List 20. Tečaj XXXIX spodarske ? obrtniške m narodne ■ 3 y. » W* -v «TV, * »Vf Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 goid.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. GO kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ëetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 18. maja 1881. 0 b s e g : Cesarj Rudolf, Pivskim kmetovalcem v prevdarek. (Dalje.) Kîorovo apno zoper gosenice. pomoč priti. (Dal.) Postojnskega na Notranjskem o Ijudskein štetji 1880 Propad malega kmetijstva in kako mu na SI leta meseca maj Kor živali političnega okraj Ljubljani. (Dalje.) krone ? + N a i Ok rožnica biskupa Strossmayerja o potovanji Slovanov v Rim Občni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881 v Odkod vitežki red železne Nekaj o osebnih imenih korotanskih Slo dop N (Dalje.) Sloveusko slovstvo Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari Cesarjevie Rudolf. a čelo gospodarskim stvarém postavimo danes jahelko, o katerem smo v zadnjem našem listu po-roćali, da ga je vsadila družba kmetijska kranjska v spomin poroke svetlega cesarjeviča Rudolfa. Naj danes sadjerejcem našim kaj več povemo o vitno in lepo, le to se mora še po izkušnjah potr- ali ugaja vsem krajem, ali da samo na Štajarskem diti tako dobro rodi.** Poskupimo! Ko bi jabelko ne bilo hvale vredno ne bi mu bili dali imena ,,princ Rudolf!" y Pivskim kmetovalcem v prevdarek tem jabelku po spisu, ki ga je s podobo tega jabelka v 13. listu prinesel časnik ,,Der Obstgarten". kateri se v ; glavnih stvaréh tako le glasi: Pisal R. Dolenc. (Konec.) Popotni učitelj bil bi na Pivki tako rekoč zrno y Jabelko z imenom „cesarjevie Rudolf*' je še okolo katerega bi se vse dobre misli najprej v podobí prav nov sad, štajarskim sadjerejcem najbolj znan, temeljitega praktičnega poduka, potem pa tudi v podobi ga zeló cenijo. Debeiosti je srednje in lepo pravilne dejanj (fakt) kristalizirale. Popotni učitelj přehodil bi oblike ; nekatera jabelka te vrst» so skor popolno okrogla, nekatera manj; recelj je nekaterim zeló králek " 1 svitlo celo Pivko, pregledal ves svet, přehodil vse gospodarske razmere, in poduČil bi vse kmetovalee onega kraja nekaterim za palec dolg; barvě, kedar je zrel, je skupno, podučil bi pa tudi premožnejše gospodarje še imonino-rumene a belkasto-rumene, na solnčni posebno. On bi nasvetoval tudi drenažo, tam nama strani je ko kri rudeč. Me3Ó njegovo je bélo ; fi U o, kan je j sploh povsod opustenje starodavnega ,,orniškega rahlo in tako sočna to, da, Če zrelo jabelko stisneš gospodarskega načina", zvezanega s prodajanjem sená. z roko, sok iz njega teče ; po okusu je sladkoten in Nasvetoval bi povsod boljši način gospodarstva y >> malo dišeč. V peškišči ima večidel dve dolgi, špi- menjalne setve", znabiti boljšo živinorejo. Gledé način v • • Z1V1- casti, temno-rumeni peŠki. Meseca novembra dozori noreje pregledal se nahaja na Pivki kje pleme m se drži do meseca aprila brez velosti. bro jabelko je to se pri njem pogreša doda ni dišeče Kaj UW1UJU UglUUCVl KS l j C\l\ O^ UC4ii(«jC« uw M. J katero je vredno dalje splošne reje, ali bi se moralo znabiti s pomočjo si. kmetijske družbe, državne subven« On (aromatično). Jablana cesarjeviča Rudolfa precej močno cije kako novo vpeljati. raste, je zdravega jedra, strpí tudi veči mraz o kako naj bi vsako leto manj sená » napeljeval posestnike prodali, zato pa vec evetji in kmalu rodovitna postane ter prav bogate pri- živine priredili, dokler bi konečno prodaja sená (vsaj del ke daje. Grof Henrik Attems v St. Petru pri Gradci, u^.. .^vu».«, ---- «...-----— r----- katerega je družba kmetijska kranjska dve jablani do- v reji živine sami, kakor v pametni ploditvi, krmitvi od pri večih posestnikih) popolno ne usahnila, živina pa vse hleve izpolnila. Oa bi tudi kmetovalee podučeval bila, in ki je ves vnet za to jabelko, ga opisuje tako: osobito pa se v umném izdelovanji mlekarskih izdelkov „tafetno jabelko šampanjski kosmač, zimska zlata par „tafetno jabelko šampanjski kosmač, zimska zlata par- to je, masla, sira ítcl. ropotnega ucueija najpogiavir-meca, štajarski zimski mašanček so res dobrega okusa nejša naloga bila bi tudi živinorejce v mlekarske za- masi sira itd. y y Popotnega učitelja najpoglavit- in socriatega m gsh y — a «. ^uc« iv^i j w ^viuu^v ** « ^u « j v* v»*. ^^^ . ~ ^ - j - —* ^— ~—£-----? x— ---------- glavne prednosti kalvilarjev in rožmarincev, namreč lah- bi mlekarske izdelke najkoristnejše oddajali. Ne manj ona teži jo želodec in nirnajo druge združevati ter jim tudi poti odpreti, po katerih kega kaci. mesa ^o«,, ki se v u 3 ti h po vse razstopí. Tišti slad- bila bi pa tudi naloga, na povzdigo na Pivki preveč ki po dobrem obědu še celo jabelko ali vsaj pol zanemarjene sadjereje, kar največ mogoče, uplivati. jabelka radi snedó » v ce belko, plačajo cesarjeviča prav je prav fino in pa lahko ja- 0 bro. (t In ko bi si popotni učitelj enkrat pri posestniku 1 + • 1 1 t 1 v • • • • 1 1 • y popolno zaupanje pridobil, v živinoreji pa tudi uze re- Tem besedám Attemsovim dostavlja Rud. S to 11 zuítate, posebno dosti gnoja, potem lotil bi se 8ledeče: „No, jaz pa mislim, da tudi drugi in ne sami tudi kmetijske obrtnije same, pred vsem slad- sladkači bodo to jabelko radi jedli in dobro plaćali, zato kor i je. Vnemal bi posestnike za pridelovanje pe3e je želeti, da se močno razširi zato, ker je zeló rodo- katerem bi jih moral pa najprej temeljito podučiti; zdru •i 156 žil bi toliko boljših posestnikov, kolikor potrebno v ono trdno pogodbo, v kateri bi se vsak zavezal gotovo množino pese na leto pridelati, in ko bi bilo to doseženo, potem bi on v društvu najboljših posestnikov tudi za to skrbeti pričel, da bi se za napravo továrně (fabrike) potrebni denar ali iz naroda ali pa tudi izven naroda — le ne iz izrasla — pridobil, kar bi vzlic velikemu do-bičku, katerega bi sladkorniea podvzetnikom gotovo donašala, ne morala ravno težavna stvar biti. Tako blizo bi se morala povzdiga kmetijstva, vpe-ljava kmetijske obrtnije na Pivki razvijati. Pa kakor rečeno, v svrho vsega je pred vsem potrebno, da se pivski posestniki v skupno delavnost, v društvo spravijo. In da se to zgodi, treba je praktičnega in hitrega postopanja. Kakor sem uže rekel, vse tukaj raz-odete besede ostale bodo le na papirji, ako se po praktični in hitri poti v dejanstvenost spraviti ne skusijo. Ta praktična in hitra pot bila bi pa po mojem mnenji sledeča: Zberimo se en dan vsi za stvar vneti možje na kakem določenem mestu, kjer se bodemo o njej po-govorili, in po dogovoru koj tudi osnove „okrajnega postojnskega kmetijskega društva" lotili. Zberimo se na dan „v ne bohoj enj aťt, to je, 26. dne t. m. vsi v Postojni na vrtu gosp. Doxata. Da pa ne bode se le kdo izmed gospodov pivških posestnikov ugibai, se ima li shoda udeležiti ali ne, zato prosim naravnost, sledeče gospode, naj přidej o v shod: g. Hinko Kavcič na Razdrtem, g. Jos. Zelen v Senožečah, g. Suša v Senožečah, g. Mat. Premrl na Ubelskem, g. Jan. Pre-mrl v Stranah, g. dr. Strbenec v Hrenovicah, g. Jan. Jurca v Landolu, g. Jan. Jurca v Gorenjah, g. Lodes v Bukuji, g. Len as i v Sajevčah, g. Ed. Dolenc v Orehku, g. Premrl v Orehku, g. Hanuš, c. kr. kontrolor kobilarstva v Prestranku, g. Korošec v Št. Petru, g. Fa tur v Zagorji, g. Domicelj v Zagorji, g. Cucek v Knežaku, g. Urbančič v ilir. Bistrici, g. Leop. Dekleva v Bujah pri Vremah, g. Jan. De-kleva, g. Novak in g. M a ga j n a v Vremah, g. Prii a vec v Sinadohh pri Senožečah, g. Može v Dolenji