Ljubljana, četrtek 16. marca 1939 Cena 1 Din Upravmstvu -moijanti Knalljeva & - relefoii št 3122 3123. 3124, 3125 3126 Inseratni xl Za inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. teJefon 3122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo Nemška uojska ie zasedla Češko ©nee češke državne samostojnosti — Obe deželi bosta odslej pokra' jini ¥elike Nemčije z omejeno avtonomijo — Tudi Podkarpatja ni več V sredo zjutraj fe bil v Berlina podpisan protokol o popolni češki kapitulaciji - Cb 6, zjutraj so nemške čete šle preko meje In že dopoldne zasedle tudi Prago - Vsa državna oblast na češkem je pod nadzorstvom Konrada Henlsina - Zasedba se je izvedla brez incidentov Berlin 15. marca. o. Vlak s prezi-dentom republike dr. Hacho je prispel v Berlin z veliko zamudo šele pon : ob 0.30. Prezident se je žalostno nasmehnil, ko je vif*el na postaji okrog sebe vse polno novinarjev in fotoreporterjev, a ni st-s^ovoril nobene besede. Molče je tudi -reeleda! kastno četo in brez besede se je odpeljal s postaje v h tel »Adlon«, dr. Chvalkovsky -^a na češko poslaništvo. Zgodovinska noč v Berlinu Ko so bile opravljene vse formalnosti diplomatskega kodeksa, se je odpelja! kmalu po 1. ponoči v kancelarsko palačo, kier se je v prisotnosti Ribbentro pa i: r'6ringa sestal s Hitlerjeiu. Razgovor 4e bil kratek. Prisostvoval mu je tudi zunanji ninister Chvalkovsky. Po presledku, ki je trajal tri četrt ure, se je ko-iferenca nadaljevala. Tokrat Hitlerja ni bilo več zraven. Razgovori med Hacho, Chvalkovskvm, Ribbentropom in Goringom so trajali dobri dve uri. Ob 3.55 je bil končno podnisan -~»-o+nkol o po-olni kapitulaciji Češkoslovaške. Nadaljnje podrobnosti o zgodovin skem nočnem sestanku niso znane. Ves njegov potek je zavit še v ponolno tajnost. Ve se le, da so v presledku po prvem sestanku imeli skupen oosvet vodilni nemški politiki in vodilni generali. V posebnem salonu kancelarske palače sta se razgovariala tudi prezident dr. Hacha in zunanji minister dr. Chval-kovsky. Odločitev je padla, ako ne že prej, pa vsekakor na tem sestanku vo dilnih ljudi Velike Nemčije, tako da je šlo potem le še za podrobnosti, odnosno za to, da češka nredstavnika nristaneta na kapitulacijo brez prelivanja krvi. To se je s -odpisom protokola tudi res zgodilo. Kakšen fes bodoči položaj češke V protokolu je Čehom obljubljena kulturna avtonomija. Protokol obsega sicer le nekai besed, iz katerih pa je dovoli jasno razvidno, da se je ustvarila državno-pravna zveza med Prago in Berlinom in da je konec samostojne češke države. Že med tem, ko je bil dr. Hacha na poti v Berlin, so nemške čete prestopile severno od Moravske Ostrave mejo ter prodrle kakšnih 20 km globoko na češkoslovaško ozemlje. Zavzele so Moravsko Ostravo in Mistek. • ■ - . « f ' » Nemška vojska je tako prehitela Poljake. ki so se prav tako pripravljali za vdor v Češko, --* , * ' Predsednik« dr. fta- chi spričo informacij, ki jih je že v vlaku prejel o tem dogodku, po katerem se je znašel pred izvršenim dejstvom, jai preostalo drupega, kakor pristati na besedilo protokola. Češka in Moravska bosta po informacijah iz nemških virov uvrščeni v sistem Velike Nemčije kot avtonomni deželi pod nemškim protektoratom. Njun položaj bo sličen položaju Tunisa pod francoskim režimom. Stanje, ki je s tem protokolom nastalo, spominja na položaj, v katerem so se znašle dežele vaclavske krone, ko so 1. 1620 pripadle Habsburžanom. Bitka na Beli gori je tokrat potekla brez prelivanja krvi. Danes so se v Berlinu razširile vesti, da bo za guvernerja Češke in Moravske imenovan maršal Goring, ki naj bi se že jutri pripeljal v Prago in se nastanil na Hradčanih. Nemško poročilo o češki predaji Berlin, 15. marca. br. Davi ob 6. so imele vse nemške radijske postaje, ki jim je bila priključena tudi postaja v Gdansku, in vse prekomorske postaje, posebno oddajo. Govoril je minister za propagando dr. Gobbels, ki je izjavil, da po nalogu svojega vrhovnega vodje državnega kancelarja Hitlerja objavlja naslednje važne politične vesti: »Med vodjo rajha in prezidentom Češkoslovaške republike dr. Hacho je bil sklenjen naslednji sporazum: Fiihrer in od zaščito nemškega naroda in da mu bo pustil njegovo svojstveno žitje in bitje v okviru avtonomije. Pogodba je bila podpisana v dveh izvodih.