2	P. n. Knjižnica Zgodovinskega Koroška cesta 10.
društva.
Maribor.

Posamezna Me- ___________________
Naročnina listu : Celo leio 80 dim, pol leta 40 din., četrt leta 20 dim, mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 dim Inse-rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.

34. štev.
Mari *><»*% dne tžfl. marca 1034,
Pož. in in a p I a {.g.na
M Ì.'iJ V d. ki it
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišivo je v Mariboru, Koroška cesta št 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban ši. 113.
X"VX.
Nado srodni položaj naše države.
(Iz govora poslanca dr. Hotmjeca na ekspozé zunanjega !
ministra.)
Razmere med poedinimi državami Evrope in sveta so rezultanta učinkovanja raznolikih sil, ki se uveljavljajo ter delujejo na polju mednarodnih in meddržavnih odno-šajev. Te sile so različne kakovosti: materijalne, moralne, pravne in kulturne ter tudi različne učinkovitosti. Pri sedanjem ustrojstvu mednarodnih razmer preponderance teh sil žalibog ni tam, kjer je pravo in morala, marveč tam, kjer je moč in sila.
Dva sistema političnega ravnotežja.
V	zadnjih desetletjih jè evropska diplomacija bila na stališču, da je najboljši regulator za delovanje mednarodnih sil internaeijonalni sistem političnega ravnotežja med poedinimi državami, odnosno državnimi skupinami. Kot sredstvo za dosego tega ravnotežja je služilo sklepanje zvez — razume se: samo defenzivnih zvez — med državami in pa oboroževanje z vojnim orožjem, kojega polovica je bila namenjena ofenzivi, ker drugače bi defenziva druge polovice bila ne samo nelogična, a marveč tudi nepotrebna. Ta sistem je dovedel do svetovne vojne, ki pomenja za njega sicer totalno obsodbo, ne pa tudi, kar bi bilo pričakovati v blagor narodov in držav, totalno razsulo.
Delavska vlada, ki je z začetkom tekočega leta vzela v Toke krmilo angleške države, odklanja vse one zveze, pakte in aliance, ki jih pozna politika ravnotežja med državami. Angleška laboristična vlada priporoča kulturnim državam Evrope in celega sveta eno in edino zvezo, ki je sposobna med državami ohraniti ravnotežje miru ier poedine narode osvoboditi ogromnega bremena ob-oroženosti, in jo je: Zveza narodov.
Ideal angleške delavske vlade.
Možje, ki imajo sedaj v rokah usodo britanskega svetovnega imperija, so dobri poznavalci zgodovine. Za nje je historija vitae magistra. Zato v politični praksi nočejo uporabiti sistema posebnih — separatnih — prijateljskih zvez in aliane. Filip Snowden, zakladni kancelar Velike Britanije, navaja to-le motivacijo: »Takšne zveze vplivajo provokatorno. One izsilijo druge grupacije ali in druge aliance, o katerih se potem pravi, da so u-stvarjene za obrambo in brez agresivnih namenov. Toda posebne aliance neizogibno vodijo k sporom in napadom, vzdržujejo strah in zavist, silijo k vojnim pripravam ter tudi čestokrat končujejo z vojnimi dogodki. To je razlog, ki je merodajen za prvo programno točko v internaeijonalni politiki delavske stranke, namreč njena opozicija proti paktom in aliancam in proti temu, kar .se imenuje politika ravnotežja. Delavska stranica vsled tega sedanja Zveza narodov nezadostna, vendar te ustanove pospešuje ideal Zveze narodov. Ona si je v svesti, da je noče odpraviti, marveč njeno ustavo popraviti in izpopolniti, dokler predstavijo internacijonalno zvezo, ki obsega vse narode. Ideal delavske stranke je končno svetovno razoroženje na temelju splošne pogodbe. Nikakor ni za to, da se lastna zemlja brez orožja izpostavi vsem mogočim napadom drugih narodov, vedno pa bo delala na to, da se eboroženje z mednarodnimi pogodbami o-meji ter bo pozdravila oni dan, ko bodo razsodišča urejevala meddržavne diference, ne da bi se moralo zateči k smrtonosnim in vendar brezplodnim metodam vojne.«
Da ima laboristična vlada resno voljo uveljaviti ta svoj program, dokazuje programni govor predsednika Macdonalda v angleški spodnji zbornici dne 12. februarja t. L, v katerem je med drugim izjavil: »Najvažnejši cilj zunanjega ministra mora biti, da se doseže dogovor tudi v vprašanju oberoženja. To bi bil velik dokaz za uspešno politiko. Uporabil bom vso svojo energijo, da povečam reprezentativni značaj in avtoriteto Zveze narodov. Upam, da se bo Zveza narodov vedno bolj in bolj uporabljala kot internacijonalno sodišče za ureditev raznih vprašanj, ako dva naroda smarata kot nemogoče, da bi jih direktno uredila med seboj. V Zvezo narodov mora vstopiti Nemčija in jaz upam, da se bo tudi Rusija njej pridružila.«
V	pismu, ki ga je začetkom t. L pisal Macdonald
francoskemu ministrskemu predsedniku Poincareju, pov-darja:	»Francoski narod želi varnost. Angleški narod
goji identičen ideal. Dočim pa misli Francija na sigurnost le v toliko, v kolikor daje varnost proti Nemčiji, pa britanska vlada tej besedi pripisuje veliko širši pomen. Kar želimo, to je sigurnost pred vojnami sploh. Po mojem mišljenju problem sigurnosti ni samo francoski, je «marveč evropski problem, ki zadeva tudi Anglijo in Nem čijo, Poljsko in Čehoslovaško, Ogrsko in Jugoslavijo, Uusijo in Rumunijo, Italijo in Grško. Tako je bodoče, da bo človeštvo v bodočih deset letih-doživelo splošno razoroženje in razširjenje razsodniškega postopanja po svetu. Med tem more biti naša-naloga, da zopet vpostavimo zaupanje. Ta naloga se da le tako izvršiti, da se sedaj obstoječi mednarodni sum in mednarodni nemir razume
in odpravi. Ali se ta cilj da deloma doseči z regionalno j (pokrajinsko) demilitarizacijo in nevtralizacijo, z ustvarit- j vijo nevtraliziranih pokrajin med gotovmi državami pod j medsebojnim ali celo kolektivnim (skupnim) jamstvom j in nadzorom, eli pa s kcüänim drugim sredstvom, to je vprašanje, katero je treba v ppedinostih skrbno oremis-liti. To je, tako verujem> zadeva, v kateri bi Zveza narodov z istočasnim razmotrivanjem in eventualnim delovanjem mogla igrati važno vlogo.«
Država SHS in Zveza narodov.
Kar se tiče zunanje politike naše države, je njeni nosilci dosedaj še niso usmerili v pravcu Zveze narodov. Temu se moramo tembolj čuditi, ker je Zveza narodov po svojem bistvu in po svoji nalogi pozvana za to, da ščiti svobodo in interese malih narodov. Zaščita svobode in interesov malih narodov pa je mogoča samo takrat in tamkaj, kjer vedita prvo besedo pravo in morala. Kjer pa odločujeta sila in nasilje, so pravice malih narodov pokopane.
Tak grob za naše pravice je priredila Italija v znanem rimskem paktu, ki je bil pretekli mesec ratificiran v našem parlamentu. Naše globoko prepričanje je, da ni bilo potrebno, da smo dali zakopati toliko naših pravic in interesov. Lahko bi jih bili ohranili in obranili, ako bi bili življenjske interese našega naroda v narodnem, političnem in gospodarskem oziru stavili pod odločitev internacionalnega razsodništva in pod zaščito Zveze narodov. Naša stranka je z največjo doslednostjo branila stališče, da se morajo sporne točke o Jadranu in o pokrajinah ob njem, ki obstoje med Italijo in našo državo, rešiti pred mednarodnim forumom. Gospoda Pašič in Nin-čič sta koncem septembra preteklega leta bila na istem stališču. Potem pa sta iz nerazumljivih ali vsaj nepojasnjenih razlogov ostavila to edino pravo stališče ter izbrala metodo direktnih pogajanj z Italijo. Gospod Ninčič je bil neutrudljiv v zatrjevanju, da je bil mednarodni forum za nas nesiguran, švicarska arbitraža problematična, apel na Zvezo narodov riskanten. Mi smo gospodu Nin-čiču opetovano dokazovali, da je njegova teza totalno pogrešana in pogubna za našo državo, pa nam ni hotel verjeti. Sedaj, ko je isto relvel Mussolini, bo gospod Ninčič najbrže verjel, ker je- za njega Mussolini avtoriteta in to respektabilna avtoriteta.