vasi, g. Klemenc v Rakitniku, g. Jan. in Jos. Dekleva v Malem in YTelikem otoku, g. V i č i č v Po-stojni, g. Purgar, župan v Postojni, g. dr. Raz pet v Postojni, g. Kov sca, župan v Planini, g. Lavrič na Rakeku, g. R e s m a n na Rakeku , g. Ad. O b r e z a, drž. poslanec v Cirknici, g. Milavec v Cirknici, g. Jer s an na Uncu. Razen teh gospodov vabim pa še tudi vse druge pivske prijatelje kmetijskega napredka, kateri mi niso znani, da se shoda udeíežijo, ter z navedeními gospodi pot do dosege zaželenega kmetijskega blagostanja na Pivki nastopijo. Na-svidenje! Na Slapu dne 8. maja 1881. in kako mu na pomoc priti. Po spisu Jos. Pecnaka, posestnika v Villa-Triestini. (Dalje.) Tudi sol je za kmeta predraga. Prodaja živinske soli se je pred nekoliko leti ustavila, ker so jo revni ljudje tudi za kuho rabili. Kmet, ki je živinsko sol rabil za svoje kuhinjske potrebe, je bil pač dosti ubog in usmiljenja vreden. Se huje pa je kmet zadet pri živini po boleznih in kugah. Saj uže uradni izkazi res kažejo, da je živine zmirom manj in da tudi slabša postaja. Iz dozdaj povedanega je razvidno, da stanje kmetijskega gospodar ja nikakor ni veselo in da je menda vaak stan na boljšem. V primeri z dohodki potřebuje kmet naj več kapitala, pa ta mu nosi le po enkrat v letu in še celó negotove obresti, to je, v pri-delkih , in o slabi letini še tega ne. Trgovec svoj kapital lahko po večkrat obraća, kupčijo razširi ali pa jo skrči, kakor mu bolje kaže. Kmet tega ne more; on mora svojo zemljo obdelati, če spomladi uže prav naprej vé, da ne bo nic přidělal. Ni toraj čuda , če se mladi ljudje tako neradi poprijemajo kmetijstva ter se veliko rajši lotijo kacega rokodelstva ali pa po mestih iščejo služeb. To je nesreća za kmeta, ker iz tega pri-haja pomanjkanje delavnih rok in pa visoke plače de-lavcem. Ce k vsemu temu pridejo še slabe letine, se mora kmetovalee hoté ah nehoté zadolžiti ; da si ohrani hišo in dom in da more drugo leto obdelati polje in vinograde, mora denarja na posodo vzeti. S tem pa, da 8e je zadolžil, je skopal uže sam sebi jamo, če prav še ne gledamo onih , ki so posestva kupili na up ali jih po oporoki od starišev prevzeli zadol-žena ali da imajo še kaj izplačati iz njih. Naj govorim zdaj o odpisu davkov. Tu pač prašam: Koliko se odpiše davka o vremenskih uimah, po nesrečah po toči, slani itd. ? Meni se zdi, da se o tem le govori in da v resnici tudi ni drugače. Jaz sem napovedal leta 1875. po toči mi storjene škode za 200 gold., pa se le čez eeli dve leti, toraj leta 1877., se mi je odpisalo ali pri davku prizaneslo celih 40 krajc.! Prav taka se je godila tudi mojim sosedom. Prašam toraj: se li ne pravi to z davkoplačevalci norčevati se, in je li vredno, da je za to še posebna gospóska? Ni mar bolje, da se sploh nič davka ne odpušča, kakor da se revež s par krajcarji odpravlja? Kmetovalee ne dobi nikjer odškodovanja ali pomoci o takih nesrečah in zgubah, marveč davkar ga goni ia le goni brez usmiljenja, in če noče, da bi mu vse blago zarubili, mora denarja na posodo jemati. Za zaostati davek pa tirja davkovski eksekutor velike obresti, kajti brez ozira na znesek mora zarubljenec prvih 7 dni plaćati po 5 krajc. na dan, to dá 35 kr. ; daljnih 7 dni po 10 kr., znese 70 kr. ; toraj za 14 dni 1 gold. 5 kr. Koliko odstotkov znaša to na leto pri kakih 3 do 4 goldinarjih? Iz vsega tega razvidi se, daje treba zemljišni davek (pa tudi iztirjevanje tega davka) najprej spraviti na boljšo, pravičnejšo pot. (Dal. prih.) Gospodarske izkušnje. Klorovo apno zoper gosenice. Da se gosenice preženó s sadnega drevja, ni neki boljega pomoČka kakor je klorovo apno. Vzame se tega apna en funt in pomeša s pol funta sala (svinjske masti) ; iz te zmesi se naredi testó, katero se s predivom oveže in okoli debla drevesovega priveže. Vse gosenice popadajo potem iz vej dol, od spod pa ne leze nobena več na drevo. Celó metulji ogibajo se vsacega drevesa, ako se je njegovo perje z vodo klorovega apna poškropilo. Mocoi duh, ki hlapi iz tega apna, je temu mrčesu tako zopern. Slana meseca maja. 4 Na Francoskem veljá sploh vera, da megla meseca marci ja je gotova prerokinja slane meseca maja o istih dnevih, ko je meseca marcija bila. Nek franeosk znanstven časnik piše o tem tako le: „Neka Čudna rec se je nedavno naznanila franeoski kmetijski družbi. Podoba je, da ni nič ložjega, kakor to, da se uže naprej uganejo dnevi, ko bode meseca maja slana. 157 Treba je namreč le meglene đneve meseca marca si na- tanko zapomniti in po teh se vekedaj bode meseca maja slana, en dan poprej ali en dan pozneje Na prvi pogled se kaže to prerokovanje kot prazna domišljija; veliko in tudi učenih mož je, ki resnico tacih do- godkov trdijo; tako je polkovnik Lefevre to prikazen uže 44 let, učenjak Miller pa 18 let opazoval ; oba tr-dita, da ništa bila nikoli goljufana. Ali ni to zopet ena tistih naravnih postav, katerih skrivnost do sedaj znan* stvo še ni razodelo? Lahko pa se razume, kako važno to bilo, da bi posebno vino- in sadjerejci to vedeli, ker bi potem jim mogoče bilo poslužiti se tistih sred-stev, o katerih se vé, da trto in sadna drevesa obra-nijo slane. Ozir po domovini. Koristne živali političnega okraja Postojnskega na Notranjskemo ljudskem štetji 1880. leta. Pregled. 2. Sodnijski okraj Postoj na. Imé občine Posto) na Rosan a Šmihel . Št. Peter Slavina Skupaj s3 O Mí O > © 3 t> o OQ O a o > © m > o t£ S3 © C © > O tx o > © S3 -O J4 O > © >co o **c3 > O O > © > © >00 © u Cu o > © > © s 68 OU © o © >o > © >m >w 5093 4669 1444 3. Sodnijski okraj SenoŽeČe. Imé sodnijskega o o k raj a o > © > o m O s o > © >W > o N © © O O > © S3 -O M O © -CO Kd > © m o o > © >co © > © > © >žň O > s5 Ou Q © o 0 >o > © >cz? . Sodnijski okraj Vipava II. Sodnijski okraj Postoj na III. Sodnijski okraj Senožeče IV. Sodnijski okraj Bistrica 183 34 863 374 5447 5093 2684 143 57 1740 4669 1520 1419 65 VÍ 3948 163 4839 1444 666 797 723 211 1446 244 Skupaj 2079 41 17172 367 12667 5076 1975 Po8amezne občine teh sodnijskih okrájev imaj po toliko koristne živine : 1. Sodnijski okraj Vipava. pa Imé občine Število kónj 1 Število mul, 1 mezgov in oslov i s « > O fee _o s Število kóz Število ovác ! Število prešičev j i > © -2 "S 0 -œ Vipava . . . 58 13 932 30 543 390 93 Št. Vid ... 9 3 750 3 240 171 215 Vrabče . . . - 1 572 36 332 115 27 Poddraga . . . 9 - 1 ! 307 2 - 77 47 Lože .... 4 ■ - U I 193 3 - 34 82 Goče .... ř 12 — 213 - 5 67 7 Erzelj .... - 2 138 - 1 45 15 Slap .... 13 2 214 1 1 94 94 Planina . . . 5 1 353 4 45 114 20 Ustje .... 5 1 127 1 3 29 54 Sturija .... 22 4 408 3 215 109 56 Budanje . . . - ^ 9 : 27 7 244 32 15 93 47 Col..... 3 • 576 25 290 106 27 Podkraj . . . 16 420 3 50 76 13 Skupaj 183 34 5447 143 1740 1520 797 Senožeče . . . 33 6 405 - 95! 69 37 Hrenovice . . 309 - 1281 - 256 354 66 Britof .... 4 - 153 2 74 67 23 Famlje . . . - - 120 1 23 46 18 Laže .... 16 - 148 — — 18 -- Sinadole . . . 6 - 102 1 118 17 13 Dolenja vas . . 5 - 336 431 42 38 Gorenje Vreme . 1 — 139 - 206 53 16 Skupaj 374 6 2684 4 1419 666 211 4. Sodnijski Celje Trnovo . Bistrica Knežak Jablance . Janeževobrdo Smerje . . Kilovče Prem . . Rateževobrdo Zagorje 200 41 185 118 15 11 82 Skupaj 659 okraj Bistrica. 