« Besedilo protokola o kapitulaciji Berlin, 15 marca AA (DNB) Davi ob 3.55 so podpisali tale dogovor: »Fiihrer (vodja) je danes v navzočnosti zunanjega ministra v. Ribbentropa sprejel na nujno željo predsednika češke države dr. Hacho in češkega zunanjega ministra Chvalkovskega. Na sestanku so po- polnoma odkrito proučili položaj, ki je nastal zaradi dogodkov zadnjih tednov na dosedanjem češkoslovaškem državnem ozemlju Na obeh straneh so poudarili soglasno prepričanje, da mora biti namen tega prizadevanja zagotovitev reda in miru v tem delu srednje Evrope. Češki državni predsednik je izjavil, da izroča da se doseže popolna pomiritev, v roke fuhrerja nemškega ra ba s popolnim zanpanjem usodo češkega naroda in države. Fiihrer je »prejel to izjavo na znan.ie in sporočil svoj sklep, da spre:me če^ki narod pod varstvo nemškega ra.jha in mn zaiamči avtonomni razvoj njegovega narodnega življenja po n^esrovi narodni individualnosti. Perl'n. 15. marca 1939. Adolf H'Mer. dr Hacha, v. Ribbentrop dr. Chvalkovsky. Prva češka objava Praga, 15. marca. h. Danes na vse zgodaj zjutraj je oddal praški radio prvo sporočilo, da sta prezident dr Hacha in zunanji minister dr. Chvalkovsky v Berlinu in da imata tam razgovore s kancelarjem Hitlerjem ter drugimi vodilnimi nemškimi državniki. Na osnovi teh razgovorov je kancelar Hitler sklenil, da bo nemška vojska zasedla Češko in Moravsko. Zasedba se bo začela ob 6. zjutraj in bo v teku današnjega dne končana. V Prago so prišle prve nemške čete ob pol 8. zjutraj, ob 10. dopoldne pa jim je sledila cela 16. divizija, ki je prišla s severovzhodne strani Vojaki so najprej zasedli Hradčane, nato pa vsa važnejša javna poslopja v Pragi. Prišlo ni do nikakega incidenta. Dva Hitlerjeva proglasa V proklamacijah na narod in nemško vojsko naznanja in utemeljuje Hitler zasedbo češke in Moravske Berlin, 15 marca br Po sporazumu, ki je bil podpisan med prezidentom Češkoslovaške republike dr. Hacho in kancelarjem Hitlerjem, je H.tler izdal na nemški narod naslednjo proklamacjo, ki jo .je tudi prečital dr. Gobbels cb 6. zjutraj po radiu, prenašale so jo pa tudi vse nemške postaje ob 7. zjutraj. Nem.kemu narodu! Pot m ko je bila šele pred nekaj meseci Nemčija prisiljena, da v zaščito svojih rojakov, živečih v strnjenih naselbinah, nastopi proti terorističnemu režimu ČSR, je v zadnjih tednih zopet opažati take pojave V prostoru, kjer je toliko narodnosti, je postalo to nevzdržno, in so vladale neznosne razmere Kot reakcija proti temu napadu na svobodo so se te dni uprli narodi in se ločili od Prage Češkoslovaška je prenehala eksistirati. Od nedelje dalje je bila Češkosiovašk-torišče divjih ekscesov, ki so spet zahteva li več žrtev, žal pa so bili med ondVrrv Nemci Vsako uro se množe klici prizadetih na pomoč. Iz krajev nem"k:h nt^kov. ki jih je Nemčija lani velikodušno oustila Češki, so se zač°le valit1' reke b">enncev ki so se orooani pr^n^ženj^ zat°kqii v Nemčijo Nadalievanje tak:h m-m°T' m"r-> povzročiti ponolen ra-k^oi v o^rVi" n*> katerem je Nemega ž'v,j~r^ck'-> int«rps'rst-na, na ozemlju, ki je tisočletij nripada1" Nemčiji. Da to preprečimo in da omogoč mo mirno sežitje v tem življenjskem pres oru, sem sklenil, da danes pjšljcm čete na Češko in Moravsko Naše čete bodo razorožile teroristične tolpe in tudi čete. ki jim krijejo hrbet, ter vzele pod svoje varstvo življenje vseh ogroženih in tako ustvarile pogoje za načelno preureditev, ki bn pravično ustrezala duhu tisočletne zgodovine in praktičnim potrebam nemškega in češkega naroda Proglas vojski Berlin, 15. marca br Armadi je naslovil Hitler naslednji proelas: Vojak' nemške arm d3' Češkoslovaška je v ra kroju Na Češkem in Moravskem divja najstrašnejši teror. S 15 marcem 1939 bi-io zaradi tega oddelki nemške armade in ■račne voiske vkorakali v Češko, da za-"čit jo življanje vse^a prebivalstva Pozivam vsakega nemškega vojaka, da se napram prebivalstvu zas^denca ozemlja ne smatra za sovražn;ka, temveč samo za nosilca n°mške volje nemškega naroda in da orihaia s^mo za to. na tem ozemlju vzoosta- i m!r '"n red Če bi kerk^li nastal odnor ali unor. p a ie 4r~ba br^obzirno in z vs^mi sr~d~tvi duš'ti. Z^vedaite se. dn vj renrazentanti veMke Nemčije stopate na "češka tla. TOjSES Pretivalstvo je >5vssž mimo !a ves den ni prišlo do nobenega Incidenta — Zaseafea Prage Praga, 15. marca. AA. (Štefani). Preteklo noč je bila Praga budna a je bilo relativno še dosti