Mussolini demantira Pašič-Ninčičevjo stališče.
Dne 21. febr. t. L je pa Mussolini podal ministrskemu svetu v Rimu ekspozé, ki konstatira, da je iz mednarodnega stališča bila že pred rimskim paktom zagarantirana pripadnost Baroša, Delte in Bankina pod absolutno suvereniteto Jugoslavije, vrh tega pa še, kar bi bilo za našo državo največje važnosti, samostalnost in neodvisnost mesta Reke.
S to izjavo Mussolini najjasneje in najiskrenejše demantira izjave nosilcev naše zunanje politike Pašič-Nin-čiča in branitelje njune politike, ki so venomer naglašali: ali predaja Reke Italiji, ali vojna z Italijo! Mussolini izjavlja, da Italija radi rapalske pogodbe, odnosno radi Reke ne bi bila mogla riskirati vojne, ker ta vojna bi ne bila samo z našo državo, marveč s polovico Evrope. V tem slučaju bi Italija ne riskirala samo Reke, marveč bi bilo ponovno postavljeno na tapet celo vprašanje državnih mej Italije na kopnem in na morju in to pod mnogo težjimi okolnosimi. Iz te Mussolinijeve izjave sledi, da bi bil Mussolini končno pristal tudi na izvršitev člana 4 rapalske pogodbe, ki je od dveh držav bila registrirana pri Zvezi narodov, ako bi bila Pašičeva vlada energično vstrajala na izvršitvi rapalske pogodbe in v to svrho upotrebilo vsa diplomatska sredstva. In ravno v tem poslednjem oziru še sledi eklatanten Mussolinijev demanti Ninčičevega stališča o mednarodnem razsodništvu in o apelu na Zvezo narodov. V svojem govoru v parlamentu je g. Ninčič glede tozadevnih očitkov opozicije izjavil, . da rapalska pogodba ne predvideva arbitražo glede reš-ke države, marveč samo glede njenih mej, da švicarski predsednik še ni bil pristal na njo, da bi on to storil samo v slučaju, ako bi se obe državi obrnili na njega. Mussolini pa da bi ne pristal na arbitražo' itd. Glede apela na Zvezo narodov je g. Ninčič rekel, da pomoč Zveze narodov ne bi bila praktične vrednosti. Proti temu Mussolini ugotavlja: »Z doseženo rešitvijo se je izbeglo i švicarski arbitraži, koja bi nas po vsej priliki zavrnila na
4.	član rapalske pogodbe. Izbeglo se je pored tega i eventualnemu protestu na Zvezo narodov, kojega rezultat ni bil za nas siguren.«
Politični položaj.
»Pomozi blok.« Glede opozicijonalnega bloka se širijo zopet najrazličnejše vesti. Odposlanca HKSS dr. Maček in-Predavač sta ob navzočnosti nekaterih članov opozicijonalnega bloka predala predsedstvu skupščine zopet 31 poslaniških poverilnic, podpredsednik skpuščine ni hotel izstaviti reverza, kakor prvič, Vnesel je pa v nav-
zočnosti članov opozicijonalnega bloka poverilnice v zapisnik ter obljubljal, da se bo verifikacija pospešila. Domneva se pa, da bodo radikali sedaj skušali ovirati verifikacijo in tudi to je že skoraj gotovo, da se bo plenum skupščine šele po končani proračunski razpravi bavil z mandati Radičeve stranke. — Tudi to se govori, da bo skušal Pašič skupščino že poprej odgoditi za najmanj 15 dni. Za ta slučaj in poskus grozi opozicija z nezaupnico predsedstvu skupščine ter povdarja, da bo za to i-mela tudi potrebno večino. — Ko se vse mogoče ugifo-lje in tildi intrigira proti bičku, si pa ljudje po Krajini mesto s »pomozi Bogi« — nazdravljajo že s »pomozi' blok!«
Kritika finančne politike in uprave. V sredo je bi! sprejet proračun finančnega ministrstva. Govornik Jugo-slov. kluba dr. Kulovec je obravnaval krivično odmerjanje davkov, neenakost pri nalaganju in pobiranju davkov, ko-ruptne nagrade izvršilnim organom, nered in zlorabe v monopolski upravi in velikansko breme taks. Svoja obširna izvajanja je zaključil: Ker se je finančna politika v naši državi vedno gibala v taki smeri, da nimamo glede valutne politike sigurnosti, ker so obremenitve take, da morajo oni, ki so gospodarsko šibki, nositi težo vseh davkov, oni pa, ki bi lahko plačali, se ne pritegnejo v tej meri, kakor bi lahko, ker vlada pri nas tako različna praksa, da se v enem kraju niti ne plača toliko davkov, kolikor je predpisano, a v drugem kraju še enkrat toliko, kolikor je predvideno, ker se ne izenačijo zakoni in tega v doglednem času ne moremo pričakovati, ter se sedaj veljavni zakoni tako silno krivično uporabljajo, izjavlja v imenu Jugoslov. kluba, da bo klub glasoval proti proračunu finančnega ministrstva. — Za demokrate je govorit dr. Kumanudi, ki je kritiziral slabo administracijo ministrstva financ in splošno finančno politiko. Predsednik nemškega kluba dr. Kraft je v svojem dolgem govoru" ostro kritiziral davčno prakso in upravo in izjavil, da bo nemški ‘klub glasoval proti proračunu. Izjava dr. Krafta se smatra v vseh krogih, da je nemški klub definitivno zapustil radikale.
Po sveta.
Slovenci in volitve v Italiji. Šesti april bo za naše ljudi v Italiji odločilen dan, vršile se bodo volitve za italijanski parlament. Vsled volilne reforme ter metode, ki jo bodo fašisti pri volitvah uporabljali, bo položaj v volilnem boju za Slovence silno težak. Julijska provinca voli 32 poslancev. Po novem fašistovskem volilnem zakonu dobiva dve trotini mandatov ona stranka, ki je dobila pri volitvah četrtino vseh glasov. Ker je več kot verjetno, da bodo potrebno večino glasov dobili fašisti, odpade na vse ostale stranke le osem mandatov, katere si bodo poleg Slovencev še delili socijalisti, komunisti in druge stranke. Vsled takih razmer bodo morali Slovani v Italiji napeti vse sile, da si priborijo zastopstvo v parlamentu. Prvi kandidati na jugoslovanski listi v Julijski provinci so: dr. Vilfan, dr. Stanger, dr. Besednjak, Anton Podgornik, dr. Stojan Brože in dr. Josip Bitežnik. Jugoslovani so sklenili z Nemci volilno kooperacijo in obe skupini imata skupen volilni znak — lipovo vejico s planinko. Agitacija za volitve je zelo živahna. Seveda, najbolj živi so fašisti, katerim stoji na razpolago za agitiranje celi državni aparat. Poleg fašistov med Slovenci živahno agitirajo in delujejo komunisti, katerih agitatorji gredo c d vasi do vasi ter pridobivajo ljudi za svojo stran ko. Vendar pri volitvah med kmetskim prebivalstvom, ne bodo posebno uspeli. Tudi slovenski kandidati se pridno gibljejo med ljudstvom, kolikor jim je vsaj mogoče pri fašistovskem terorju in vladnem nasilju. Vršilo se je že več shodov, na katerih se je zbralo veliko število naših ljudi. Posebno živahno je volilno gibanje v Istri, kjer se je zadnje dni vršilo več shodov. Splošno je upati, da si bodo naši priborili par mandatov. Ljudstvo je zelo-, zavedno, ne razdvojujejo ga strankarski boji in v volitve zre z največjim zaupanjem. Sicer ne bo mogoče par- našim, poslancem v parlamentu zadobiti večjega vpliva, ljudstvu pa lahko mnogo pomagajo z posredovanjem neposredno pri vladi.	■
Aneksija Reke. Dne 16. t. m. se je končno završila reška tragedija, italijanski kralj je. svečano proglasil anek sijo Reke. Proslava tega za Italijo prevažnega dogodka je bila inscenirana v velikem slogu. Že dopoldne se je pripeljal kralj na križarki »Brindisi« ter se izkrcal v sprem stvu mornariškega ministra Thaon de Revela. Na glavnem trgu je kralja svečano pozdravil mestni senat ter mu izročil mestne ključe, Nato se je vršilo v mestni hiši v kraljevi navzočnosti slovesno odkritje spominske plošče za padle vojake, nakar se je kralj odpeljal v guvernersko palačo. Ogledal si je defilacijo vojaštva ter raznih društev, potem pa je prebral general Giardino dekret o pri-klopitvi mesta Reke Italiji. Zvečer se je vršila v gledališču gala-predstava, potem pa je kralj odpotoval. Celi slovesnosti se je poznalo, da je umetno inscenirana. »Primorski Novi List« piše» o proslavi,: »Dosedaj-simo vi-
^trnn 2.