85 94 - 1311 1 703 - 142 ; 1 160 - 621 159 1 1847 1 1 773 985 - 57 1 1 - 91 E ^^^^^^^ ' i 10 118 — 109| - 128 — 48 - 116 2 248 - 486 — 635 - 3948 J163 4839 20 480 110 304 237 24 28 38 28 31 146 1446 85 18 25 60 11 39 244 Društvene stvari Obcni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881. v Ljubljani. f (Dalje.) ; £ Po prebranem poročilu o delovanji Matičinega odbora pozivlja predsednik zbrane ude: ali želi kdo o ^oroeilu*" govoriti ? Po precejšnjem premolku oglasi se odbornik gosp. Kržič in povdarja namene o b Čni h zbor o v, med katere tudi spada to, da odbor razjas- če se v nuje in opravičuje svoje delovanje ■ftfganik fčasnikihVčujejo glasi, ki niso £pravičeni in škoduj ej o društvu, katero varo vati je v prvi vrsti 9k "V. « m m. m ^fe A ^ m J* dolžnost odbora kot izvrševalnega organa dovoljeno spregovoriti nekoliko elovani atičinegif Naj mi ebno jaasle^ aže se na ,,Matico ifrvatsko", češ, da naša ni taka kakor Ataka obsodba je krivična, ker tukaj manjka tega , kar imenujemo „tertium compara * 58 tionis"; Matica Hrvatska stoji na druflih tleh dajte nam novcev , dajte podpornikov toliko, kakor jih ima ona Bogme, da bomo tudi mi njej enaki; prav in lepo je Cerkvene stvari > da naši nasprotniki kličete: a ni prav, da kličete naši: ,,pereat ž i vři a Matica ttrvatskaV' Okroznica biskupa Strossmayerja o potovanji t i Taka krivična ob- Tudi ne gre sodba je našemu zavodu le na kvar. primerjati .ijaše Matice društvu sv. Mohora (kar se rado godi), kerj ftnemu društvu drug namen ; ono je cer )ćyena naredba — bratovščina! in ondi so tudi drugi plačniki 9 to je taki } ki dolgo štejejo, predno goldinar- Ček naštejejo, kjer pa revež sklada, se veliko naloži. In, gospcTda, kakošna je agitacija pri družbi kako je bilo, ko sem bil še na sv. MohorU! Jaz vem deželi. S prižnice smo jo oznanjevali in hvalili; Če nam kaka reč ni bila popolno všeč, smo jo zamolčali in klicali: toliko in toliko knjig boste In če oznanilo ni izdalo ceni itd.! na svoja ušesa sem slišal: >> saj bi 9 se ne uže dosti bukev, a zavoljo kaplana se zapišem ja pa tako po "smo po hišah; zapisal, u krat pa tudi kaplani in župniki goldinar založi jo; imam Več- če ga nazaj ne do bij o 7 je domovini zapisan Kako se Matico agitira? Matica izda svoje knjige in prinese notico: ,,Matica ilovenska je izdala svoje knjige; potem jih presodi po debelosti in če slučajno med čveterimi zapazi kako drobnejšo knjižico, z vse napravi pogubno črto rekoČ ,,Funfkreuzer-bibliothek". Gospoda, če taka krivična sodba ne pravim y da Zato vsaj več škoduje „Matici" naši krivična diskreditira ,,Matice" , kaj pa jo more še bolj ! malenkostna kritika, ki cel& papir in črke kliče na pomoč. Mi bi sami radi tiskali z najlepšimi Črkami na najlepšem papirji denarja Matici dajte vec ! Tako pa smo razpisali tisk in smo delo oni tiskarni iz-roČili, ki nam je po enakih pogojih nižje ceno nastavila j In da je Blaznikove odboru, ki temeljito dokazuje, kako zloben Pa tudi to je Matici ona obsodba krivična, kaže dopis tiskárně je napad na njen tisk in papir na veliko škodo, ker se 4) zoper odbor govori m celfî od take stranîj od katere bi se kaj tajíéga ne pri-čakovalo. Oglejmo si odbornike po vrsti, kdo pa so? (Govornik našteva možake, ki se trudijo vsak na svojem mestu iskreno za to, da odbor po propisu Matičinih pravil izvršuje različne posle in odbija prav s trte razvijane ugovore nekaterih, da odborniki sami ne spi-sujejo knjig , ki jih Matica izdaja, ter vpraša , ali jih . > « združuje v isti (Dalje prihodnjiě.) Slovanov Kim. Sedaj 9 ko se ves slovanski svet pripravlja na po tovanje v večno mesto Rim, naj izvedó naši čest. bralci kako Ijubeznjivo vabi prevzvišeni biskup Strossmaye Jugoslovane na to potovanje v okrožnici dne 2. majnika 7 ki jo je poslal do svoje duho 7 in v kateri poleg druzega z ognjevito besedo govori tako Ljubi mi bratje! skušajmo, da mi i tej priliki ne zaostanemo za drugim slavjanskim svetom našem sedanjem sv. Očetu je Bog probudil nam ljudstvo pri k i H a drij II in Ivana VIII f kateri slavni Jezusovi namestniki so važnost slovanskega vpra šanja temeljito razumeli in skušali na vso moč, da Slo vanstvo popolnem doseže vzvišeni smoter, katereg je Bog odločil v bratski slog 7 mu z tega svetá. Znano mi je iz vira po vsem jodličnejšimi narodi da sv. Oča papez L XIII s posebno Ijub srce, v katerem se od Ijub i kl nas . in srce esljivega, SI J jeg bi tud terim že jedinost iz vse brat dus točnega obred y ne 9 9 jdej m i n P popol dvisnosti apostolskega p k bod n i n . njegž plodovi tosti in ob enem pa božanstveni pêcat svo jemu divnému obredu, svojemu cerkvenemu jeziku in vsemu onemu . čemur od nekdaj privaj jih po božno srce in kar čuvajo , kakor svojega očeša zenico. Sveti oča L XIII. ljubi nas posebnim načinom in s pravo ocetovsko skrbjo spremlja vse dogodke pri vedoč, da seje prav med nami ohranil najboljši del 9 ščine naših apostolov 9 to y ded- cerkveni jezik v obredu padnem in da se v našem krásnem Srijemu nahaj ime kál one nadbiskupije, s katero je nekdaj Iva VIII obdařil našega sv. Metoda, to zatorej priča, kako sv. previdnost svoj del svetih in ne- Oča zná da je bo smrtnih namér naših apostolov izročila nam južnim Slo vanom to 9 in da vsi starejši in novejši dogodki merijo na da bi se končala ona osodepolna ločitev, katero je med nas zanesla tuj roka in da se položi temelj óni sveti lj slogi in jedinosti, katera se bode tekom Časa od tú razširila med vse slovanské národe ter jim pridobila najčastnej in jodličnejše mesto v družbi pskih in drag broj m b r a t j jatskih národov. Gledaj m se kolik moč to rej, velik g da prid temu potovanj Ako imamo po svojih farah imovitej ljudi 9 bine z odlične po imenu in časti, spodbadajmo majo pri tej prilik to besed Rim in takó ali rod- i v in m p ridob t časti, nove slave in božjega blagosl I ta 1 i j m elj s k 7 pol prirodinih in umeteljnostnih 9 dragocenost Rim se vai P menuj uze tarodavnosti ,,večno mesto", kajti je naj lep mest vse mlj kj i n s e ajznamenitej kem koraku kažejo resnično e k u dovit v sa- in ca b sta Pa v 1 ro dn podob grob 9 t in st mam tar eg i t i n i e in s v. g tá tudi mi Jugosl postolov Pet k w J Tu » in ná- Hi- j e r o n i m njegove svete ljubez dinsvojo prekrasno cer Tú je namestnik Kristov in večni dediČ y kateri hrepeneč čaka y da nas sprejme v svoje naročje in nas blagoslovi iz vsega srca * tu je Ciri k sv. Klement y 9 m bode najbrž 5. j u lij poči i t. nas sv. P 159 vala veličanska cerkveiia slavnost po iztoč-nem kakor zapadnem obredu v znak one svete jedinosti, katero nam naš gospod in Izveli-čar pri Janezi 17. tako toplo pokládá na srce, katero nam sv. apostol Pavel v svojih Čudovitih listih tako silno priporoča in katera je tdino poroštvo vseh onih Časnih in večnih dóber, po katerih vroče koprni sle-herno plemenitejše srce. Vso Itaiijo prepotovati in spoznati in vse omenjano in še sto in sto drugih stvari gledati v druščini dobrih, iste vere , upanja ia ljubezni do Jezusa in njega namestnika na zemlji navdušenih bratov, resnično, to ima biti rajski prizor, kakoršnega gledati nam ne bode lahko dana zopet prilika." Sííodovinske stvari. Odkofl vitežki red železne krone? O priliki odlikovanja dr. Bleiweisa z redom železne krone je marsikdo radovedno poprašal: od kod ime tega imenitnega reda? Naj o tem podamo bralcem našim kratko zgodovinsko crtico. Železno krono dala je napraviti lombardska princesinja Teodolinda o priliki kronanja svojega so-proga Agilolfa leta 953. Ta krona je zlata in z drago-cenim kamenjem obložena. Ime ima pa od tod, ker je odznotraj ozek železen obrocek, ki je po starodavni pripovedki kovan bil iz že bi j a križa, na katerega je bil Kristus přibit. Shranjena je še sedaj v laškem mestu Monzi, kjer so bili kronani laški kralji in pozneje tudi rimski cesarji kot lombardski kralji. Red železne krone ustanovil je pa leta 1805. cesar Napoleon 1., ko je bii izvoljen za laškega kralja. Avstrijski cesar Franc I. ga je pa obdržal za avstrij-ski red leta 1815., ko je Avstriji pridobil Lombardijo in Veneciio. Ko je pa Lombardija in Venecija pripala zopet Italiji, dělila sta avstriiski cesar in laški kralj ta red tako med sabo, da ga ima vsak pravico svojim dr-žavljanom podelovati. Deli se ta red v tri vrste in v zvezi ž njim je žlahni stan (plemstvo). J. Siarozgođovinske stvari. Nekaj o osebnih imeriih korotanskih Slovenov. Spisal Davorili Trstenjak. I. (Dalje.) 