, ko je v “Slovenskem Narodu” čez nekaj dni izšel poziv naj razglasita zanesljivo vse, kar vesta in znata o Bercetu. Sodilo se je, da spravita “Slovenec” in “Domoljub” vse na dan tem bolj gotovo, ker ju je ščitila poslanska imuniteta in ni bilo mogoče obrekovalca sodno prijeti.
Ljudje so čakali, toda čakali so zastonj. Razkritij ni bilo, pač pa vedno novi zlobnejši napadi na Berceta v obeh imenovanih /klerikalnih listih. Sukale so se sodno dokazane reči in “Slovenec” je n. pr. prinašal o preje omenjenih obravnavah take rezultate, ki jih bilo ni, le da bi na novo sramotil Berceta. Očital mu je, da je obetal škofu, da se poboljša, da bo pustil družbo liberalcev, da muje škof izkazal še osebno dobroto itd. Razkritij pa le ni bilo in jih še danes ni.
Mi, ki smo si nadeli nalogo, da opišemo \so to grdo divjo gonjo škofovo od kraja do konca, v kolikor so nam viri na razpolago, hočemo tukaj preiskati dercetovo preteklost v Št. Lambertu in Boštanju, kajti morda pa vendar najdemo kako stvar, ki sta jo škof in “Slovenec” prezrla in ki 'bi bila škofu gotovo prišla prav, saj vemo, da se ta dušni nadpastir lovi za vsako bilko in bilčico, kadar mu tv d a prede. Prede mu pa večkrat! Ozreti se pa hočemo še nazaj v začetek devetdesetih let, ker ne maramo imeti nemirne vesti, da smo se potegovali za grešnika, ki ni vreden usmiljenja.
Pred vsem nam je na razpolago pismo družbe sv. Cirila in Metoda z dne 25. maja 1891. V tem pismu beremo:
“Med onimi rodoljubi, 'kateri os-obito požrt\o-valno delujejo v prospeh naše družbe, zabeleženo je Vaše častito ime.
Uprav Vaš predlog na četrti skupščini na Bledu dovedel je društveni blagajni že več stotakov. S prelepim zgledom narodne požrtvovalnosti ste zasve tili slovenskemu svetu, ko ste svojo pogorsko župnijo vpisali med pokrovitelje naše šolske družbe. A tudi letos ste jo razveselili s cenjenim pismom dne 24 aprila in s priloženim stotakom, da se istotako vpiše med pokrovitelje župnija Zagorje ob Savi.
Ob tolikej požrtvovalnosti se Vam je izrekla v zadnji vodstveni seji iskrena zahvala.”
istega leta 1891 je bila birma v Št, Lambertu in vizitaeija na Sv. Gon, katero je Berce opravljal kot šentlamber.ški župnik. Pri tej birmi in vizitaciji je govoril tedanji škof Missia te-le besede:
“Vi ste idealno navdahnjeni, toda zapomnite si, da idealist mora trpeti. Z vami sem popolnoma zadovoljen. več sem našel, kot pričakoval. Ali ste še “sokol”?”
“Da!” je odgovoril Berce.	i
“Odstopite, potem se ugodi vaši želji, da pridete s teh gora v ravn no.”
20. januarja 1892. je govoril takratni dekan Kajdež na Vačah v farovžu pred kosilom Bercetu vpričo več duhovnikov, izmed katerih je duhovni svetnik Poč še živ: “Brezmadežen duhovnik, talen tiran, delaven, da se vam čudimo.”
Občina Št. Lambert je 2. oktobra 1892 imenovala Berceta za častnega občana, občina Aržiše pa 6. oktobra 1892 istotako. ,	■	■ \
VZagorju je bil Berce med ustanovitelji bralnega (društva) in pevskega društva, ustanovil je Ciril Metodovo podružnico in “Zvezo zagorskih Slovenk katera zveza je rodila Ciril-Metodovi družbi več pokroviteljstev. Sokol v Zagorju je Pa Berceta imenoval 20. maja 1900 za svojega častnega člana.
Missia je kot ponemčene« samo zato bil nevoljen na Berceta, ker je bil delaven narodnjak. Daši je Berce v cerkvenem oziru storil mnogo, imel je v Št. Lambertu dvakrat misijon in razne bratovščine, postavil je ob 50 letnici škofovanja papeža Leona XIII. kapelo sv. Cirila in Metoda in združil blagoslovljenje s prav velikim sl avl j etn. Daši je podpiral tudi reveže vse prek, vendar vse to ga po Mi-ssijinem mnenju ni opravičevalo, da bi smel biti naroden mož.