deli le mnogo parad in svečanosti na Reki, pa nobena od dosedanjih ni tako jadno izpadla, kakor zadnja ob priliki obiska italijanskega kralja ter o slovesni aneksiji mesta. Med ljudstvom ni bilo nikakega ver olja, nikakega o-duševljenja, vse je bilo nekako potrto, 1 -esto je bilo si-ceT okrašeno, kakor še nikoli, streljali so topovi, zvonili zvonovi, na ulicah, kjer se je kralj vozil, se je zoralo silno mnogo ljudstva, toda masa je stala nemo, brez veselja, le tu in tam so gruče plačanih fašistov vsklikale kralju. Pravi Rečani so videli, kaj jih čaka v bodočnosti, pa je razumljivo, da se niso mogli navdušiti za Italijo pri pogledu na še tako slovesne parade in svečanosti. V objemu »Majke Italije« jih čaka sigurna gospodarska ter ntnoge tudi nacijonalna smrt.
Bolgarski socialisti so poslali centrali ii. socialistične Intemacijonale spomenico, v kateri naglašajo, da se nahaja Bolgarija neposredno pred vojno akcijo od strani Jugoslavije, čeprav mora Jugoslavija vedeti, da Bolgarija nima armade. Gre za akcijo, ki je na las podobna zasedbi Poruhuja, Bolgarski socialisti so mnenja, da bi oborožena akcija proti Bolgariji imela težke posledice za mir na Balkanu. Zato morajo bolgarski socialisti proti vsaki taki oboroženi akciji odločno protestirati, zlasti v trenutku, ko se pripravlja angleška delavska vlada na to, da vzpostavi med narodi pravi mir.
Pretep v rumunskem parlamentu. Pred par dnevi je prišlo do velikih izgredov v rumunskem parlamentu v Bukereštu ob priliki odkritja velike »usnjate afere« v finančnem ministrstvu. Med opozicijo, ki je silovito napadala vlado ter vladno večino, je prišlo do burnih incidentov, ki so se končali s splošnim pretepom. Neki vladni poslanec je z vso silo udaril zastopnika kmetov Mihaluka, da se je zgrudil s krvavo glavo. Ko je pretep prenehal, je Mihaluk izjavil, da se bo v bodoče udeleževal parlamentarnih sej le z revolverjem v žepu.
Vprašanje dinastije in vladavine v Grčiji. Republikanska vlada se je sporazumela tudi z desničarskimi elementi v tern, da se stavi kralju Juriju predlog, naj se prostovoljno odpove prestolu ter do tega pripravi tudi vse člane svoje rodbine. Če to stori, mu ostane večina dosedanje dvorske posesti, štiri petine civilne liste in pa časten naslov grškega kralja do smrti. Ta sporazumni predlog glede vladarske hiše Glücksburg se je sporočil kralju Juriju, ki pa izjavlja, da se prostovoljno noče odreči prestolu.
Moderniziranje Turčije napreduje z velikanskimi koraki. Kemal paša z dosledno trdovratnostjo izvršuje svoj načrt, po katerem bi se Turčija spremenila v najkrajšem času v moderno državo po evropskem vzgledu. Po odpravi kalifata je turška skupščina sprejela prvih 17 členov nove ustave, med katerimi se nahaja tudi zakon o ženski volilni pravici. Kako bo Kemal paša s tem zakonom uspel, bo pokazala bodočnost. Pri neizobraženosti turških žen, ki so bile do sedaj v kulturnem oziru popolnoma zanemarjene, pa je veliko vprašanje, če bo volilna pravico rodila zadovoljive sadove.
Dnevne novice.
V Šmarju pri Jelšah se vrši na praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca po rani sv. maši v gostilni g. Gradt shod SLS. Govori g, dr. Ogrizek iz Celja.
Nagrade veručiteljem, učiteljem na ekskurendnih šolah in učiteljicam ročnih del. Ravnokar naštete učiteljske kategorije naj predlože prosvetnemu oddelku v Ljubljani do 15. aprila 1924 prijave za nagrade. Prijava se naj izvrši tako, kakor je to označeno v «Uradnem listu« štev. 8 iz leta 1923 s to razliko, da navedejo samò čas cd 1. januarja do 31. marca 1924.
Vpoklic rekrutov. Ponovno se je dogodilo, da se je vpoklicalo rekrute iz Slovenije in Hrvatske ravno na dan največjih katoliških praznikov. Letos je zcpet moral Ju-gos-lov. klub po poslancu Bedjaniču odločno protestirati, ker se rekruti vpoklicujejo baš na Veliki petek. Vojni minister je obljubil, da se vpoklic preloži na dne 25. aprila.
Dvoje obsodb. Posestnika J. H. iz Št lija so pri mariborski sodniji obsodili na dva meseca zapora, ker se je povodom neke prtljažne revizije izrazil proti financarju: »Ti faloti so mi vse razmetali!« — To je na vsak način selo kruta obsodba, ki še posebno odseva od sodbe, ki je zadela enega od Wranglovcev, ki so, kakor je splošno snano, počenjali strašno divjaštvo ob severni meji. Pri Št. liju je bila neka svatba in v svatovsko hišo so vdrli trije Wranglovci ter zahtevali, da se jih pogosti. Ženin je dejal, naj pridejo drugi dan, pa dobijo vse, kar si bodo želeli. Eden od Wranglovcev pa s tem ni bi zadovoljen ter je navalil na ženina z orožjem, ga ranil in bi ga bil najbrž tudi ubil, če ga ne bi rešili drugi. In ta divjak je bil obsojen samo na teden dni.
Politično zborovanje v Konjicah, ki ga je sklicalo na Jožefovo, dne 19. t. m. katoliško politično društvo, je bila prava manifestacija naše stranke za celi konjiški o-kraj. Udeležba je bila od vseh strani in vseh stanov nepričakovano velika. Zborovanje je vodil naš dični starosta, mil. g. arhdijakon Hrastelj. Po občnem zboru društva je govoril narodni poslanec Žebot o političnem položaju. V živih slikah je opisal sedanjo borbo proti krivičnemu režimu. Ljudje so s pritrjevanjem in velikim zanimanjem sledili izvajanjem. Zvedeli smo marsikaj, kaT nas je potrdilo v prepričanju, da naša borba vendarle ni zamanj. Poslancem Jugoslov. kluba so zborovalci izrazili svoje neomajno zaupanje, župnija Konjice in cel naš okraj stoji tirino in neomejeno pori praporom SLS.