6. januarija leta 864. obdaruje kralj Ludevik salc- burškega višega škofa z mnogimi slovenskimi sužnji iz Koroškega; imena bila so jim sledeča: Biula, Zir-neu, Betaneo, Trebisnec, Nasmus, Wolato, Sebedrach, Techosit, Godemus, Sebemir, Zirna, Turdazo, Razemuzza, Drasma. Biula je Bela, ime ženske, ker iistina govori „servos cum uxoribus" (glej ,,Anhang zur Juvavia" str. 96. Nr. XXXIX). - Zirna = Srna. Trebisnec je: Tre-bišnek, vse lahko razumljiva in tudi slovenska imena, ravno tako: Sebedrach = Sebedrag. Važno je ime Techosit, ki je skaženo iz Těho- žid (solatium cupiens). Iz tem.: těh, so sopet Ceho-Moravci radi imena stvarjali, na primer: Těh-an, Těh o-bud, Tě h-na, Těho-rad, Těh-o ta itd. Korenika žhd se vjema s hrvatskosrbsk. žud (žudim, cupio) ; novoslov. ždeti, ima uže drug pomen. Pomena imena: Betaneo ne razumem, a najdem česka imena: Bet-ka, tako tudi ne vem razložiti imena Nasmus, a pri starih Cehih in Moravcih najdem iz tem. Nas imena: Nas-ak, Nas-slav, Nas-on; po Pohorji : Nas-ko. Godemus*) najde sorodnike v česko-moravskih: God-ava, God-a ta, v poljskem : God-in, Godi-slav, God-oj, God-un itd. Ime Do m emus se vjema zopet z imeni: Doma (staročesko), Dom-aj (staropoljsko), Doma-mysl (staročesko). Turdazo je iz Tvrdasi, iz teme: tvrd in sufiksom: as'L. Razamuzzaje hudo popačeno, ker se nemški z ima brati kot s, bi dobodli Rasamussa, imena: Rasa, Ras-ka, Ras-slav, so bila pri Cehih in Srbih navadna, drugega delà imena ne razumem. — Drasma utegnilo je per metatezin iz Drama nastati, znana so mi staročeska imena Drs-slav, Drsa. Drasma utegne pa tudi označevati Draž m a, iz tem. drag, o Čem pa dvomim, ker slovenski 6 je pisec listine poznamenoval s ts, kar ime ženske B1 a g a t s a = Blaga ča pričuje. Leta 994 je briksinski škof Albuia darova! svoji sestri Gepna posestva pri Doberlivesi (Ankershofen 1. c, str. 28). Med slovenskimi pričami se imenuje slobodnjak L adi mar. Imena iz tem. lad (schôn, niedlich, zierlich, harmonisch) so tudi bolj pri zapadnih Slovanih navadna, nego pri južnih, na primer, Lađi-mir (staro moravsko) (Codex Morav. I., 345), Lad-ek, Lad i-slav* Lad-o n itd. Leta 970. je ,,nobilis clericus Witto" poklonil salc- burškemu škofu Frideriku na svojih posestvih v: „Piri hun, in Uuintpozingun" , Windpossingen v Lungavi (na Salcburškem) svoje sužnie (mancipia). Salcburški škof pa je temu kleriku dal „beneficium s. Andreaeiť v laboški dolini in sledeče sužnje: Wasagrim, Meginuvart, Adalpreht, ti so bili Němci, med Slovenci pa: Bia-gad sa, Razili cum uxore, Raz a cum fiiiis, in Drago s id. Imena: Blagača, Rašil, Rasa, Drago-žid (cara cupiens), smo uže pred seboj imeli, in se prepričali, da se tudi pri zapadnih Slovanih najdejo. Imenujejo pa se še: Zuerco, Zirneca in Asziza. Pri Čehih najdem ime plemića: S vrh (Reg. Boh. 1201.), Zirneca je menda: Srnica, in Asziza je: A s cica stareja oblika za: Jas cica. Priče pri podpi-sovanii so bili nemški in slovenski slobodnjaki, med Nemci: Engilmar, Meginuart, Luitolt, Egilolf, Eparhart, med slovenskimi : Turdugouuo, kar po mojem mnenji ni drugo, nego: Tvrdoglavi. Da so korotanski Slovenci uže takrat glasnik 1 kot y izgovarjaii, pričuje pi-sava imena reke: Oguania (Oglanja). Imenuje se še tudi slovenski priča: P u ti z 1 au, kar ni druga, nego zapadnoslovanski: Budislav, sicer tudi pri Srbih rabljeno ime. (Anbang zur Juvavia, str. 199. Nr. XXIY.) Ko je svetopavlovski samostan v laboški dolini bil ustanovljen, najdemo med pričami tudi Slovenca: Fraz-lau, beri F rasi au. Kakor je iz: B ra š l o v ce (kar je iz: Bratslavc«) skazilo se: Urazlau — Fraslau, tako tudi ime: Frazlau, iz: B rats lav. Ime: Brat-slav, Bratislav je bilo pri starih Cehih, Moravcih in tudi Srbih navadno. Ker v starokorotanskih imenih nahajamo većino za-padnoslovanskih imen, so morali korotanski Slovenci izseverozapada, ne pa od iztoka sem priti. Teorija, da so korotanski Slovenci v naj bližnji sorodnosti z bolgarskimi Slovani, ne bode obveljala. Fonetika korotanskega jezika je ona, ki jo rabijo seve-rozapadni Slovani, naglas se metne na zadnjo slovko, druge posebnosti naroda pa smo še premalo preiskali. *) Sufikse naj nam razložijo kranjski filoiogi, ti so boljši od štajarskih, kakor gosp. Spectabilis trdi. Pis. 160 Korotansko pleme se je nekdaj razširilo od Ina do „Weckstimmen" v 4. zvezku, ki pride tudi v posebnih odti- Sotle, obsedlo je veliki del Tirolske, Salcburškega, skih na svitlo. Ta slavna okrožnica je čitateljem našim dolnje Avstrije, vso Stajarsko in Koroško; Kopitar je uže v slovenskem jeziku znana in ker je uže přeložena torej prav imel 9 da je slovensko narečje imenoval na francoski in italijanski jezik, je prav, da pride tudi korotansko, tudi ruski letopisec Nestor noriške Slo- v nemščini na svitlo. Knjižica, ki obsega 4 pôle, stane vence pozna pod imenom: Hor u tan i. Ciste pas- 20 kr. in ae bode dobivala tudi v Blaznikovi tiskarni. minenemške ni niti na Štajarskem, niti na --- Koroškem, temuč nemško-slovenska smes. Celó nemški učenjaki spoznavajo, da ni nemško pleme več čisto. Celó v Wurtemberg je nekdaj tudi slovansko pleme bilo prilazilo, in viši medicinální sveto-valec virtenberških prebivalcev je očituo sp >znnl slo- das deutsche Volk. 80 viel es sich seit der Volkerwan- vanski vpliv, in reče na konci svoje razprave : derung gestaltet hat, gleicht einer grossartigen Vol-kerruine, deren zerfallene Theile mit Bausteinen fremder Art wieder in wohnlichen Zustand gebracht worden sind. * Vlnogovrstne novice. * PomiloŠČenih jetnikov o priliki poroke cesarjeviča Rudolfa s prince8Ínjo St^fanijo je bilo 329, deloma popolno, deloma nekoliko. Pomiloščenih je iz okrožja više sodnije Dunajské 28, Pražke 16, Graške 16, Krakovské 18, Levovske 28, Brnske 28, Tržaške 19, Zaderške 22, Insbruške 7, tedaj skupaj 182. Pomiloščenih je iz jet- , Garstenske ó, Su- nišnice Steinske benske Gollersdorfske y Murauske y Visniške y Karlauske 15, iz Jaz v tem za časopisno glasilo prirejenem članku ne morem vseh sproženih misii obširniše izpel jati, pa upam, da bode nam genij našega naroda vendar enkrat takih mož vzbudil, ki bodo nam zgodovino Slovencev temeljito Ljubljanske 9, Gradiškanske ske 12. Karthauske y PJzen- Pražke 13. Lvovske 12 možkih Koperske y 7 Svacske 2, Begunjske 4, Repyske spisali; a prijatelji! k temu treba mnogih in temeljitih Neudorfske 9, Me8aričske 10, Lvovske 6 žensk, skupaj 147 vjet-nikov in vjetnic. at u d i j , in ne verjamem, ako nam bode sedan ja ge- neracija takega moža rodila. Sicer pa nabirajmo mar-ljivo gradivo, uvažavajmo, kar stvarjajo inorodni pre-iskovalci, in nadomeščujmo njihove pomanjkljivosti z la8tnimi raziskavanji. (Dal. prih.) Nasi dopisi. Rusije 20. aprila. : : (Konec.) yy Katko v je v^ Moskovskih Vedomostih" na vprašanje „Gazete Naro- Slovansko slovstvo. * Národně biblioteke brače JovanoviČa v PanČevi, katero smo enkrat uže pohvalno omenili v našem listu, izšlo je dosedaj uže 14 zvezkov. Med njimi nahajamo delà pisateljev srbskih, izvrstne prevode pisateljev slovenskih, čeških, ruskih in poljskih. 