mirno. Prebivalstvo je zjutraj po radiu izvedelo za sklep seje v Berlinu ponoči. Vsak četrt ure poziva praški radio v imenu ministra za narodno obrambo češke čete. naj ostanejo v vojašnicah in naj se nemškim četam ne upirajo. Radio objavlja tudi poz v na prebivalstvo, naj ohrani mirno kri in naj se izogiba vsakh incidentov. Uradnikom na pošti in onim, ki so zaposleni v prometni službi, je bil po radiu izdan ukaz, naj opravljajo normalno svojo službo. Nemške čete so prekoračile češko mejo pri Meln ku. Nad 800 letal spremlja prodiranje nemških čet. Predvdevajo, da bo najkasneje do večera tudi vsa Češka zasedena. Povsod vlada mir. N kjer ni bilo nobenega incidenta. Praga, 15. marca. AA Nemške čete so vkorakale v Prago okoli 10. dopoldne in sd- cei v popolnem nwru. Na poslopjih, v katerih bivajo Nemci, so vih ale zastave s kljukastim križem. Na ulicah je bilo živahno že od ranega jutra. Na mnogih krajih so bili postavljeni zvočniki, ki so v češkem in nem ikem jeziku prenašali navodila za prebivalstvo. Pra ki Nemci, posebno mladina. so se zbrali na krajih. k:er je bil določen svečan sprejem nemških čet. Češko | prebivalstvo je ohranilo po\!-od dp>tojan-. stvenost in mirnost. Nemci so vzklikali nemškim četam »Sieg Heil'«« in »Wir dan-ken unserem Fiihre !« Glavne praske ulice so biJe polne ljudstva. Na Hradčanih Berlin, 15 marca AA DNB poro a z Prage, da so p vi oddelki nemške vojske prispeli danes dopoldne ob 9.45 na Hrad čane v Pragi. Nemški bPndirani avtomobili so se ustavili na trgu Skoio istočasno so prispeli trije vojaški avtomobili, s kateri- mi so se pripeljali nemški policijski častniki, ki so takoj stopili v stik v češkimi oblastmi. Najprej so Nemci zasedli M. Ostravo Berlin, 15. marca AA DNB: Vojaški krogi p iročajo. da so nemške čete 9noči zavzele poslopje policijske uprave v M o ravski Ostra vi in tarnka lšitjt- županstvo. Uradniki im češki policijski organi so ?e amaknili v obe poslopji in p.»ioži!i orožje. NJem Ske čete so tud' na drug'h kra jih r>re-ko'a'ile češko meio in s«! se češke oblasti hid; pn mrsst-u čez Odro bhzu Kru;na va vdale in položile orožje Venske čete -o nato nadaljevale prodiranje t>o cesti v Slesko Ostravo. in sicer v južnov/hodni smeri. Po nemških poročilih oddm'ki emšk;h tankov p-iš!i prerl nemški dom v Monavski O^travi im ie velika milica ->ri redila nem"kim vojakom priirče*. s^reiem Tovarne v Vimlcovicah .so Neme* zavzeli s takšno hitrostjo, da komunist' mso mogli i zvrniti svojih groženj. Plzen in Olomus Berlin. 15 marca AA (DNBi Vrhovno vojaško poveljstvo poioča Čeprav so ceste poledenele in so na njih veliki ^nežni zameti, vendar nemške čete h:tro prodirajo 2e z:utraj so navzele Plzen in 0'omuc Čete p°hotneea eene-^a B'askovitza so prispele ckoli 10. v Prago. Erm v nemški »prav? Brno, 15. marca br. V Brnu so davi prevzeli oblast nemški študenti in drugi pri oadniki nemške manišne Č'ani njihove de lovne službe odpravljajo odtlej r>^'ici jsko službo v me«tu Ob 11 dopoldne je bila zasedba Brna po nemSki voj jki končana. Nemški uradniki so bili takoj dodeljeni deželnim in mestnim uradom Zupan je izdal proglas na prebivarstvo, v katerem ga poziva naj se v vsem p;xircd: odredbam nemškega vojaškega poveljstva. Opoldne je vodstvo policijske direkcije p"evzei Nemec dr Schral V prvih popoldanskih urah so se na magistratu zbrali nemški člani b nizkega mestnega sveta. Na tej seji so takoj odstavili štiri socialno-demokra' sike mostne svetnike in imenovali za njihove naslednike štiri Nemce. Hit!?? na češkem Praga, 15. msrca. AA (CTK) lz Berlina poročajo, da je kancelar Hitler zapustil Berlin in se pridružil čet3m, ki so vkorakale v Če^ko in Moravsko. Z druge strani pa poročajo iz Berlina, da ie predsedn;k dr. Hacha v spremstvu ministra Chvalkovskega odpotov; 1 iz Berlina ob 11.1 B v Prago. Hftlar že v Prap London, 15. marca p. Po informacijah Rcuterjevega zastopstva v Pragi je nocoj ob 20. prispel v Prago državni kancelsr Hitler. Spremljali so ga Rib-bentrop, Himmlerin drugi prvaki na-rodnosocialističnega pokreta ter nem?ki državni organi. V Pragi so ga sprejeli rastonniki nemške rrmede z generalom Blaskov/itzem na čelu. Zasedba končana Praga. 