Zaupni sestanek v Slov. Bistrici je sklical poslanec Žebot dne 19. marca zvečer. Došlo je okoli 40 odličnih mož, večinoma iz mesta. Poslančevo poročilo so zaupniki sprejeli z odobravanjem. Po političnem poročilu so s« posebno zastopniki te obrtniških krogov rescgovarjali
s poslancem o važnih zadevah. Glede organizacije moramo naglašati, da so našinci c d Slov. Bistrice vrlo agilni. Taki sestanki silno dobro \ pii va jo. Treba jih bo stalno uvesti po vseh krajih.
Iz crožništva. Prejeli smo in priobčujemo: Ne malo začudenje je zhuuil slavospev Huber-Dragiču v »Jutru« z dne 15. t. m., katerega mu poje nek plačanec. V karakteristiko, koliko je »trpel« mučenik Huber za našo stvar, naj služi dejstvo, da je on v času vojn c n: m orožnikom arzenalskega oddelka prepovedo! občevanje v drugem jeziku, kot v »k. u. k. Dienstsache.« Ali se to pravi »šči-t;h naš živelj«, biti »zvest sin svojega naroda«, g. kapetan Vošnitd?! Kako so se mu »metala polena pod noge, iter je šatii naš živelj« je najbolji dokaz, da je postal »Landesgendarmeiiekomandant v Tropavi«, najvažnej-; šem mestu ob koncu vojne. — Kakšne razmere pa vladajo v Jugoslaviji, če ste našli pet let po srečnem ujedinjenju kot posebno hvalevredno, da smo se »lahko« pri g. Dragiču javljali v materinščini? Imeli smo in imamo o ujedinjenju boljše mnenje! Vidi se, da vzgajajo orožniški naraščaj nezreli ljudje, ki se niso v petih letih obstoja Jugoslavije nič naučili, ljudje, kateri s svojim čustvovanjem še vedno žive v čmožoltih časih Avstrije, čeprav so oficirji naše vojske, so patent-orjunci in se ponašajo s svojim dobrovoljstvom. Tistokrat smo hvaležno občutili, če smo smeli z našimi predstojniki občevati v materinščini; ti časi so minuli, zapomnite si to, g. kapetan! Žalostno je, da se Vam mora to tem potem povedati. Priporočamo tudi več previdnosti prihodnjič, če se kot zvest oproda nameravate povspeti do novih slavospevov onemu, ki zapušča zaničevanje in gnjev v srcu vseh. Tudi mi bodemo radi postregli s podatki. Pozdravljamo novega komandanta in iskreno želimo, da neha dosedanje favoriziranje Orjune ter da se na široko odpre vrata redu, pravičnosti in zakonitosti.
Lepa zamena. Kakor je javnosti znano, je vojno ministrstvo reduciralo precejšnje število sposobnih, mladih, delazmožnih in priljubljenih slovenskih orožniških oficirjev. Zvedeli smo iz čisto zanesljivega vira, da pridejo in so deloma že prišli na mesta reduciranih orožniških oficirjev v Sloveniji v Čmigori reducirani uradniki. Te uradnike, ki so se izkazali nesposobne za Črnogoro, so kar preko noči napravili za orožniške častnike in s tem častniškim blagom bodo osrečili Slovenijo. Ti v oficirje preoblečeni Črnogorci razglašajo, da so rezervni častniki, a saj znamo, koliko je stal v stari Črnigori oficir. Pa vzemimo shičaj, da bi bili ti Črnogorci res bivši rezervni o-ficirji, a so se izkazali kot uradniki v Črnigori tako malo sposobne, da so jih morali odsloviti iz civilne službe in sedaj pa jih je proglasilo vojno ministrstvo za komandante slovenskih orožnikov. Jadna nam majka, ako bodo šolali slovensko orožništvo črnogorski reducirani uradniki, ki ne znajo drugega, nego jezditi na magarcu, jesti čebulo in surove paradižnike ter piti rakijo!
Makedonija — mlin za našo žandarmerijo. Pri razpravi proračuna za notranje ministrstvo se je največ govorilo o Makedoniji ter o tamošnjih žalostnih razmerah. Varnost življenja in imetja sta v Makedoniji skoraj neznana pojma. Minister Vujičič je med drugim povedal, da je bilo zadnje tri leta v Makedoniji ubitih nad 600 žandar-jev. Torej pravi mlin, ki melje ta stan! Gotovo je, da nasilne metode beograjske radikalne di katerekoli vlade, ki bi enako kakor radikalna, vladala le s korobačem in puškinimi kopiti, ne bodo prinesle miru. Tudi bo treba tja poslati ljudi s širokim obzorjem in neporečno preteklostjo, ne pa fanatične, neuke elemente, katerim jé nasilje in korupcija začetek in konec njihovega delovanja ter predstavljanja državne avtoritete. Ako se bo delalo po naše, ne bo toliko nesrečnih, nepotrebnih žrtev med žandarmerijo, ki gotovo ni zato, da mora nositi posledice grehov drugih mogotcev.
Nabiralne pole za dijaško knjižnico državne srednje kmetijske šole v Mariboru. Po naročilu višjih šolskih oblasti se mora glasom člena 63. »Pravilnika za srednje kmetijske šole« ustanoviti na vsakem takšnem zavodu Dijaška knjižnica in Čitalnica, ki jo morajo gojenci sami vzdrževati. Takšne knjižnice se ustanovijo z namenom, da se nabavijo za ude le-teh zadrug znanstvene in strokovne knjige, časopisi ter revije in se jim nudijo sredstva ter priložnosti, da spopolnijo svojo strokovno izobrazbo. K nesreči pa dijaki sami ne razpolagajo s povoljnimi gmotnimi sredstvi in Dijaška knjižnica in čitalnica bi se ne mogla ustanoviti, da jim ne priskoči radodarna in prosveti naklonjena javnost na pomoč. Ravnateljstvo zavoda je zato dijakom dovolilo nabiranje velikodušnih prispevkov z nabiralnimi polami, da bodo premožnejši in naobraženi veljaki ter prijatelji naprednega narodnega gospodarstva prav živahno tekmovali z obilnimi prispevki.
Silovit požar pri Sv. Barbari v Halozah. Na Jožefovo zvečer ob pol 11. uri jc izbruhni! silovit požar v skladišču trgovca E. Blasa pred župno cerkvijo preko okrajne ceste. Zanetila je najbrž hudobna roka. Sreča je bila, da še je bila gostilna Rajher odprta, kjer so še bili gostje, ki so zapazili v krasni mesečni noči črn, kvišku se valeči dim. Orožniki so takoj zbudili domače in vse okrenili pri naglem gašenju. Čast jim! Največjo preglavico jim je delal sod petroleja, ki je bil do polovice poln. Lahko bi eksplodiral, kar bi povzročilo silen pok in bi vse razneslo, bati se je tudi bilo žrtve človeškega življenja. Iskre pa je sapa nesla kvišku proti zvoniku; bilo je videti, kakor da bi po zraku plavale kresnice ali janževe muhe. Ako bi se požar ne bil o pravem času opazil, bi se bila vnela ogromna gospodarska poslopja, tudi hiša s trgovine, samoobsebi umevno zvonik cerkve, kjer bi novi, prekrasni zvonovi se raztopili, skratka, celi varoš bi bil v enem ognju. Ogenj, ta neljubi gost, se je Blasu že Zadnji teden ponujal, ko je v četrtek ob 10. uri dopoldne izbruhnil ogenj vdimniku. Plat zvona jc začelo biti, ko je bila že vsa streha v pla-
menu. Temu se ne čudimo, ko pri nas še stanuje vedno, že lani L maja odstavljeni mežnar Kristl v cerkveni mežnariji, naš sedanji marljiv mežnar pa pol ure od cerkve. Treba je bilo hitro teči v četrt ure od cerkve oddaljeno župnišče, od koder je sam gospod župnik v najhujšem teku prinesel cerkvene ključe in prileten gostilničar Zavec Ivan je moral v zvonik bit plat zvona. Ko se je vračal po strmih stopnicah brez luči iz visokega zvonika bi se skoraj prekucnil in padel v globočino in se I ubil. Stare noge niso vajene take vežbe. Čuje se, da bž j že moralo okrožno sodišče v Mariboru kot prizivno sodišče izreči svojo besedo v zadevi mežnarskega in or-ganistovskega stanovanja, kar pa še ni storilo, da dobi stanovanje naš domačin-mežnar, ki bode lahko v slučaju požara vestno vršil svojo dolžnost. Okrožno sodišče se prosi, da takoj izda tozadevno razsodbo.