12. zvezek obsega dove" drugače odgovoril. On ne pripisuje hudodelstva 13. marcija niti barbarstvu in despotizmu ruske vlade, niti divjoati ruskega naroda, niti nelojalnosti poljskega^ naroda; on piše v članku, izbudivšem sredi znane koterije mnogo šuma, takole: „Bog nas obvaruj dol- da so oni v žiti ljudi poljske narodnosti, kaki dotiki s tem, kar se zdaj pri nas godi, ali celó, da oni to hudodelstvo odobrujejo celo Šekspirovega „Kralja Lira" v srbskem převodu, ^i ne govorimo o mirnih prebivalcih, ne govorimo o ime Ker vsak zvezek obsega 4 pôle in stane le 16 kr. novati se mora ta bibljioteka prav po ceni. Denar po šilja naj se naprej v Pančevo in priloži naj se za zvezek dobrih in poštenih državljanih ; mi govorimo le o tistem ■ihhmhm ki se zove kr. za več zvezkov pa 5 kr. poštnine. Kdor se pa hoče naročiti na 24 zvezkov, pošlje naj 3 gold. 50 kr. knjigarni brače JovanoviČa v Pančevo. Zvezki „poljska sprava"; mi govorimo o tistih Častilakomnih ljudéh, kateri se ne morejo znebiti nade, da staro poljsko kraljestvo se bode obnovilo na razvalinah Rusije, in kateri se ne hoté prepričati, da končana zgodovinska borba med tema dvěma slavjan- pošiljajo se mu potem brezplačno, Mi to biblijoteko gorko priporočamo vsem srbsčine veščim Slovencem y skima narodoma." Vidite, o čem je Katko v pisal ? ., poljski osobito pa našim dijakom, da si za mal denar pridobijo velik del slovanské literature in s tem podpirajo tudi marljivo knjigarno JovanoviČa. * Izbrane narodne srbské pesni z dodatkom iz smrti Small-Age Cengića. S srbsko slovnico, slovenskim tolma-cenjem, recnikom tujih besed in cirilsko abecedo. Priredil spravi", iz katere se je razvil ruski nihilizem. Ali morda Janko Pajk y C. profesor. Drugi pomnoženi natis. Ljubljani. Založila in izdala Klein in Kovač gotiskarja. 1881. y knji Ta našim šolam toliko potrebna in priljubljena knjižica, izšla je v marljivi knjigotiskarni Klein in Kovačevi v drugem pomnoženem izdanji. Gospod pisatelj se je vidno potrudil kolikor mogoče kratko in lahko razumljivo vsa glavna pravila srbskega jezika v slovnico sestaviti in tem je pridal 6 lepih národnih pesnij in to ni jasno in dokazano ? Nimamo li zgodovinskih do-kumentov, ki potrjujejo resničnost tega? Kaj pa je „katehizem poljske sprave?' kaj pa so „instrukcije" Mieroslavskega, če niso dokumenti, kateri nam dokazu-jejo, od kod so se vzeli Karakozovi in Želebovi? Vieljopoljski teh dokumentov ne vidi in Katkova razumeti noče ; on Katkova obrekuje v hujskanji ruskega naroda na poljski narod, Vieljopoljskega obreko-valno pismo je z veliko radostjo natisnil ,,Poredok* napadla sta potem Katkova , Golos jer"; tem trojčikom na pomoč je pritekel neki časopis, ki tam nekje daleč od Kusije v podnožji Julijevih planin črpa (zajema) svojo modrost o rusko poljskih odno-šenjih iz psevdoruskih časopisov. — Slovenci se bo- i 7 U in „Ruski kur dva speva iz „Smrti Smail-Age Čengića". Ker je tedaj rit Mosk. Vědomosti", „St Peterburyskij Kij y yy Novoje Vremê Rusj Vedo No znanstvo pospešeno zaslug přiznané ! Nam Slovencem je Njihovo Veličanstvo o priliki cesarjevičeve porok mosti", „Kijevljanin", „Novoje Vreme" in „Rusj". „No- je JNjihovo Veličanstvo o priliki cesarjevičeve poroke voje Vreme" ni pustilo na markizu Vieljopoljskem niti posebno čast izkazalo, posebno veselje storilo: podělilo dlake cele. Psevdo-ruski časopi idij vse svoje iz- je našemu narodnemu o čet o dit elj častěn f azkosanj Rusij na divj Moskovij po katerem bode dejansko in resnično sprejet v tisto veličanje v razkosanji Rusije na „divjo Moskovijo" po katerem bode dejansko in resnično sprejet v tisto (markiz Vieljopoljski jo velikodušno imenuje „Velikoje vrsto plemstva, v katero je spadal uže davno po rv«:Knlf.'Xlrn HllVlll in SiriMI in lin /irlli^nih oro cl 11 rra V» QloVo" /»OCSOfîll f knjažestvo Moskovskoj u iuusiiu v s * uj e ), na nemške pribaltiške pr-u- uuu« «x^«. uuuvum ^0,011150,11. „ uia » a v^ooiju* katerim se imajo prinesti v žrtvo Latonci in „na mnoga leta" poslavljencu očetu Bleiweis-u ! To je duhu in srcu in po odličnih zaslugah Slava cesarju vineije, Estonci proti njihovi jiimuijui piuti ujniuvi vuij 1, na ,, carstvo poljskoj , aa . «.«V . v**vv f (juiiumu, ivi. ÍOVIU uwiuuvu* tero pre) me v žrtvo Beloruse, in na Malorusijo, ali, ka- čutijo v svojem voditelji počeščene. In to tem bolj ka veseli klic Slovencev goriških, ki se z vsem narodom vred ker tor Ju UlUlllOti IjXJLU iiiiouuvati jjuaiajuu y y ixatuii dv> vvwm, vavuíw vi« v/wuu iíw »iwuv bode uže našel kak nov Mazepa. Ruski časopisi pa deželnega predsednika gosp. Winkler-ja nihilisti želé imenovati „Ukraj a v kateri se je našemu očetu došla ta čast za vlade visokočastite o želé ohraniti Rusij celo f Kako smo kakor v interesih same Ru- pa mi Goričani obhajali poroko cesarjevičevo ? Kar na- i * 8 U tako v interesih Slavjanstva ploh Rusij tako ravnost smem řeči, da še nikdar niso bile svečanosti kakoršna bode sposobna varovati sploh slavjanske in- cesarski rodbini na čast po vseh naših krajih tako splošne terese pred lakomnostjo vragov slavjanstva. Slovenski in prisrčne, ko ta pot. Naše mesto se je še bolj izka časopi naj odij o tem sè slovenskega sta je Slovencem bolj koristno ? — razkosana Rusij kaj ali zalo, ko 1. 1879 (24/4). Razsvečava je bila popolna; his z zastavami in preprogami ozališanih velika večina (med cela in mogočna? Ce vidijo vec koristi za-se v razko- zastavami veliko cesarskih); bakljada 9. maja zvečer sani, oslablj Rusij y tedaj naj se sklicujejo v podp krasna (okoli 1000 lampionov in voščenih bakelj med svoje politične modrosti na „Ruski Kurj ". „Golos in temi 400 veteranskih, 400 Ritterjevih, ostale magistratne) yy Porêdok", samo opomniti moram, da ne bilo bi prav lepa svečanost v Podturnu t m cerkvena in trditi da jihovega mnenj so k časopisi, oni mo svetna; danes spet enaka na Gradu. Vse šole so imele rajo tako-le govoriti: ,,z nami so psevdo-ruski časopisi", drugače bodo Rusi z ramami migali rekoč: „Kakoj ti dobrij čelovek, drug f" Kar sem pred 14 dnevi ,,No primerne cerkvene in šolske svečanosti z ogovori Vo jaški častniki so imeli slavnosten obed pri r> kronah44 moj strelno društvo je napravilo slavnostno streljanje. Knez ? Dunaja 12. maj nadškof lojalnosti stari steber so s krepkim gla vicam u pisal 0 položaji sploh, potrjujejo zdaj naravnost som peli pontifikalno mašo. Glediščna zabava 10 tudi celó leviški časniki yy fr. P od přetekle ai. zvečer je bila dostoj A 1 « A m m m m m ^ eno besedo živo so se sobotě britko toži, da se je levice državnega zbora po- odmevali na italijanski naši meji raznoteri izrazi veselja přijela huda obupnost, ker v 2 dolgih letih „železní in dinastičnega čutja iz metropole avstrijske steni" desnice nasproti ni mogla čisto nič doseči nečno pa ta článek svojim pristasem celó svetuj y v ko pa udj Ritt Razni rodbine so podarili 0 priliki cesar jevičeve poroke 2400 gold, za dobrotne namene, grof sivni politiki posnemati Cehe , ako bi se predlog Zeit- Nugent sè soprogo pa 600 gold Zadnje dni aprila ha mer j sprejel in tako za selej to desegl v kurij in prve dni maja so bile tukaj pres kuš nj z a či velikih posestnikov na Českem, kar je groí Taaffe za teljsko sposobnost. Vsi kandidati in kandidatinje asedanje vedel ustavovercem iz roke izviti po poti so za sposobne spoznani. Eden učiteljev je sprejel spri to kompromisa Vodj klubov in