15. marca ob 20 AA (Reuter) Vsa Češka in Moravska je zdaj zasedena od nemških čet. V posameznih mestih so samo manjši nemški oddelku Stik med nemškim vojaštvom ter češko vojsko in policijo je zelo dostojen in korekten. Obseg avtonomije Točnih podatkov Se ni - Avtonomija bo omejena Berlin, 15 marca. AA. Reuter poroča, da bo češka država v svoji novi obl;ki manj samostojna, kot če bi bila pod protektoratom. V uradnih mapah bo začrtana v okviru meja Nemčije in tn kot dve avtonomni državi Češka in Moravska. Ti dve državici ne bosta imeli lastne vojske, niti diplomatskih zastopstev. Prebivalstvo bo imelo nemške potne liste. Na javnih poslopjih bo vihrala zastava s kljukastim križem. Ni še znanega ničesar o tem kdo bo »Stathalter« ali komisar, ki bo upravljal državo. Dozdaj omenjajo Seyss (nquarta. Tuje države bodo imele v Pragi konzulate. Judje na Češkem in Moravskem bodo imeli isto usodo, kot oni v Nemčiji. Pariz, 15. marca, br V francoskih političnih krogih poudarjajo, da bosta Češka in Moravska od sedaj najprej tako v političnem, vojaškem, gospodarskem in administrativnem pogledu popolnoma podrejeni berlinski vladi. O kaki neodvisnosti teh dveh držav ne more biti več govora, pač pa je pričakovati, da bo Čehom priznana kulturna avtonomija v mejah narodno socialistične zakonodaje. Nemški general prevzel vso oblast Praga, 15. marca. AA. (DNB) Poveljnik nemških čet general Blaskowitz je izdal na prebivalstvo proglas, da je v imenu voditelja rajha in vrhovnega poveljnika nemške vojske danes prevzel vso oblast na Češkem. Henlein državni komisar za češko Praga, 15. marca. br. Radijska postaja Pri-a H, la ' bi'a prepušče a Nemcem v Pragi, je nocoj razglasila naslednji povelji vrhovnega poveljnika nemške vojske v Pragi, generala Blaskowitza: Na povelje vodje sem v češki deželi danes prevzel izvršno oblast. Kot vršilec izvršne oblasti češke dežele odrejam: 1. nadzorstvo nad vso civilno upravo v deželi in tudi nad centralnimi uradi v Pragi prev7-™e Henlein; 2. vsa uprava mora poslovati nemoteno dalje. Posebno velja to za policijo, pošto, železnico in jdvna naprave; 3. vse gospodarsko življenje se mora nadaljevati. Vsakdo mora ostati na svojem mestu; 4. odredbe vojaških obrniti kakor tudi civilnih uradn kov, ki nastopijo po mojem nalogu, se morajo brezpogojno izpolniti. Seja češke vlade Praga, 15. marca. h. Ministri češke vlade so ostali zbrani vso noč. Ob 4. zjutraj, ko so prispela prva poročila iz Berlina, so se sestali na oficielno sejo. Trajala je eno uro. Med sejo je predsednik Beran par-krat govoril telefonično z zunanjim ministrom ChvaIkovskym v Berlinu. O poteku seje ni znano ničesar. Sporočeno je bilo le, da je vlada naknadno pristala na protokol, ki sta ga v Berlinu podpisala prezident Hacha in zunanji minister Chvalkovsky. Dr. Hacha in Chvalkovsky sta se popoldne vrnila v Prago. Vlada se je po njunem povratku takoj vnovič sestala. Seja ob 10. zvečer še traja. Po mestu se govori, da bo za predsednika avtonomne češke vlade, v kolikor bo še obstojala, imenovan general Gajda. Izjemne policijske odredbe za Prago Praga, 15. marca. br. Takoj po prihodu vrhovnega poveljstva prve nemške divizije, ki je pod vodstvom generala Gayerja, so češkoslovaške policijske oblasti po odredbi vojaškega poveljstva izdale naslednje odredbe: 1. Gostilne, hoteli, kavarne ln restavracije ter drugI slični lokali bodo morali biti odslej sleherni dan zaprti od 21. do 6. zjutraj. 2. Vsako postajanje in zbiranje ljudi na cestah in trgih je od 21. do 6. zjutraj prepovedano. Ta prepoved ne velja za delavce, Id morajo ponoči v obrate, in za one uslužbence, ki so nameščeni pri podjetjih za preskrbo Prage z živili in drugimi potrebščinami. Vse večerne predstave gfedar lišč, kinematografov in zabavišč so do nadaljnjega prepovedane. S. Zborovanja in sestanki ter sličae prireditve v javnih in zasebnih prostorih kakor tudi na prostem so vobče prepovedani. 