Aretiran državni pravdnik. V Beli Crkvi v Vojvodini je bil te dni aretran državni pravdnik Franjo Masalič fa-di poneverbe. Ponarejal je spise ter poneveril 20.000 D. Oblasti so ga zasledovale že več tednov, znal se je p« spretno skrivati, da je policija že mislila, da je pobegnil v Rumunijo ter ja za njim že izdala tiralico romunski policiji. Slednjič so ga detektivi popolnoma slučajno izsledili ter ga aretirali.
Mladenka, ki se želi posvetiti misijonskemu poklicu, pa ji manjka potrebnih denarnih sredstev, se zaupno obrača do blagih src za tozadevno podporo. Blagohotni prispevki se naj pošljejo do 6. aprila t. 1. na upravništv® »Straže.«
G 1 ■1,1	JL1"Jim 1 -
Kako ji Pašlćeva vlada varala železničarje?
(Iz govora narodnega poslanca Franjo Žebot a dne 13. marca v skupščini.)
Iz interpelacije g. Agatanoviča je razvidno,, da se je nad železničarji v Srbiji izvršila velika prevara. Enako kakor v .Srbiji, občutijo prevaro tudi železničarji po pre-čanskih krajih, osobito še v Sloveniji. Varalo se ni samo železničarje v Nišu, ampak imamo v naši državi i Zagreb, Ljubljano, Maribor, Sarajevo in veliko število drugih železničarskih centrov, kjer živijo železničarji v največji bedi.
Varanje železničarjev pio vojni.
Gospod interpelant govori o prevari, k o jo je izvršila vlada nad srbskimi železničarji v zadevi plač te časa okupacije, torej v vojni dobi, ko so bila že nekako po naravi krivici odprta vrata na stežaj in so bili razni od-nošaji nejasni. Jaz pa moram tu naglasiti, da je krivica, ki se godi delavcem v železniških delavnicah sedaj v mirni dobi, v mnogih ozirih stokrat hujša in se občuti hujše, nego ona, ki se jim je godila v vojni dobi. Draginja je danes ne samo desetkrat in dvajsetkrat hujša, kakor v vojni dobi, ampak je v marsikaterem oziru večja za petdesetkrat. Krivica in varanje, ki se izvršuje danes na veliko in debelo nad železničarji, vpije do neba.
Vlada igaa vlogo varalice (slepjarja).
Sedanji režim — ne obsojam in ne kritiziram osebe sedanjega g. železniškega ministra — igra, kar se tiče varanja železničarjev brezstidno igro varalice. Poleg nešteto drugih žrtev pogubonosnega in koruptnega centralističnega režima je ena najbolj usmiljenja vredna žrtev naš železničar, kcji je cb prevratu izvrševal ne glede na desno ali levo naravnost herojsko delo za naše ideale v blagor naše celokupne domovine.
železniška delavnica v Maribòni.
V Mariboru imamo železniško delavnico, koja je menda ena največjih v naši kraljevini. Je to tudi podjetje, ki je vzemo urejeno in opremljeno z najmodernejšimi stroji. Zaposlenih je tu okroglo 1500 delavcev, koji so po veliki večini strokovno izobraženi nvožje, koji so že desetletja zaposleni v tej delavnici. Ne samo oče, sin in vnuk, ampak tudi cela rodbina služi z dušo in telesom podjetju, mu daje na razpolago ne samo svoje telesne moči, ampak tudi duševne sile. Ne rečem, da bi bili ti trpini pod staro Avstrijo baš sijajno plačani, ali vsaj živeti so zamogli kot ljudje. Nekako prirastli so k svojemu delavnemu prostoru, k svojemu kovaškemu ali ključavničarskemu ognjišču, kakor priraste človeku srce k rojstni hiši ali zemlji.
Gospod minister! Vaš predhodnik, g. dr. Velizar Jankovič, je sam imel prošlo jesen priliko, da je videi ne samo delavnico, ampak je imel tudi priliko opazovati vse zmožnosti teh ljudi ter njih težaven in beden položaj ter je imel priliko si ogledati tudi njihove izmučene, od gladu ovenele obraze. Teh ljudi ne ubija toliko težko delo, -trpljenje pri žarečem ognju, ne ubija jih toliko vročina in mraz, ampak kruta prevara, kojo so doživeli za časa sedanjega režima.
Prazne obljube Pašičeve vlade.
Kakor v Nišu, tako so tudi v Mariboru in drugih krajih Slovenije pred zadnjimi volitvami, t. j. 18. marca 1923, došli od vlade, oziroma cd Pašičeve radikalne vlad ne stranke plačani ljudje in so obečali v imenu samega gospoda Nikole Pašiča in v imenu gospoda ministra Ve-lizara: Ako dospe zopet Pašičeva stranka na vlado, dobite zvišane plače vsaj za 25%, zvišane penzije, zvišane dodatke itd. Tozadevni oficijelni razglasi so še sedaj gospodu Pašiču in Vam, gospod minister, na razpolago. Se več! Razglasilo se je, da se ne bodo zvišale samo plače tem trpinom v železniških delavnicah, ampak da se jim. bodo dale tudi nagrade za nazaj, za dobo do preobrat» cd 1. novembra 1918 .za veliko požrtvovalnost, katero- s» doprinesli za našo domovino. Oficijelno se je razglasilo.
da se bo plačalo delavcem v delavnicah tudi za tisto dobo, ko |e delo v teh delavnicah nekaj časa počivalo. Odposlanci vladne stranke so prišli celo z jasnim računom, kakšne bodo te nagrade posameznikom in so razglasili, da bi vse to znašalo za mariborsko delavnico približno 1 milijon dinarjev, ki jih hočejo po volitvah izplačati tem delavcem.
Sleparija s »konzumom.«
Toda še dalje so šle obljube g. Pašiča in dr. Jankoviča! Afiširalo se je v delavnicah, da, bo vlada dala za konzum železničarjev-delavcev s sedežem v Studencih, — ce ima šele osnovati — za nizko ceno živila, da bo dala celo iz državne blagajne za ta.konzum večjo subvencijo. Toda vlada, oziroma vladna stranka, koja je operirala pred volitvami s tako sijajnimi obljubami, ne ene teh obljub ni izpolnila. Ti oficijelni, razglasi, ki so bili afiširani v delavnicah in ki so Vam, gospod minister, še danes na razpolago, so r:ma!i kot papir s praznimi obljubami v arhive.
Vlada, oziroma vladna stranka, res nekaterim'la-ži-oželezničarjem« prišla na pomoč. Dala je iz državne blagajne 300.000 K, oziroma 75.000 dinarjev, železničarskemu konzurou v Studencih. Vsaj tako se glasi odgovor g. ministra za socijalno politiko št 262 z dne 25. novembra 1923 na moje tozadevno vprašanje. Torej po Odgovoru g. ministra za socijalno politiko dr. Peleša je dala vlada železničarskemu konzumu v Studencih 75000 dinarjev državne pcdpore. Toda, gospodje, opozoriti moram na to, da ta zadruga sploh ne eksistira, pač pa je personificirana v osebi Pašičevega, oziroma Jankovičevega agenta Nachtigalla, nekdanjega bledordečega Kristanovega socijalista, pozneje krvavordečega komunista, « sedaj pristnega radikala. (Radoslav Agatanovič: Pa to je baš sposoban čovjek. Vesenjak: Takšnih imajo vse polno!) Ker je ta mož pred volitvami vneto hauziral s Pašičevo in Jankovičevo sliko, je smel pri delitvi omenjene subvencije sam osebno predstavljati »Konzumno društvo prometnih delavcev v Studencih.« Vidite, zopet velika, ostudna prevara bednih železničarjev s strani Pašičevega režima.