Ko je Berce 1. 1895. prišel kot župnik v Boštanj, je svoje delovanje nadaljeval v istem smislu. Na svoje stroške je oskrbel dvakrat misijon, vodil je tretji red sv. Frančiška in Marijino družbo, v njegovi župniji so bile bratovščine sv. Rešnjega Telesa, sv. Srca Jezusovega, sv. Dizma, sv. Detinstva. Kakor je v cerkvenem oziru deloval požrtvovalno, tako je podpiral reveže, kolikor je mogel. Cesto se je zgodilo, da se je za bolnika kuhalo v farovžu, da se mu je don-ašalo na dom jed in pijačo, s čimer se je sploh ipoglo postreči revnim bolmkom. Njegova dobrodelnost je bila znana daleč naokrog.
Bereetovo vzorno delovanje hvali škof v svojem dekretu z dne 31. avgusta 1901, ko je bila birma v Boštanju in kanonična vizitaeija. Ta dekret je uraden .dokument, V njem se povdarja zlasti, koliko lepih uspehov je dosegel Berce v šoli pri krščanskem nauku ter v cerkvi z mis jonom in Marijino družbo. Istotako se hvali njegova požrtvovalnost in uspešni trud za gospodarstvo.
Graja pa škof samo. da je v fari preveč “Rodoljubov” in strogo zahteva, da se Berce v cerkveno-političnih ¡zadevah ravna po njegovih navodilih.
Da je Berceta njegova rojstna občina Lancovo 1 1901. izvolila za častnega občana, smo uže povedali, kakor smo tudi uže omenili, kako izjavo sta podali občini Boštanj in Studenec, ko je Berceta napadel šentlamberški župnik Nemanjič. Sadna, grozdna in vinska razstava v Krškem 1. 1902 mu je izročila pri-znalno diplomo za vzorno gospodarstvo v Boštanju.
K povedanemu je pripomniti, da je dobil Berce kot kapelan od vseh župnikov pohvalne dekrete. — Kolikor časa pa je služboval, mu ni nikdar niti v najmanjšem kaj očital kak dekan ali škof. Vsak je i-mel zanj hvalo in priznavanje, da je duhovnik na svojem mestu, jako zmožen, da vestno in natančno spolnjuje svoje dolžnosti. Prav tako priznanje mu je dal generalni vikarij Janez Flis v škofijski pisarni dne 3. januvarja 1903 dopoldne.
To smo našli, ko smo pre:skovali Bereetovo preteklost. “Sokol” je bil in v njegovi župniji je bilo preveč “Rodoljubov”, to je imel na vesti. Za to je vedel tudi “Slovenec” 1. 1904, ko je zagrozil, da razkrije njegovo preteklost, vendar škofov glavni organ tudi tega ui razkril, kar znači, da se mu tudi to ni štelo v “greh”. Škofova grožnja, objavljena v “Slovencu”, da očrni Berceta v javnosti, ni dosegla svojega namena, ker je obvisela v zraku.
“MALA PREISKAVA” PRI ŠKOFU.
Na dan 3. oktobra je bil Berce pozvan k škofu na Goričane k “mali preiskavi”. Ta preiskava je bila sama sekatura in nič drugega. Da se vidi vsa sovražnost škofova do Berceta, hočemo vsebino te preiskave navesti 'kolikor mogoče natančno.
Koj ko je Berce ob določeni uri vstopil, povedal mu je škof. da ima uže dovoljenje iz Rima, da ga odstavi.*) Bil je škof zelo resen, bled in hud. Taj nik Viktor Steska je beležil, kar je govoril obdolženec pod prisego.
*) Takrat še ni bil izdan dekret: Maseima cura, razglašen leta 1910.
Dalie prihodnjič.
AMERIKO SO ODKRILI KITAJCI, NE PA KOLUMB.
Navadno se misli in piše in tudi po vseh šolah tako uči, da je Ameriko odkril Krištof Kolumb in sicer 1. 1492. po Kristusovem rojstvu.
Po kitajskih starih letopisih in uradnik poročilih pa so odkrili A meriko Kitajci in sicer v 5. sto letju po Kristusu; toraj so prišli Kitajci že celih tisoč let preje v Ameriko kot pa Krištof Kolumb katerega se splošno smatra, da je Ameriko odkril.
In sicer so prišli v Amerike najpreje misijonarji, pa ne kato liski, ampak misijonarji kitajske vere, misijonarji Kitajci, kateri so hodili v Kaliforn'o in Meksiko o-znanjevat Indijancem kitajsko vero. Paganske Indijance so sma trali tudi paganski kitajski misijonarji za krivoverce in nevernike ter so jih skušali spreobrniti h kitajski veri.
Kitajci pa te nove odkrite zemlje niso imenovali Ameriko, ampak “Fu-sang”. V starih kitaj skih letopisih se govori o zelo zelo oddaljeni zemlji, ki leži 650 milj vzhodne od svete kitajske države. V teh letopisih tudi stoji, da ta daljna dežela meri 3250 milj, iz česar jasno sledi, da so Kitajci Ameriko tudi merili in prepotovali. Imenovali pa so jo kakor rečeno “Fu-sang”.
V	arhivih Vita-iske Lyangske vlladarske rodovine se je našlo potopis nekega “bonze” (kitajski duhovnik) p-> imenu Hui-Sena.