4. Prebivalstvo e« v lastnem interesu opozarja, da opusti sleherno provokacijo, ker bi se taka dejanja najstrožje kaznovala. Posebno se opozarja, da ne izvrši nikakega žaljivega dejanja proti nemškim zastavam, ki so pod vrhovno zaščito nemških in čeških oblasti. Za taka dejanja bodo krivci najstrožje kaznovani. Objave praškega radia Praga, 15. marca A A Havas. Češki ra dio oddaja od časa do časa poziv na ljudstvo. v katertm prav. tole. Bodite mirni in pričakujte novih vesti Zjutraj ob šest h le nemška vojska prekoračila naše mejo. Vi. ki ste se danes zjutraj zbudili iz spanja, dvomite, ali so vse te vesti točne Pojd te vsi na delo. Pošljite svoje otroke v šolo. Absolutno je potrebno, da pošta in železniški promet funkc onirats norma'no dalje Ni,mce ie treba le.t>c, sprejeti. Ni treba izzivati kakšnih inc dentov. Vojaki moraio ostat v vojašnicah in izročiti orožje nemški vojski brez odpora. Poleg tega je radio poročal tudi tole: dr Chvalkovski je sporočil ponoči vladi rezultate razgovora dr Hache s Hitlerjem ob navzočnosti v Ribbentropa in dr Chval-kovskega Češko in moravsko ozpmlje bodo zjutraj zasedle nemške čete. Nemška vojska bo pr šla na Češko tn Moravsko s svojimi močnimi motoriziranimi oddelki Vladi ne preostaja nič drugega, kakor da se vda. Vsak odpor bi pomenil propad naroda. »češki odbor44 Berlin, 15. marca. AA. (DNB). V najkrajšem času bo ustanovljen v Pragi posebni češki odbor, ki bo imel nalogo, da vzdržuje prijateljske zveze med češkim ljudstvom in nemško vojsko. V odboru bodo zastopniki vseh čeških političnih in gospodarskih skupin. Posebno poudarjajo, da bo v tem odboru tudi češki delavski narodni poslanec in bivši minister Nečas, kl med češkim) delavci uživa velik ogled. Ta odbor se bo sestal v kratkem v palači češkega parlamenta. Češke Nemce bo zastopal v odboru odvetnik DemblckL Komandanta nemških okupacijskih čet Berlin. 15 ma~ca w Po vk«»nakanju nem *ke vojske na Češko in Moravsko je kan ceiar Hitler poveril vrhovno poveljstvo tw Češkem poveljniku tretje nemške vojske generalu pehote Laskovvrtzu na Morav vkem pa poveljnrku V. nemške vojske ge neralu pehotfe Lisru Prvemu je bil dude jen kot državni komisar vn okrožni vodja Henlein. drugemu pa d;žavn. komisar in •»krožni vodia Biirkl. kot svetovalca za vse civilne zadeve. Ustavljen letalski promet Rerlin. 15 marca AA DNB Nemško ministrstvo za zrakoplovstvo je izdalo odlok, da je začenši od danes začasno prepovedan vsak letalski promet s Češko Uradno nemško stališče Berlin, 15 marca AA (Reuter) Uradno nemško stališče obstoji v tem, da so se Čehi poslužili svoje pravice samoodločbe ter zaprosili Nemčijo, naj vzame Češko v svojo zaščito. Smatrajo, da je bila s sklepom dunajske arbi* traže določena češkoslovaška meja na vzhodu, a da ie to sedaj izgubilo svoj pomen zaradi zadnjih dogodkov in da Nemčija nima ničesar proti temu, da se Kaipatska Ukrajina priključi Madžarski. Bumunija pristaja na razdelitev Podkarpatja Za sebo zahteva rumunski del dežele ter nadomestilo za poslabšani strateški položaj Bukarešta, 15 marca AA (Havas) Rumunija se ne misli upreti akciji, ki se vrši v ČSR zavzeti pa namerava stališče v vseh vprašanjih, ki bi mogla angaž'rati njeno sedanjo in bodočo varnost. Zato je rumunska vlada pristala s Poljsko in Madžarsko na skup* no akcijo v Karpatski Ukrajini. Ta akcija bo pri Rumuniji sestajala iz naslednjega: 1) osvobodila bo romunske vasi v Karpatski Ukrajini, 2) izterjala bo odškodnino za škodo, prizadejano Rumuniji v strateškem pogledu zaradi razširitve madžarskih meja proti severu in vzhodu. Med Bukarešto in Varšavo se je v tem pogledu dosegel sporazum. Popoldne so se razširili glasovi, da je Rumunija že zasedla okoli 20 vasi v Karpatski Ukrajini. V poučenih krogih izjavljajo v zvezi s tem, da do tega trenutka, to je do petih popoldne, ru-munske čete niso prekoračile meje. Mislijo, da izvirajo ti glasovi iz poročil, ki jih širijo na Madžarskem, da ]e namreč Rumuniji že določen del Karpatske Ukrajine. Kranski svet v Bukarešti Bukarešta, 15. maica. v Rumunski politični krogj in listi spremljajo potek dogodkov v bivši češkoslovaški z največjo pozornostjo Bodočnost Podkarpatske Ukra. jine povzroča v rumunskih krogih največjo zaskrbljenost Po objavi madžarskega ultimata podkarpatski vladi, se je opoldne sestal v Bukarešti kronski svet pod pred-sedništvom kralja KarcJa. Sklenjeno je bilo stopiti v najtesnejši stik 8 poljsko vlado Ln razpravljati z njo o morebitnih ukrepih, ki bj sp pokazali za potrebne, če bi se razvoj dogodkov kompliciraL V zvezi s sklepom kronskega »veta je imel rumunski zunanji minister že opoldne več telefonskih daljših razgovorov s poljskim zunanjim ministrom Gafencom. Poljaki so proti samostojnosti Podkarpatja Varšava, 15. marca v. Polj.ski tisk obširno komentira dogodke, ki so se odigrali v sosedni Češki in Slovaški. V komentarjih teh dogodkov izjavljajo poljski listi, da pozdravljajo ustanovitev samostojne in neodvisne Slovaške Hudo pa so rezervirani glede proglasitve