Dr. Jankovičeva brzojavka. — Druga prevara.
Druga prevara je brzojavka, kojo je dal razposlati na vse delavnice in železniške postaje železniški minister dr. Jankovič dne 13. junija 1923. Jaz sedanjemu g. železniškemu ministru lahko postrežem z originalom te br~ eojavke, ki je bila pomnožena in razdeljena ne samo le vsem delavnicam, ampak tildi vsem železniškim postajam. V tej brzojavki z dne 13. junija 1923 naglaša g. dr. Jankovič, da bodo dobili vsi železničarji in vsi delavci v delavnicah, osobito v Sloveniji, povišane plače, povišane dodatke itd. Ta brzojavka se glasi:
»Gospod ministrski predsednik je prejel brzojavko sledeče vsebine iz Maribora, Ljubljane, Zidanega mosta, Ptuja, Jesenic, Murske Sobote, Kočevja, Višnje gore: Na zborovanju dne 10. junija zbrani železničarji in upokojenci zahtevajo, da vlada njihovim zahtevam nemudoma ugodi, keT sicer so posledice neizbežne. Vse brzojavke nosijo podpis: Akcijski odbor.
Vsem tem železničarjem sporočite sledeče moje poročilo:
Kraljevska vlada ima v rokah že preko 15 dni moj predlog o ureditvi prinadležnosti in plač vsega prometnega osobja. Ta moj predlog vsebuje poleg materijal-jnega zboljšanja položaja tudi celokupno pragmatico prometnega osobja. Ta zakonski predlog je predložen narodni skupščini ih bode takoj prišel v obravnavo po skrajšanem postopanju in istočasno i vprašanjem javnih nameščencev in drugih strok, kakor sodnikov, profesorjev itd.
Priporočam prometnemu osobju, da potrpežljivo čaka še kratek čas, dokler se ne reši njegovo vprašanje in apeliram na njegov dokazani patriotizem, da ostane osobito v sedanjem težkem zunanjem političnem položaju na višini izpolnjevanja svojih ' dolžnosti in verujem, da ne pregreši dejanja, s katerim bi zapadlo odgovornosti, ki bi bilo za prometno osobje neoprostljivo in bi za državo imelo nedcgledne posledice.
Dr. Velizar Jankovič» minister saobraćaja.«
(Poslanec Vesenjak: Pa kaj hočete od moža, ki ima «a druge vedno le parolo: »Ima vremena«, za sebe seveda ne!)
Zopet prevara! 1. oktober lanskega leta je dr. Jankovič določil kot termin za izpolnitev svojih obljub. L oktober je že davno prešel, toda vlada še ni izpolnila nobene svojih obljub.
Sz Maribora.
Sporazum med slovenskimi stranicami glede občinskih volitev v Mariboru. Zadhji torek so podpisale vse slovenske stranke v Mariboru sporazum glede skupnega nastope pri prihodnjih občinskih volitvah. Te sporazum je podpisan v namenu, da se utrdi jugoslovanski značaj obmejnega mesta in se postavi mestno gospodarstvo na zdravo podlago.
Shod obrtnikov za gornji del Štajjerja se je vršil na Jožefovo, dne 19. marca, v gostilni Orovič ob lepi udeležbi. Shod je otvoril in vodil predsednik Obrtne zveze, g. Lorber. G. poslanec Falež je označil potrebe in težnje obrtnega stanu v naši državi ter naslikal popolno neume-vanje in neupoštevanje tega stanu s strani vlade. Da sedanja vlada nima srca za obrtni stan, kaže posebno pred-; lože ni zakon o obrtni banki, od katere ne bodo imeli mali obrtniki nobene koristi, če se predloženi zakonski predlog uzakoni. Našteva pomanjkljive postavke za obrtništvo v proračunu, S katerimi se ne morejo- vzdrževati
niti dosedanje obrtne ustanove, ki smo si jih sami ustvarili. Za vse naše stvarne predlcge in dokaze ima Pašiče-va vlada gluha ušesa. Poziva obrtnike, naj se združujejo, ker le v močni organizaciji se lahko dosežejo uspehi. G. poslanec Vesenjak je v izbranih besedah podal zgodovino in razvoj obrtnega stanu in njega tradicije. Pokazal je zmoto mar cističnega naziranja o obrtniškem stanu in vspodbujal navzoče, da ostanejo zvesti krščanskemu svetovnemu nazivanju. Naglašal je, da je obrt za kmetijstvom prvi nositelj kulture. Ožigosal je brezbrižnost in nesposobnost beograjske vlade v obrtnih zadevah ter izrazil upanje, da gremo z rušenjem režima boljšim časom nasproti, kar je izzvalo pri navzočih posebno veselje in odobravanje. H kcncu je govoril še predsednik marib. Slov. obrtnega društva g. Džamonja.
Prihodnja carinska konferenca se vrši v Mariboru v ponedeljek, dne 23. t. m., ob 20. uri v prostorih državne trgovske šole, na kar se vsi interesentje opozarjajo.
f Smrt našega somišljenika. V Mariboru je umrl 74 let stari upokojeni davčni eksekutor Josip Ivanuš. Pogreb blagopckojnega se bo vršil v soboto ob po' štirih popoldne na Pobrežje. Rajni je bii naročnik »S- aže« in zv:st pristaš naše stranke.
Velika krivica se je zgodila Jakob - -V., mero zkus-nemu pomočniku pri kr. meroizkusnem uradu v ...urihoru. Jakob Bok je bil celih 39 let in 5 mescev zaposlen pri kr. meroizkt snem uradu v Mariboru kot meroizkusni pomočnik. Zvesto in pridu r je Bok izvrševal svojo službo brez vsake kazni. Bok h rojen dne 17. aprila 1864, je o-ženjen in ima dva otroka. Revež nima prav nobenega premoženja, je brez pomoči in stoji tako sedaj, ko se ga je brez vsakega povoda vrglo na cesto, pred obupom. Zvesto je služil kot državni nastavljenec skoro 40 let za javni blagor in državi, zgubil je v svoji mladosti svoje moči ža državo, a seclaj se ga je brez povoda neusmiljeno vrglo s familijo vred na cesto. Revež ne more ničesar zaslužiti in je prisiljen, da začne beračiti, ali pa v obupu stori kak nesrečni korak. Da se je Boka reduciralo in ga vrglo s familijo vred v najhujši bedi na cesto, je znak največje krivice. Treba pribiti, da je Jakob Bok rojen Slovenec, bil je vedno zvest redoljub, pristojen v Maribor in torej tudi v nacijonainem oziru ni prav nobenega povoda, da se tega zvestega in dobrega človeka od sirani državne uprave s familijo vred ubija. Glede ravnokar navedenega slučaja skrajno krivične redukcije je vložena inteipelacija.