ministri sklenili so v čevalo štev > drugi štev izined 4 učiteljic ima ena predvČerajšnjem posvetovanji zborovanje dokončati sprič. St druge štev Žalostno je pa, da se je JunlJ delà do tje dovršiti, se bo pa bode mogoče, vsa velika in važna to uže v drugo přiměřilo, da je bila komisija prisiljena, še le pokazalo, a to pač kaže dvema preškušencema odreči spričevalo sposobnosti za se uze D^ u^u zdiïj j ua o^ vuiirvu ua j/iiuitvii^ ivu^i ^/i a- * pravljenih govorov, koristnih in praznih, šli bodo pod pravlj da se veliko dá prihitet celi kupi pri- verski uk. Naj bi gg. kandidatje v prihodnje ne hodili nepri preskušnji Ant Mahnič y prof. klop Obravnati se ima še oderuáka post in vse druge po gospôski zbornici prenarejene postave, med bogoslovski in prefekt v Andrejišči, je 14. t. m. na du najskem vseučilišči dosegel doktorstvo bogoslovsko temi posebno tudi Lienbacherj lsk èt y na- Od do 13 dalj gališk transverzalna železnica, praško y burjo m. smo imeli zimo; par dni oštro na Mrzovcu je šel g in morebiti prvo branje Zeitharner-ovega nasveta o pre VipaVO 16. maja. (Slavnost cesarjevičeve poroke) y membi českega volilnega reda in Hohenwar;ovega pred- katero je ves vipavski okraj predvčeranjem zvečer m log gledé razsodbe državne sodnije 0 gornje-avatrijskih pa včeraj pri najvgodnejšem vremenu praznoval, se je volitvah getna obravn Danes prične se v državnem zboru bud- izvršila tako sijajno, da je presegla vse pričakovanje poljedelskega ministerst in Glavni faktor sijajnosti bila je pa navzočnost visokoča jdalje v petek pričakuj se a 111 1 li 1 o i v t ou v a ^ iu v/ itt * jlaj. itvuuvi UJLJWJ v u j ^ j/ ^ axw » ^wiív^u * a^v^^ v da smo s proračunom stitega c.k. deželnega predsednika, gospoda Wi nkler j Posebnih , ne še razglašenih dogodeb v ob- kateri se je dné 14. popoldan, spremljan po gosp. okraj- nem glavarju postonjskem in logaškem in gosp. deželnem gotovi ravnavah državnega zbora přetekli teden ni bilo ako se den temu ne prišteva, kako je po Mengerju napa- gojzdnem inšpektorju Goll-u, čez Hrušico v Vipavo pri H unega zopet neusmilj razdejal tako y Vso slavnost na drobno popisati ni nikakor moj da mu ni ne dlaka ostala cela pold Zdaj je ura 2/*4 po in dokončan je ravno budget polj skeg mini peljal namen; v naglici hočem le njene glavne momente na vesti. Na Vrhpolji pričakovali so ga vsi vipavski 102 Županje. V Vipavski trg, kateri je bil sè zastavami, ze- skrbel je v ta namen nek neimenovan blagi dobrotnik, lenjem i. t. d., tako krasno okinčan, kakor za mojega Hvala mu srčna! Slednjič zapojete se še prav navdušeno spomina še nikdar tako, dospěl je gosp. deželni pred- pesmi: spomin poroke" in pa „cesarska himna". sednik malo pred tretjo uro popoludne, kjer se je naj- Tako smo tudi Premci po svojih siromašnih in ubogih prej v cerkev, potem v čitalnico podal. Stanoval je v a poštenih svojih močeh malo trohico v proslavo zgodo gradu gosp. grofa K. Lanthieri-a. Kmalo po 4. uri obis- ? kal je gospoda dekana Grabrijana, in ob 5. uri deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu, kjer se je do ve- vinskega dneva mogočne Avstrije doprinesli. M. Rant. čera mudil. Pri odhodu iz Slapa izjavil je vodstvu 0d visocih Železnikov 10. maja L. Kako je tudi naš šole svojo popolno zadovoljnost in pohvalo. Zvečer je bil vipavski trg jako krasno razsvitljen, po hribih okrog dolfa gorá obdani trg slavil veselo dogodbo poroke Nj. cesarske visokosti svetlega cesarjeviča Ru in okrog doline goreli so kresi in pokali možnarji. Gosp. deželni predsednik si je razsvitljavo pred serenado cele vojaške godbe regimenta Hess-a — in pa lampionado ogledah Pred gradom se je godba vstavila, ter par ko-inadov igrala, med tem, ko je občinstvo na balkonu stojećega gosp. deželnega predsednika z gromovitimi živio y naj ostane v „Novicah" vrsticami : zapisano s sledečimi Si noči kot na predvečer slovesne^a dneva uri se hkrati in vzajemno oglasita dva mogočna glasova : veliki zvon v stolpu fame cerkve in pa gromoviti strel na bližnji visini kot oznanjevalca za vso proti tem klici pozdravljalo. Včeraj zjutraj podal se je gosp. de- bodi stanovnikom našim Avstrijo znamenitega dneva in dogodka. nutku se zablisketá po oknih na stotero lučić. tre- Cast želni predsednik uže zgodaj v bližnji Log, kjer si je cerkev Matere Božje, posebno pa njeni krasni novi zvonik ogledal. Povrnivši se v Vipavo podal se je v cerkev svečanostni sv. maši, po maši sprejemal je v svojem stanovanji poklone uradnikov, učiteljev, odbora i. i da do malega je storil vsak f čitalničnega Točno o poludne pričel se je banket na vrtu gostilnice Dolenčeve. Udeležilo se je banketa okolo 50 oseb, med temi skoro vsa vipavska inteligenca. vsi Županje. Med banketom svirala je godba. Prvo napit-nico napil je trski župan gosp. Karol Dolenec, na cesarjeviča Rudolfa in njegovo zaročnico princesinjo Šte- kar so zamogle njegove moči. Gledé razsvitljave so se odlikovale v srednjih Zeleznikih: Stolp farne cerkve, katerega line so migljale v lučicah , in ki je vrh tega bil ozališan z veliko belgiško in dvema papeževima za- biša c. kr. pošte , katere zgornja okna s*> BH|HMHMHHMflHriH ■mmm pnn- stavama; krasili peteri lepi transparenti (cesarjevič Rudolf cesinja Štefanij y a, velicanstvi césar Franc Jožef in cesa-rica Elizabeta; ter cezarski grb); s podstrešja vihrala je veiikanska cesareka zastava, ni zaostala; na srednjih dveh oknih Tudi njene nasa šola učne sobe tanijo, drugo gosp. deželni predsednik na vso pre svitlo cesarsko hišo i bočnik gospodu cleželnemu predsedniku, tretjo gosp. okrajni glavar Glo- veliki črki sta bila videti v transparentu: cesarjevič nastolnik Rudolf in princesinja Stefanija; na krajnih dveh oknih pa in S. četrto zopet Iz podstrešne line razvito je bilo gosp. okrajni glavar Globočnik navzočim županom, peto v imenu vseh županov vodja vinorejske šole Rihard Dolenc gosp. okrajnemu glavarju Globočniku. Vse na-pitnice glasile so se slovensko, in posebno ginljivo in pomenljivo ona gosp. deželnega predsednika in pa gosp. okrajnega glavarja. Po banketu podal se je gosp. deželni predsednik na bližnjo Zemono k ljudski veselici. Za njim šio je pod šest zastavami mnogo pevcev raznih srenj, in na tisoče in tisoče ljudstva, spremlja-nega z godbo. Ob polu peti uri popoludne zapustil je gosp. deželni predsednik Zemono, ob peti pa tudi v lepi simetriji petero velikih zastav: v sredi belgijška; nji na stranéh cesarski, ob krajih pa narodski. njih Zeleznikih so bile prav lepo razsvitljene : hiša županova, žandarmerijska vojašnica in neko Marijino znaminje (mala kapelica); v zgornjih Železnikih pa je bil najlepši videti trg „pod spodnjo lipo" , kjer je stal U. ponosen mlaj, in so 7 zlasti hiše Jož. K., Jak. K. in bliščele v obilnosti lucic. Danes zjutraj ob uri oglasila sta se zopet hkrati: veliki zvon farne cerkve in gromoviti strel, napovedovaje po krajni navadi na 10. uro slovesno sv. mašo. Proti 10. uri podali so se v Vipavo, od kodar se je v Sežano odpeljal. Ljudstvo je gosp. deželnega predsednika povsod z največo nav-dušenostjo pozdravljalo, živio-klicev ni bilo ni konca ni kraja. Ljudska veselica pa trajala je do belega dne v najlepšem redu. Hvala za izvrstno priredbo vsega gre v prvi vrsti Vipavskemu županu gosp. Karolu Dolencu. cerkev: c. k. pošte; župan z vaeoi občinskim odborom ? oso bje žandarji; šolska mladina ter veiika množica ljudstva. Ob 10. uri s svojo zastavo pricela se je slovesná sv. maša z azistenco. Konec sv. maše se je po odpeti zahvalnici : „Te Ueum" zapel še nasledni