Podkarpatske ' ti-aiiine za samostojno državo. Poljski listi mislijo, da nima Podkarpatska Ukrajina nikakih pogojev za samostojno življenje tn da jo zelo lahko Madžari mimo okupirajo. ne da bi s tem storili komu krivico. Po informacijah poljskih lisitov se Nemčija ne bo protivila madžarski zasedbi Podkarpatske Ukrajine. V poljskih političnih krogih v tej zvem živahno komentirajo včerajšnji dolgi sestanek med zunanjim ministrom Bekom in madžarskim poslanikom v Varšavi. Begunci v Rumuniji Bukarešta, 15 marca. AA. (Havas) Mno goštevilni begunci, ki prihajajo iz Ukrajine so prispeli na romunsko mejo. Za zdaj so jih zadržali še v obmejnih mestih Policiji ni znano aH je med njimi tudi kaj pomembnejši esebnosti, morda celo msgr. Vološin. Madžari so zasedli vso Podkarpatsko Rusijo Cbetajo ji avtonomijo v okviru Madžarske — Umik čeških čet čez Slovaško Bratislava, 15 marca. AA (Havas) Po poročilih, ki jih je prejela slovaška vlada, so Madžari popolnoma zasedli Karpatsko Ukrajno, ne da bi pri tem naleteli na kak odpor. Voditelj Madžarov na Slovaškem Esterhazy je obiskal danes no ranjega ministra Karla Sidorja ter mu v Imenu madžarske vlade izjavil, da bo Budimpešta jamčila za avt«nom'jo Karpatske Ukrajine v sestavu madžarske države. Češke čete se umikajo I? Karpatske Ukrajine ter se vračajo na ČVško. Bratislavska vlada se pogaja s Prago glfde tranzita teh čet skozi Slovaško. Te čete bodo razorožere na moravski meji. ko bodo prispele na češko ozpmlje V Bratislavi se mobilizacija pptih |f>tni'-ov re7ervlctov HUnkove garde nadaljuje Čim .1»» ks^a vojaška enota oprem'jena. jo ta1'o j poš'i»-jo na mejo Karpatske Ukra!l»»e. kl je se-dsl nostala slovaško-madžar^ka meja Praga, 15 marca A A (Reuter) Oa ust reže zahtevam v ultlmatumu maržarske vlade, je češka vlada, kakor se le Izvedelo, odredila, da se vse češke čete umaknejo lz Karpatske Ukrajine. Madžari zahtevajo, da Čehi ooložs orožje Budimpešta. 15 maTca. A A Danes dopoldne se je pod predsedstvom grofa Te-lekyja vršila seja vrhovnega poveljstva ma džarske vojske da pmuči poWa; nastal zaradi dogodkov v ČSR Šef madža-skega generalnega štaba je uradn< jpornčil. da se marširanie njegovih čet na področju Karpatske Ukrajine nadaliuie Češki general Prchala je posilail svoje pooblaščence h po veljniku madžarske konjerrce in zahteval petdnevni rok za odhod češk'h čet. toda Madžari so zahtevali, da Čehi takoj odlo-že orožje. Razgovori še trajajo. Ultimat podkarpatski vladi Budlmpeita. 15 marca. AA (Havas) Madžarski zunanji minister prof C»aky je poslal predsedniku Karpatske Ukrajine nI. tlmat. v katerem zahteva v lmeno madžarske vlade, da se oblast izroči poveljnL kom madžarske vojske. Srečanje poljske in madžarske vojske Berlin, 15. marca A A. Iz krukova prihajajo poroči a. da so po. jsKe čete zbrane na meji Karpatske l? k raj; ne in da so do. bile u^az da p°č«Kajo na prihod m« žar-skih čet, kl hodu danes zasedle vse ozem. I je. Pravijo .da bo to "rečanje poljske In madžarsKe vojske zelo prisrčno. Vološin ni ubežal v Rumunijo Bukarešta, 15 marca AA i Havas 1 V uradnih krogih pravijo da se msgr Volo šin ni zateke v Rumuniio kakor pravijc poročila lz inozemstva. Prav tako so poročila, ob avljena na Madžarskem o neki vojaški akciji Rumunije v Karpatski Ukrajini kakor tudi o uresničenju sporazuma med Varšavo m Budimpešto prezgodnja. General Prhala na Rumunskenr Praga, 15 marca br. Po nocojšnjih vesteh iz Chusta se je poveljnik češkoslovaških čet v Podkarpatski Rušili general Prhala s popolno brigado in z vsem orožjem umaknil na rumunska tla. Iz sodne službe Beograd. 16. marca. p. Imenovani 90 sod nik okrožnega sodišča v Mariboru Janko Sremac za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti v 3/1. sodnik sreskega sodišča v Mariboru dr Mirke Kaižer za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru v 4/2. upokojeni sodni uradnik Julij Karba za voditelja zemljiške knjige v Ormožu v 6 pol skupini. za višje oficiale » 7 pol skupini pa Josip Srem v Ljutomeru. Anton Kreanik v Celju Zoran Kajšp v Mi iboru. Miloš Lebič v Brežicah Josip Hon:gmanri v Kranju Anton Mere v Mariboru in Ma tej Majcen v Ormožu. __________ Beležke „Carta della scuola44 Italijanski listi objavljajo vsetbno nove ga šolskega osnovnega zakona, ki ga j< Izdelal ministei prosvete Bottai po navodi iih predsedniki- Mussolinija in ki nosi na slov »Pismo šole« (Carta della scuola). P novem zakonu se bo izvajala bodoča vzgo ja italijansKe mlaiine v strogo fašističnen duhu od otroškega vrtca do univerze. Njer cilj je vzgoja italijanske mladine v Izdelane fašiste Ves šolski pouk 9e bo vršil v najožjem sodelovanju med šolo in fašističnimi mladinskimi organizacijami. Novi zakon uvaja v Italiji doslej neznano obvez nost obiskovanja osnovne šole za vso ita lijansko mladino Zakon ima 29 poglavij. Tretje poglavji določa da pripada šoli ne samo prosvetnr vzgoja, temveč tudi telesna in politična Obvezno obiskovanje šole se pričenja Zf italijansko mladino že po dopolnjenem če trtem letu starosti. Prvi dve leti bodo obi skovali otroci posebne otroške vrtce. O 6 do 9 leta bodo posečali tri razrede osnovne šole Od 9 do 12 leta bodo otroc v posebnih delovnih šolah, ki so popoln? novost v Italiji V delovni šoli bodo spozna li otroci težave in lepote ročnega dela. Or 12. do 14. leta bodo obiskovali skupne do polnilne razrede osnovnih šol. v katerih se bo vršila izbira za nadaljevanje študij? v triletni normalni srednji šoli. Po dovrSeni normalni srednji šoli se bo do dijaki šele lahko odločili za nadaljevanje študija v višjih sredniih šolah ki bode ■ealne. gimnazij klasični lice ji, višje tr govske šole ter višje obrtne in poljedel ske šole Pouk v višjih srednjih šolah bo trajal pet let Novi šolski zakon bo stopil v veljavo s šolskim letom 1940/41 »Tretja sredozemska velesila44 Pod tem naslovom je obavil glavni Go-ringov organ »Essener Nationalzeitung« članek, v katerem nasvetuje Franciji, naj prav tako kakor Anglija na vzhodu prizna italijansko veljavo tudi v zapadnem delu Sredozemlja. Francija, piše list, se lahko še nadalje opaja s svojimi strateškimi fantazijami, toda kakor se ni mogla Anglija, tako se tudi ona ne bo mogla odreči upoštevanju nespremenljivih dejstev novega razvoja Italijanski glas o kolonijah Oficiozna italijanska zunanjepolitična revija »Relazioni Intemazionali« posveča svoj poslednji uvodnik vprašanju francoskega in angleškega zadržana v vprašanju italijanskih in nemških kolonialnih zahtev ter pribija med drugim da je »ura revizije kolonialnega zemljevida svetp že odbila« in da je sedaj mir od vi cen od rešitve tega vprašanja Samo s pravilno rešitvijo kolo-nialrcri vprašanja bi bilo mofoče vzpo staviti potrebno ravnovesle med totalitarnimi in demokratičnimi velesilami Revija loči v sestavi kolonialnih imperijev tri sestavine: kolonialne posesti, mandate in protektorate Kolonialne posesti ne prihajajo nuino v ra7oravo »•>?>£ pa mandati ln protektorati. G1^0 orv*h ie napačna teza da so odvisni od Dmšt^a narodov, glede drueih pa je znano. »da ni moeoče smatrati za celoto s protektoreko državo« Vpraša n1e fta1Hjm<-ke in nemška «>k*parrzi-ie je Ramo vp^ašanie pravic, ki jih ie treba priznati Ako *o drusi za mir s silo. sta ItaHia in NemfHa za pravdni mir. toda os Rim - Berlin ho v*aVo ceno dosegla priznanle svojih življen1sk'h pravic. Posledica sovjetske »čistke44 Iz poročila, ki ga je na 18 kongresu ruske komunistične stranke te dni podal Stalin, je razvidno da je stranka pred petimi leti. ko j je sestala na svojem '7 kongresu, štela 1 milijon 874 488 članov V letih 1933 do 1935 pa ie bila zaradi vedne večjega pritoka novih članov Izvedena ta ko zvara »čMka« ln le b'lo do l novembra 1936 leta ustavljeno spre;emanie novih članov Posledica te »čistke« je da je število članov pod^o na letošniem kongresu na 1.600 nno kar pomeni, da se je v primeri s preiSniim kongresom zmanjkalo za okoli 274 000. Nemška sodba o odnošajih z Vatikanom V francoskem jeziku tiskana nemška .jclslužl a ajrenera »Nouvelles d Alle-magne« objavlja v svoii *tev 10 t dne 10 marca tega leta članek pod naslovom »Nemčija in sveta stolica«, v katerem po-idarja med drugim: »N-mški politični krosi zasledujejo z zanimanjem rarvoi vatiVan=ke politike po izvolitvi novp«a papeža Nemška vlada je io diplomatski poti »noročila sv Očetu oblč^ne čfK-t'tk«» no''?n'k B°r?ep ie bil prvi izmed d?o1omatov, ki so akreditiv?*^' pri cveti stožci, sp-eiet v avd;enci ori pap»*u zdi so da ie r?7?ovor poteke1 v zadovolMvo ohrh Povspm naravno je da ob te' priliki še n?cr> dane oroffra-•vtat?