V	tem. potopisu pripoveduje o-menjcni duhovnik, kako je -pet budhističnih misijonarjev prišlo 1. 458. po Kristusu v sedanjo Ameriko, kjer so Indijancem oznanjevali svojo budhistično vero in .jim pripravljali pot v kitajski raj.
Ta potopis govori tudi precej natančno o rastlinstvu, živalstvu :n podnebnih ter vremenskih razmerah tega novega odkritega sveta.
Ta popis se ¡zelo natanko v j eni a z imenovanimi razmerami v Mek siki. V Meksiki sami pa ie zopet dobilo stvari, ki potrjujejo resničnost potopisa omenjenega misijonarja.
Tudi v Meksiki se je našlo neki letopis (to je neke vrste pisano zgodovino), v katerem se pripoveduje o tem, kako so iz daljne neznane dežele prišli pridigarji in so oznanjevali svojo vero.
V	mehikiahski vasi z imenoim Madalena se je celo našlo kipe, ki so bili postavljeni na čast kitajskih misijonarjev. Tem kipom so mehikanski indijanski duhovniki dajali ime “ama”. Ta beseda je ■zelo podobna besedi “lama”, katera beseda pomeni v Tibetu duhovnika.
V	kraju Palenque v Mehiki pa se je celo našlo kip Buddhe, ki zavzema v kitajski budhistični ven približno isto mesto kot v islamski veri Mohamed.
Ta kip Buddhe pohaja iz one dobe, ko so prišli v sedanjo Ameriko kitajski misijonarji. Buddha sedi na prestolu, ki je okrašen s sim,boličnimi okraski slona in leva, katere dve živali pa v Mehiki ne živita!
Iz teh zanimivih starožitnosti lahko popolnoma gotovo sodimo in trdimo, da -so sedanjo Ameriko najprej odkrili Kitajci m sicer, da so že tisoč let prej prišli v Ameriko kot pa Evropejci in da so A-meriko tudi prepotovali in v njej delovali.
Nemški “Pionir Kalender”. letnik 30. piše tudi ¡med drugimi zanimivosti; ki smo jih že več priredili za Gl. 'Sv., da je Ameriko v resnici odkril Leaf Eriekson in sicer v 11. stoletju. Eriekson je bil sin nekega severnega morskega roparja germanskega pokoljenja. kar posebno dobro opisuje knjiga “The German Element in the TJ. S.” bv H. T. Faust, Boston 1909 in katero razpravo priredimo za prihodnjo izdajo.
Bliža se zima in z njo doba, ko ima navadno vsak človek v dolg'h zimskih večerih precej časa na razpolago. Ta čas se da najumest neje uporabithi z.a samoizobrazbo Naročajte si torej dobre časopis« in knjige, ki bodo obogateli va^e ■'nanje in izobrazbo. Človek le to liko velia, kolikor zna. Posebne priporočamo našo veliko zalove «lovenskih knjig, ker v Amerik-' ie ui večje in 1ep*e zaloge kjer s« dohe dela najboljših slov. in tulih pisateljev. Naslov: Glas Svo bode. 1809—13 Loomis St., Chicago. m..
Feelinó Better Already
ztšj ^n| (L jinni	i \
^ankjjou!
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr.Mterjevim Pl-EMUJI.
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ^ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl Street, New York. N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (2oc. ali 50c.)


!
I
1
?
f
f
I
f
f
1
t
f
Gv co.
1809-1813 Loomis St., Chicago, HI.

OSVESTILO!
f
f
I
I
!
Vsem društva »v obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavi jen je
Vsakovrstnih TiskoVin
Uot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
drnsf Venci pr a.-Vil a in prebude
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.

i t
“1
'i
Kašparjeva Državna Banka,
--------von-al Blue i sl ati d Ave. Se 19 ul.-
Imovina 4,5oo,ooo,oo
Poseben odddlek za Slovence. Pošilja denarje v sttro domovino. Prodaja parobrodne listke. Prejema denar na ulo- « ge. Izdeluje polnomočna kupna in pogodbena pisma in vojačke , prošnje. — Pridite a!i pišite.	}
L,
Kaspar State Bank
/ jemu pustiš od nevednih aobo-v zdravuikov izdirati svom, mogoče še popolnoma zdrave zobe ? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdrivnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
H^mEEMESmEIESSB-SmsmESKlH
i Pijte najboljše pivo g
n
n
S3
S3
M
g Peter Schosnhofen Brewing Co.g
S3
Jjgj	PHONE: CANAL 9
S3
CHICAGO, ILL.
HRANI!
HRANI!
Tistega, ki ima denar, nikoli ne preganjano neugodnosti. Prični danes.
Lahko pričneš z enim dolarjem.
Plačano 3% in izplačujemo polletno.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Vstanovljena 1890. Prihranka čez pol milijona dolarjev. Odprta v soboto zvečer do 8 ure.