dosta-vek avstrijsko-cesarski himni : Prem 12. maja Tudi tukaj smo se prizadejali j na višavi po svojih revnih močeh poroko presvitlega cesarjeviča slovesno obhajati. Na predvečer (dne 9 maja) o mraku ,0če VeČni ! Milo zdaj oglej se nas; K Tebi kličemo v nižavi. Ti osrči , blagoslovi Rudolfa, Stefanijo î ? zapalil se je na hribu sv. Katarine kres, kjer se je bila zbrala tu didomača godba in od kodar se pozneje podala v Prenisko vas , katero vso obhodi in med obliodom župana na dom ; šolska mladina pa se je podala s svojo Zakon Njuni blagoslovi Slušaj naših prošinj glas: Blagoslovi Avstrijo !" Po skončani sv. maši je obcinski odbor spremil mM m mt ' svira „cesarsko pesem" med slava- in živio-klici ljudske zastavo najp v šolo y od tam pa na primernega pro- množice. Poštna hiša, farovž in sola bile so v pozno stora kraj, kjer je po oskrbi krajnega šolskega sveta noč lepo razsvitljene. Drugi dan, 10. maja ob 8. uri vsajena stala mlada lipa. Med okinčanjem lipe z dvema zjutraj služila se je slovesná sv. masa, med mašo peli cesarskima in dvema belgijskima zastavicama se je pri- ste se meci drugimi tudi pesmi: spomin poroke" pel na dva ob straneh postavljena inlajčka napis v slo- tv UV> U1VU Ul U^liUl 1/Hl.ll • •• > Oj^UlllIll 111 J^ V^ A 1J C* U V a VJ kj Otl auuil »./ o u Cm " lj v AA c% LIJ iCV J v.'y cesarska himna"; dalje gromeli so možnarji, da seje vensko-narodnih barvah: „Cesarjevič Rudolfova liribv stresal, kar je slovesnost prav dobro poveličevalo. lipa", kar je ob enem glasno oklicala tudi nazoča šol- Šolska mladina se je zbrala ta dan ob pol 8. uri v ska mladina. Zdajci se je zapela v ta namen sostav- šoli in je potem šla v lepem in dolgem sprevoclii v Ijena pesmica. Petju sledeči trikratni slavoklic na vso cerkev k sv. maši. Po dokončanij božji službi podala presvitlo cesarsko dinastijo bil je^pozdravljen raz bližne se je zopet v šolsko sobo nazaj, kjer se jej pomen slav- višave z mogočnim strelom. — Solska mladina podala v šolo, biía ondi obdarovana deloma s nega dneva v živih barvah ilustrira tako, da so bile oči se je zdaj nazaj ginjenih malih prave ljubezni vse solzne. Razdelila se knjižicami: „Cesarjevič Rudolf, nastolnik avstrijskii je med mladino tudi temu dnevu posvećena i 7 5? Cesarjevič Rudolf, naslednik katero pre- pustil sole. deloma pa z pisnimi tekami. Pražen ni noben otrok za- sklepu pa rečemo Bog naj milostno 163 vflliši vse molitve in vosčila, ki so ođmevala danes iz Odbor bode kmalu določil, po čim se bode prodajala ta src vseh avstrijskih Ijudstev v burške rodbine! Fiat! blagor preslavne Habs- odlična knjiga Ljubljane. îiiôanst Najmilostljiveje z ah pres vitlega J ki p i s m v no- Nj. . ... vičarji z Dunaja stojí v prvi vrsti tiskano, je naš gosp plakatih razglasiti dal po deželni predsednik v velikih vsej deželi s sledečimi besedami „Po naročilu gospoda ministra predsednika premi lostivo priznavanje Njegovega ces. in kralj, apostolskog nedeljo dohodek, nisko podp (Milodarne javne tombole) na narodnem trgu v popoludne udeležilo se je okoli 3000 ljudi nam se ni znan društvo y Cisti se delita „prvo občno bol- m Gosp. Jan. K Pa » V • v • bivši otroška bolnišn c. okrajni sodnik v - vjivop. Uttii. XX v o 1 i , uivoi V/. iv. ual a,) II1 o U U. I J. 1 tV Trebnjem, je prestopivši v pokojni stan prejel našlo y c. k. deželnega sodniškeg svetnika. Iz srca čestitamo Veličanstva tako iz jeci misi in jednega srca in na tako iičasten način izraženih čutov r.eomahlj zve- lemu rodoljubu k temu odlikovanju. Gosp. prof. Marna je žalost zadela stobe in udanosti vsega preb do Najvišje cesarske hiše dajei dež na pi i kranjske osrečujoče njegova ljublj pogreb. mati umrla. D y da mu Je popoldne je njen znanje Za napr Ljubljani 12. maj 1881 Josipu Jurč edneg kr deželni predsednik Nar ustanovil se je po spomina ranjcemu gosp naznanilu v „S1 Andrej Winkler u Velečastiti gospod deželni predsednik je přetekli četrtek s preprijaznim dopisom izročil dr BI poseben odbor, kateremu na čelu stoji gospod dr. Z arnik. Doneske za grobni spominek na pokopa-lisói ljubljanskem in za spominsko ploščo nabira gosp. dr. o tare. £ djunkt c. finančně prokurature w red železne krone, ki mu ga je, kakor naši bralci že vedó, podělil presvitli cesar O tem odliko v • • (Odbor družbe kmetijske) po oglasnem sklepu sej 8. dne t. m. poslal vrednistvu „Laib. Wochenbí vanji prišli so mu poleg mnogih prijateljev na clom čestitat gospodje oclborniki „katoliškega društva", Matice literarne, Matice glasbene, čitalnice, Sokola, dramatič-nega društva, zastopniki národně tiskárně in pa gosp. učitelji mestnih ljudskih šol, Sokol pa in pevski zbor pismo, v katerem o lj ub l j zahteva, da prekliče podkovski šoli v 37. listu grom j če ne, dobi tožbo ;; D eu tschkr aj n erj em " je „Laib. Zeit." v listu 108 dobro levite brala tako-le : Casnik „NeuFr. Presse' o priliki odhoda bivšega deželnega glavarja viteza Kal prav čitalničin, spremljana od mnogih in zastavami čitalnice Šišenske kat meščanov z bakljado teneggerja zopet poje staro pesem Bizaviške in društva jamo koplj y da mšč na Kranjskem lovenšč Mi .. Fr rokodelskih pomočnikov in z mestno godbo, napra- Pressi" in njenim enako mislečim dušicam le to rečemo zvečer pred stano- da je tožba o poslovenjevanji dežele kranjske malo pre- vila sta mu še vrhu tega v soboto y do, katere se je udeležilo pozna vanjem prekrasno nebrojno število meščanov z burnimi živio-klici To y kako dol 5 lo ve n sk narod biva na Kranjskem, razsoditi prepuščamo strokovnjakom, al to Iz Št. Jerneja na Dolenjskem in več druzih pa vemo tudi brez njih, da je uže precéj stoletij prete ušli obširni popisi svečanosti o poroki klo, kar Slovenci zemljo kranjsko obdelujejo in se slo- , da nam prostor venski jezik sliši na hribih in dolinah dežele kranjske so nam kraje v presvitlega cesarjeviča ni připustil, vseh natisniti žal nam celó vsaka mala vas je, aunivui je ic mu^ia, v*«« ^ivwuwivi uvzíuiu rvi cmjorv^ ou i uz. cli L»r& obhaj ala veseli dan. Čitalnica Bizoviška se je prav lepo male množice — vsi slovenskega rodú. Po takem, go kolikor je povemo tedaj to, da -- ") "" ----o --O -------------------------V UV «„uvi!., UU !UUU praznično da dandanes prebivalci dežele kranjske so razen prav Poleg tega smo tudi toliko statistike se naučili, da vemo okiučala ne more biti govora o tem Kmagall smo! si gajiio saiuigali spôda, cležela še le poslovenila y da se kranjska tako je včeraj proti večeru šel po mestu namrec je bil dnj da za vlog gla za Včeraj bor- tedaj y kakor to ženijalno mislijo priđete ni treba, da bi se še le ečeno, malo prepozno, kajti to kar nico kupci j s k niso še včeraj skruti in brtnijsko. Glasovnice y vend aga kan didatov dnega volilnega odb uže gotova v kupčijskem oddelku za kakih 30, v obrtnijskem dilo. Nasproti temu vas pa moremo zagotoviti, da tištim, ki bi skušali iz kranjske dežele kaj druzega narediti, kakor to, kar je, bodo te poskušnje spodlete ravno tako, kakor jim je spodle-telo uže marsikaj druzega. Dalj vas pa moremo tudi pa za 2000 gl Le pustite narod naš voliti b pritiska birokracije, pa nam je elej zagotoviti, da nihče ne misli, Nemcem na Kranjskem maga go- kaj žalega storiti ali iz njih Slovence stvariti. Sicer pa tova (Blagoslovljenje temeljnega kamena nove l tudi vemo, gospoda, da nam to verjamete in da se le nalašč neverne Tomaže hlinité, da morete včasili dežel- sv. srca Jezusovega) vršilo se je preteklo soboto zjutraj nemu predsedniku kako brco dati. Mi vam privoščimo uri vpričo obilo zbranega Ijudstv