Maturanti mariborske gimnazije so si določili za letošnje počitnice velik načrt, o katerega izvedbi so v svojem mladostnem idealizmu in zaupajoč na vsestransko podporo občinstva globoko prepričani. Da v glavnem spoznajo krasote naše mlade domovine Jugoslavije, da s tem razširijo svoje lastno obzorje in da med potoma z raznimi predavanji o vseh zanimivostih naše Slovenije na kulturnem in gospodarskem polju seznanijo tudi naše brate Hrvate in Srbe, nameravajo v spremstvu par profesorjev prepotovati večji del naše države. Iz obmejnega Maribora bi poleteli čez belo Ljubljano in veličastni Zagreb do osvobojenega Sušaka, od tam po valovih sinjega Jadrana proti jugu do Splita in do starodavnega Dubrovnika, po lepi dolini Neretve navzgor, čez Mostar do Sarajeva, od tam jo mahnejo kar proti vzhodu čez Užice v dolino Morave, obiščejo kraljevo prestolico Beograd, po valovih Donave navzgor, čez Novi Sad in Osijek, od tam čez Slavonijo nazaj do obmejnega Maribora. Kakor rečeno, bodo med potoma prirejali razna predavanja o kulturnem stanju Slovenije, s skioptičnimi slikami bodo pokazali južnim bratom ves napredek Slovenije v industriji, obrti itd. Velik, vse pohvale in pozornosti vreden načrt! Toda zasnovali so ga v trdnem zaupanju na vsestransko denarno pomoč našega občinstva, ki je našemu dijaštvu v potrebi stalo vedno ob strani. Na vas, prijatelji mladine, je ležeče, da ne bodo ti naši načrti ostali samo »svitli gradovi«, ki jih podre neznaten vetrič Zato pa jim ne odrecite pomoči, ako bodo ti mladi idealisti v prihodnjih dneh potrkali na vaša vrata. Denar, ki ga boste žrtvovali v ta namen, bo naložen na visoke obresti.
Muzejsko društvo v Mariboru ima prihodnjo nedeljo, dne 23. marca, ob 10. uri dopoldne v mali kazinski dvorani svoj letni občni zbor, pri katerem bo odbor poročal o mestnem muzeju in društvenem delovanju.
Strokovni tečaji. Katoliška omladina v Mariboru priredi meseca aprila in maja strokovne tečaje za ključavničarje, elektrotehnike in čevljarje. Podučevali bodo najboljši mojstri. Poduk bo brezplačen. Priglase sprejema vodstvo društva vsak dan od pol sedme ur# zvečer v društvenih prostorih Vetrinjskega dvora. Od 23. do 30. marca priredi društvo izobraževalni tečaj. Predavali bodo sloviti mariborski govorniki o mladinski vzgoji. Začetek predavanja ob tri četrt na 7. Za društvenike je udeležba strogo obvezna; za druge je vstop prost. Dne
3.,	4. in 5. aprila obhaja društvo običajne duhovne vaje v frančiškanski kapeli. Ob 7. uri zvečer govor z litanijami. V nedeljo, 6. aprila ob pol 7. uri je zadnji govor s skupnim sv. obhajilom. Ta dan priredijo Omladinci svetopisemsko igro »Zgubljeni sin« v Narodnem domu ob 5. uri zvečer. Ker bo ta prireditev zadnja v tej zimski sezoni, se prijatelji društva prav vljudno vabijo.
Dijaški Orel III. (učiteljiščniki) v Mariboru priredi dne 25. t. m. ob 5. uri popoldne telovadno akademijo v samostanu čč. šolskih sester. Spored je zelo zanimiv. K obilni udeležbi vabimo!
Občnji zbor (notranji) Orlovskega odseka v Mariboru je v nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v Lekar niški ulici 6. Občnega zbora se morajo Udeležiti v smislu člena 74 Poslovnika vsi redni člani odseka. Kdor ne more priti, se mora opravičiti predsedniku.
Orliški krožek Maribor naznanja, da se vrši redna telovadba članic vsak torek in petek v Cankarjevi šoli (vhod Razlagova ulica) odf 7, do 8. ure zvečer, gojenke
iste dneve od 5. do 6. ure zvečer. Iste dneve se sprejema ob navedenih urah gojenke in članice telovadkinje in netelovadkinje, katere imajo veselje do resnega dela. — Bog živi!
Prvji Slovenci med Indijanci v Ameriki. Opozarjamo na to izredno zanimivo XX. predavanje Prosvetnega karte a v Mariboru, ki je danes zvečer ob pol 8. uri v Lekarniški ulici 6. Predava gospod Pavel Živortnik. Predavatelj nas bo seznanil predvsem z dvema velikima Slovencema: s Friderikom Barago (1797—1868) in s Francem Pircem (1785—1880), ki sta zanesla slavo slovenskega imena daleč v širni svet. Povedel nas bo pa tudi v življenje Indijancev v Ameriki, kjer sta udarjala imenovana moža prve Dmcije kulturi in omiki. Ne zamudite torej nikakor tega predavanja in opozorite nanj še druge.
Javen shod stanovanjskih najemnikov. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in Lii/njo okolico skliče javen shod na nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. uri predpoldne v Götzovo dvorano. Na dnevni red pridejo važne stanovanjske zadeve. Zato naj se shoda udeležijo vsi najemniki in podnajemniki brez izjeme.
Razglas magistirata glede volilnih imenikov. Okrožno sodišče v Mariboru je potrdilo na novo sestavljene imenike za mestno občino mariborsko. V smislu čl. 5 zakona o volilnih imenikih so volilni imeniki od 18. 3. 1924 napiej med uradnimi urami od 8. do 14. ure stalno razgrnjeni na mestnem magistratu soba štev. 8. Vsakdo ima v smislu dolečbe istega člena pravico, volilni imenik p re gledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi za-se, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Pripominja se izrecno, da imajo pri eventualnih volitvah pravico glasovati samo oni, ki so vpisani v volilni imenik. Glede reklamacij se opozarja na člene 7 in 11 zakona o volilnih imenikih, na par. 1, 2 in 6 zakona o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji ter na člene 9, 10 in 11 zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. — Prepis volilnih imenikov se dobi proti takojšnjem plačilu na magistratu soba štev. 8 in sicer stane volilni imenik za občinske volitve 250 dinarjev in oni za oblastne volitve 300 dinarjev.
PROSVETNA ZVEZA V MARIRORU.
Včlanjena društva, ppzor! Znižanje taks od 20 odstotkov na 10 odstotkov. Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani je z odlokom z dne 15. III. 1924, št. 3718 potrdil v zmislu člena 103, točke 1. in 2. Pravilnika za izvrševanje določil o taksah iz zakona o trošarini, taksah in pristojbinah (Uradni list št.376-23), da so gledališke predstave, ki jih prirejajo Prosvetna zveza v Mariboru in v nji včlanjena društva umetniško-dile-tantske, oziroma umetniške, torej, da se plačajo pri teh prireditvah od vrednosti prodane vstopnice mesto 20 odstot. le 10 odstot. pristojbin. Prireditev ne sme biti združena s plesno zabavo, (kakršne naša društva sploh ne smejo prirejati!), ker je sicer treba plačati polno takso. Nadalje so teh olajšav deležni samo v prosvetni zvezi včlanjena društva. Zato opozarjamo ponovno vsa ona društva, ki morda še niso poslala pristopne izjave, da store to nemudoma. Prosvetna zveza bo poslala vsem včlanjenim društvom, najprej onim, ki bodo za to prosila, overovljeno potrdilo o pravici do znižanja taks. Stroški za to znašajo 14 D. S tem potrdilom in s potrdilom o sprejemu v Prosvetno zvezo se bodo izkazovala društva pristojnim finančnim oblastem. — Tajništvo Prosvetne zveze v Mariboru.
Narodno gledališče v Mariboru. Repertoar. Petek,
21.	marca. Zaprto. Sobota, 22. marca. Gerhart Hauptmann, Hanice pot v nebesa. Ab. A. (Premijera.)
Hanice pot v nebesa. To sanjsko pesnitev v dveh delih nemškega dramatika G. Hauptmanna uprizori dne
22.	t. m. zvečer ob 8. uri narodno gledališče v Mariboru. Pri uprizoritvi sodeluje tudi orkester pod vodstvom ravnatelja apere g. Andro Nitroviča in operni zbor. Za predstavo veljajo za to operne cene.
MARIBOR, Koroška o. 19«
Dr. Vinko Šarabon:
' .-Vrv A2V*
Zgodovinske anekdote.
(Dalje),
1 ' 1 Prijazno.