jak Cerkev, ki bo stala za hiralnico in kateri bodo o. o. La- strelca samega zadene T ' jk ~ ^ - _ mr- v A . «il a slovesno. to veselje, in se tolažimo s tem, da v tem slučaji strela y kajti gospođa zaristi duhovniki, dobi zato poleg sebe tudi farovž Uže y hč za pomnite si dobro to — vam vaših brklarij, da je nem poprej vloženi kamen je blagoslovi! precastiti knezoškof stvo na Kranjskem v nevarnosti, ne verjame, če tudi to r r TÏ 1_? - _________________l„x!l _ TT .rln.Avrîfîl, lîcfîK \T PfCSSe" ----m„.lf gosp. dr. PogaČai, *vi j« * men tej novi cerkvi ter med drugim nado izrekel ki v obširnem govoru razložil na- v glasovitih listih da zapisano stoji Tudi ijuvi uerii>vi icr ulicu ui/ugiun uauu miuaui ^ ua S6 pr&V DlimO tolažimo z mislijo, da vprašanje, ali so danje potrebni kapital lahko nabere, ako od Kranjci Slovenci ali Nemci, stoji še le v drugi vrsti 86 Za 5&1UČ*1JJC; JJUUCUUl naUV.AU J "»V ^v* r^xv f wia -.wmvi , WWVjA KJ \J JLKJ y Ui Ugl VIOllj onih 26.000 udov, ki jih šteje „društvo srca Jezuso- glavna stvar je ta, da so dobri Avstrijani. In da je vega", nico, vsak v par letih ali gold daruj ki se je vložila v temeljni kamen, so podpisali vsaj nam Spome- to tako, o tem smo vsi „edinih misli, in to zadostuj dr Jan Bleiweis grof Chorinski kot zastopnik vlade, kot deželnega glavarja namestnik, mestni župan La )) Novice (Prošnja do si. deželnega odbora.) Predzadnj so poročile y da si. hranilnica kranjska sehan , inženir Wagner in Faleschini, ki bode cerkev sklenila v spomin cesarjevičeve poroke darovati deželi 100 OuO gold, za zidanje novega muzeja, kateri bode zidal (Matica) je iz Prage přejela uže lepo vezanih do leta 1890 gotov. Hvala Bogu! sem vskliknil 3000 odtisov šolske knjige „Prirodop t bravši te vrstice, kaj ti kdor s 522 podobami4*, po 15. nemškem Pokornovem po- muzeju, moral je sprevideti, da vsem predelano tretj izdanj > poslovenil prof. Erj , přebil enkrat v sedanjem tu ni prostora za muzej, posebno kar se tiče spodnjega oddelka, in da je tu vse 364 natlačeno in neprimerno razvrsteno, čemur je krivo manjkanje prostora. Tudi je se mnogo----, iz istega vzroka ne morejo v muzeji razpostaviti in tako ostanejo občinstvu nepristopne. Vse to bode v no- reČi se Novlcar Dunaja. domaćin tujih dežei. vem muzeji drugače , ker bode dovolj prostora. Pri da ne bi o měnil noveno tej priliki ne morem si kaj zbirke rajncega župnika in slovenskega literata pata. Koliko se je on bavil na literarnem polji obče znano, a da ie bil i marljiv starinoslovec ara-je v tega i Njegovo ces. in kr. apostolsko Veličanstvo je gospodu ministru predsedniku blagovolilo poslati sledeče Najvišje svojerocno pÍ3ino: „Ljubi grof Taaft'e! Veselje, katero je Moje ocetovsko srcé v teh diievih napolnjevalo, obcutil ĆJUaUVJ , C. VA.«. JU Uli * "I Cl Aj i » OlMilUV/UJVM VU j LV>0 >.V morda ne vé vsak. Njegova krasna numizmatična zbirka obsega okoli 312 denarjev in spomenic vseh papežev od 16 veka do današnjega dne, veliko denarjev različnih škofov, mnogo novcev oglejskih, tirolskih,' beneških, njen od navdušene radosti, katera je Mene, cesaricinjo na Dunaji obsipala, sem v dvojni meri po mogocnem vtisu splošnega srcnega socutja, s katerim je skupna velika družina Moje države narodov ženitev cesarjevica, bega sina Mojega, z Menoj slavila. Globoko gice- lj li- ved denarjev, katere je naredil naš rojak medaljer 111 Sega, in redko spomenico kranjskih stanov 1790 m se mnogo druzih, med kojimi je izdal samo za papeške nad 11Ô0 gold., kakor sem izračunil iz njegovega zapisnika. To zbirko ima sedaj v posesti rajncega mati gosp. sarjevica preveselo prevzet od brezštevilnih cestitaiij, ni ka- tera so iz vseh dežel in vseh krogov prebivalstva došla ustno, pismeno in telegraiîcno, izrekam s Parapatova. Ker bi pa" ona'rada zbirko prodala teill V Svojem ill V novoporocenih imenu za vse in sicer tako ) da bi ne šla iz dežele , mar vec v nj ej si. deželni odbor , kateri ima ostala, za to opozorujem ^—v,* , tudi čuvati nad tem, da se starine iz domačije ne izva-žajo, marveč ostanejo v deželi, naj kupi dragoceno zbirko za deželni muzej, da ostane v deželi in ne gre na tuje. Gospá Parapatova je voljna prodati vso zbirko za 1100 te ginljive dokaze ljubezni in zvestobe, za iz srca izvirajoco in v srce sezajoco verno udanost, za sijajne slavnostně naprave, za mnogoštevilne dobrodelne cine in vseh vrst ustanove, za globo-kocutna castna darila, za vse in vsako vsem sku- gold. kolikor jo je cenil gosp. državni poslanec Win- paj ill vsakemu posebej Svojo presrcno zahvalo. dischgratz,t dasi je še več vredna. Zbirka pa bode Zaklacl ljubezni in zvestobe, ki seje Našima otro kras da novi muzej. koma v teh dnevih pokazal in katerega se bodeta za vso bodocnost obraniti trudila, je Meni in Moji hiši srećo oznanujoce znamenje ravno sedaj skle-njeni zakonski zvezi, za katero Jaz s Svojimi na- Javna zahvala. Kakor leta 1879. o mojem 70. rojstnem godu rodi prosim nebeškega blagoslova. Narocujé Vam , to splošno tako mi je o priliki, ko mi je naš presvitli Cesar viteški red železne dati ni Gospod podeliti blagovolil želim na znanje 5 , da se Moja cesarska zahvala čuje cio naj krone tretje vrste, došlo uni in ta teden ustmeno ubožnejše koče in do skrajnih méj Moje države, in pismeno, od blizu in daleč, od posameznih pri- ker se Mi je od vseh straní v najrazličnejših je- jateljev in množili drustev in občin toliko dokazov zikih in oblikah javil ljubezni jednaki čut, kakor- Ijubezni in naklonjenosti, da mi ni mogoče kar gen seje v krásnem vedenji prebivalstva Dunaj- hitro, kakor je dostojno in moje srce želi cemu izreči dolžno zahvalo. vsa 4 4 Zato sem primoran obrniti se na pot javnosti in svojim prijateljem vsem skupaj in vsacemu posebej, po tej poti objaviti svojo najtoplejšo zahvalo za toliko mila mi čestitanja z radostnim priznanjem, da milostljivo odlikovanje Cesarjevo z besedo je° cesar''razoďěvaí" veselje'svoje o "poroki" ce skega pokazal na tako nepozabljivo lep način. Na Dunaji 12. maja 1881. Franc Jožef sr. tem prisrčnem cesarjevem pismu se pač bolj glasi oče tova, ko cesarjeva zahvala; tako more govoriti le vladar, ki je ves navdan ljubezni do svojih narodov , pa ga ljubijo tudi narodi njegovi. Al ne samo mai sega veliko dalje nego na samo mojo osobo vec da se po njem pocešcen cuti ves narod slovenski , s katerim skupno po zgledu Najvišjega sarjevica Kudolfa, ampak tudi z blagim dejanjem kazal je to. Tako je iz lastne svoje blagajnice ustanovil 22 cesarjevega gesla 5 viribus unitis z združeno ohcirjev. mocjo delujemo Slovenci kot neomahljivo zvesti pendij tudi 10 za zavode Avstrijani in pošteni sinovi matere Slovenije. Zato ponavljaje prisrcno zahvalo za tako ljubeznjive čestitke vsem svojim prijateljem, ž njimi vred na šti pendij po 300 gold, v zlatu za dijake na vseuči na tehniških šolah, na višji dunajski kmetijski IH WĚ H MH BH Um šti- " . ; ' —„ »......., — šoli in na akademiji za umetnosti poleg teh ) v katerih se izrejajo hčere Rusko. Iz Petro grada. — Oesarski ukaz namesto vdušeno klicem: Slava Njegovemu Veličanstvu presvitlemu cesar ju Franc Josipu L! Bog ga z vso Njegovo presvitlo rodovino mnogaja leta srečnega ! grofa Loris Melikova imenuje grofa Ignatieva za ministra notranjih oprav. Živi n Novicaffi" se w wuvi.y WW Ví/ \M\Ai J C/ J ivi/lb l/OO KAj I fjlX VU, t IJIU'il Slo venski poslanci radostni Čestitamo narodnim da je jutri ves dr Dunaj 18. maj Ljubljani 17. maja 1881. pror v Dr. Jan. Bleiweis. limem vo- da so in obrtnijsko. Živili Xiistniea vredn