Evgen Labiche (1815—1888, izgovori: labiš) je bil svojčas zelo znan pisatelj veseloiger. Neki igralec je prevzel v neki Labichevi veseloigri vlogo obolelega tovariša in je to pisatelju brzojavno naznanil. Labiche je stanoval na svojem posestvu blizu Pariza. Igralec je na tihem upal, da bo prišel pisatelj sam pogledat, kako igrajo. Pošteno je bil torej razočaran, ko je dobil La-bichev brzojavni odgovor: «Lepa hvala za svarilo.«
Neki drug igralec je pri skušnji kaj slabo izgovarjal in ga ni bilo skoraj nič mogoče razumeti. Igra je bila Labicheva, in ta je bil pri izkušnji tam zraven. Ves nevoljen je rekel igralcu: «Nesrečnež! S čim naj se pa živim, če mi vse moje dovtipe pojeste?«
USUARIA SV. CšiilA V MARIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE «) Za otroke:
Kvišku srca, 35, 36, 47 D.
Rajski glasovi, 58, 62 D.
Prijatelj otroški, 7.50, .8.50 D.
Kvišku srca! Pesmarica (zL obr,), 15 D.
Premišljevanja za celo leto I. in IL del, 32 D.
Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri, 3 D.
Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kraljice src, 6 D.
Vir življenja, 29, 41 D.
Bog med nami, 20 D.
Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D.
Nebeška hrana L. in II. del, 29 ln 41 D.
Priprava na smrt, 29 D.
b) Za odrasle:
Bogomila, 22, 25 D.
Pobožni kristjan, 15 D.
Ceščena Marija, 47, 52 D.
Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D.
Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D.
vaškimi odpadki in vlitino.
v Ptuju s prostim stanovanjem še poceni proda radi-selitev. Vpraša se pri posestniku, Ptuj, Trubarjeva ulica 4, ali v Zagrebu, Boškoviče-. va iilicà 8, pritlično, Hofman.	178
STRAŽA.
Lisjak.
O starem diplomatu Talleyrandu smo v naših anekdotah že večkrat govorili. Enkrat jo je pa še prav posebno dobro izpeljal. Da pa to razumemo, moramo povedali, kako je postal Napoleon prvi konzul in s tem gospodar Francije. Prejšnja vlada se je imenovala direktorij in je obstojala iz pet članov. Zbornici sta bili dve; ena je štela 250 člančv, druga pa 500. Direktorji so se svoje časti prostovoljno ali pa prisiljeni odpovedali; v zbornicah je šlo teže, v zbornicah petstoterih so obkladali generala Napoleona s priimki in so mu grozili. Tedaj je zapovedal grenadirjem, naj razženejo poslance z bajoneti. Zabavno je bilo gledati, kako so častitljivi zastopniki naroda hiteli k vratom in kako so skakali skozi okna. Sedaj ni bilo nobene zapreke več, šlo je po Napoleonovi želji; on je postal prvi konzul in je imel dva tovariša, seveda samo na videz. Izvršil se je pa preobrat 9. in 10. novembra 1799.
Kmalu nato potoval Napoleon po Belgiji, z njim pa tudi njegov minister zunanjih zadev, Talleyrand. Minister je bil v izredno kratkem času postal neizmerno bogat, in Napoleon ga je vprašal, kako je bilo to mogoče.
«O, prav enostavno je bilo to«, je odgovoril prebrisani lisjak, «8. novembra sem kupil akcije, 10. novembra sem jih pa spet prodal«. Češ, s tem, da si ti poslal gospodar Francije, se je vrnilo zaupanje v red in mir, akcije so šle gor, in jaz sem postal bogat. Bolje
VESELJE II ZADOVOLJSTVO
sije z obraza vsake gospodinje, ko vidi snežno-belo perilo. Zlahkotoin malo denarja dosežete to, ako kupujete vedno le
Mili« ,(UZELA‘
katerega se dobi v vsaki trgovini!
Prvovrstni angleški in ostravskl plinski koks
bi mu ne bil mogel odgovoriti.
(Dalje prihodnjič).
Strežnica se takoj sprejme. Reflektira se na starejšo osebo. Plača po dogovoru. Maribor, Klavniška ulica št 14, 1. nadstropje.	185
Perfektna kuharica z dobrimi spričevali, ki je voljna pomagati poleg sobarice -opravljati tudi druga domača dela, se išče proti dobri plači in ob dobrem postopku e- za takoj ali 1. aprila k mali slovenski družini. Ponudbe na: Marijana Jakil, Karlovac, Domobranska ulica.
Spretna sobarica, marljiva in vajena pospravljanju sob ka-kortudi serviranju, ki je že služila v boljših hišah, se išče ob dobri plači in dobrem postopku (poleg kuharice) za takoj ali 1. aprila k mali slovenski družini. Ponudbe na: Marijana Jakil, Karlovac, Domobranska ulica.	-*80 2	1
Premog, iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1-1.	10V
Velika izbira sukna za ženine in neveste, tiskovine, platna vseh vrst itd. se dobi po znižanih cenah pri J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17.	49 10—1
Ti Joško! Ako me imaš kaj rad, potem boš mi gotovo kupil knjigo «Babilonska uganka«. Dobi se v vseh
za ženske ali sukno za moške obleke, tiskanine fj (druk), cefir, belo, rujavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino
R. Stcrmecki v Celje, kjer mi vsi kupujemo in kjer je največja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. Ceniki zastonj.
*
«
M
M
M
+
«K
M
*
*
Strojno mizarstvo
HOCHNEGER&WIHER
Koroška c. 53 MAR'B3R Koroška c 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovateiji stiskalnic .Patent Rudi'.
Postrežba točna!	Cene zmerne!

za kovaške svrhe ter industrijo dobavi na debelo in na drobno po najnižjih cenah
Maiiborska mestne plinarna.
MUNCHI
6 \
k Vsakovrstna
Najcenejše In najuspešnejše
oglašujete
samo potom
Oglasnega zavoda
Voršič,
Maribor, Slomškov trg 16
Pojasnila brezplačno!
Ìki!kfcfcfMÌlÌÌ
Sposobna bečka tvornica gorčice (Senf), v Jugoslaviji dobro uvedena, išče sposobnega
zastopnika.
Ponudbe z referencami ped »Gut eingeführt Nr. 5314«, na Annoncen-Exp. E. Lasz-lo, Wien, L, Wollzeile 14.
najboljše kakovosti posebno
KRMILNO PESO
priporoča
M. BERDAJS,
HSRIBOR.
XMXXMXXXXXXXXMXXXXXX
Klobuke
pepilo
čevlje
dežne plašče, dežnike, nogavice, kravate itd, kupile naj» ceneje pri
l.akobu Lah, Maribor, Glavni trg 2. #
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Veliki jugoslovenski paromlin z dnevno kapaciteto od. 12 vagonov in prvorazrednimi produkti išče
ZJIST0PNIKA
za Maribor in okolico s komisijskim skladiščem. Gospodje, ki so v tem ali sličnem svojstvu že delovali, in ki so v stanu dati odgovarjajočo jamščino, naj stavijo svojo ponudbo pod št. «Ža-1242« na Publicitas d. d., oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva ul. 11.	174 8—1
la. oves za seme in deteljns seme
nudi po najnižjih cenah
H» HAViRf družba z a z,
Maribor, Glavni trg 20.
Zanesljiva in preizkušena
zelenjadna in cvetlična, do- 1 bite kot vsako spomlad, v vrtnariji Iv. Jemec, Razlagova ulica 11, na stojnici Glavni trg,	155 5—1
K	dor zida ali popravlja hiše	L
1 "S i s	kupi po najnižji ceni » nosilce (traverze), žičnike (žreblje) cement, strešne	<
§3 v 1 ° I se 1 N £	lepenke itd. kakor vsake vrste železnine pri IVA tl [[OHAŽIJA, MARIBOR	f N
f	Aleksandrova cesta 42. — Meljska cesta 1.	J» S
£	TRGOVINA Z ŽELEZNINO	S ”
	Na drobno! Na debelo!	»

CUNJE,
krojaške, suknjene in platne- I
ne odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih' cenah
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, tatprn ip za vnnrahn. s ko-
man.