čn° friair^ ?rp»ri kuricke poli- vke Vtis pa ie da ie novi papež iz--»kel 'a to da bo CV-tr^v r"<"'0iri n^vtra'-na v porr1'<'*'i d^avnih re*'*riov T? Rima domova da ie novi nao0? v t<»m oofledu pot^dM evoip l7'ave. ki iih ie bil 'anl dal na evharističnem kongresu v Bu-d:rr>nešti. Franfo^k'" ir» severoo-amp^ški listi so oripisovali avH'enci nem^ih ka*-d;naiov nri na-®žu p^men ki ie bt-p-r ocnove. V Berlinu vsekakor domnevno, da bo nape' -iic+nrial 7. naivpfio previdr>orfio ?n da nikakor ne nar^e^ava ra^ma+< no nasvetih nekaterih listov jz rapadne Evrooe N»m-?ki krogi -"-^»ževa dela JNS v Srbiji V Prilepu je bila lepo uspela sreska kon ferenca Jugo?lovenske naciona^e stranke Konferenco je vodil Djerman Rosič. Glavni govornik j* bil bivši narodni poslanec •Vasilij Trbič, ki je obširno razpravljal o nuinosti čimprejšnjega sporazuma z dr. Mačkom. Sreska konferenca JNS je bila tucH v Pi-rotu. Na njej je poročal o političnem položaju delegat glavnega odbora inž. Misirlič. Letalska nesreča v Rumuniji Bukarešta. 15 ma-ca w Na letališču pri Burau sta trčHi v višini 100 m dve vojaški Šolski letali, ki srta tre?*lli nato na tla. Eno letalo je 7goceIa. Pri ncacefa sta se oh« pilota ubila,, _ BABYMIRA krema SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPliSCAJE, BANK, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKREGA OPALJENO IN ODRUNJEf^O KOZO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO. Slovaški odmevi križem Evrope RIM, 15. marca. AA. Diplomatski ured-lik agencije Štefani piše Dogodki na Slovaškem so vnovič dali prav Mussolini-iu ki je septembra 1 1. jasno napovedal neizogibnost razvoja dogodkov, ki so se pripetili v Podunavju V zgodovinskem pismu lordu Runcimanu. objavljenem lani 15 eptembra. je jasno potrdilo da ne obstoji >amo sudetski problem, temveč tudi madžarski, poljski in slovaški Te jasne izjave ie Mussolini ponovil v svojih govorih v Trstu, Benetkah in Veroni še pred mona-'riu niso naklonjeni Povelistvo nemških čet ie zahtevalo id zunaniega ministrstva odobritev da zavzame slovaško moravsko mejo. da bi bilo zavarovano ono krilo nemških čet. ki zaseda Moravsko Mpšani odbor Slovakov in Nemcev bo določil način, kako bo izvedena zasedba ozemlja. Po vesteh slovaške časnikarske agencije so nemške čete prekoračile mejo pri Kralovsku - Nova. jugovzhodno od Bratislave, ne da bi čakale za sklep odbora V Ameriki WASHINGTON, 15 marca AA (Reuter) Tukajšnji list »Washington Star« pravi, : da je razbitje ČSR zbudilo v Ameriki težak vtis V tej novi krizi vidijo predigro j zelo resnih dogodkov ki jih pričakujejo 1 pred koncem meseca, kajti poročila ame-I rišk h diplomatov iz sredn'e Evrope potr-: jujejo. da sta nemška in italijanska vlada pripravljeni iti še dalje Mnogi opozarjajo vlado USA. da bi se novi doeodki utegnili začeti čez 10 dni V uradnih kroeih v Washingtonu mislijo, da je namen totalitarnih držav zagotoviti si pokorščino malih držav v bodoči vojni s Francijo in Veliko Britanijo Poljski listi pozdravljajo odcep Slovaške Varšava, 15 marca AA (Pat) O dogodkih. ki so se odigrali na Češkoslovaškem, so listi objavili zelo obširna poročila, v katerih ugotavljajo, da češkoslovaške republike ni več. Listi podrobno opisujejo hitri razpad češkoslovaške repub'ike, ka-kot tudi hitri razvoj zgodovinskih dogodkov ter objavljajo tudi svoje mnenja o tem. kakšno posledico bedo imeli ti zadnji dogodki za Evropo V zvezi s Karpatsko Ukrajino listi obiavljajo poročila o premikanju madžarskih čet, ter o začetku izseljevanja Cehov s tega ozemlja »Kurier Porany« objavlja uvodni članek posvečen proglasitvi neodvisne slovaške države, ter pravi, da je to dejstvo ogromnega političnega pomena Po proglasitvi slovaške neodvisnosti je končnovel javno propadla bivša češkoslovaška republika Miinchenski sklepi, ki so s silo hoteli obdržati to mozaično državo — pravi list — so bili ilur zorni Glede Mad*ar«ke je list mnenja, da je njeno zadržanje čisto upravičeno in da je naletelo na popolno razumevanje med Poljaki Madžari te*e za tem. da si ustvarijo skupno mejo s Poljsko Poljcka spremlja vse te dogodke z resno mirnostjo. Prva izjava slovaškega zun. ministra BRATISLAVA. 15. marca. AA. Zunanji minister slovaške vlade Durčanski je posebnemu dopisniku F^vasa izjavil: Realizem mora biti kažipot tako slovaške zunanje kakor notranje politike. Čehi so vodili ideološko politiko in to jih je pokopalo. Mi kot vlada majhnega naroda ne smemo voditi velike politike. Naša naloga bo, da ohranimo svojo neodvisnost In da po najboljšem znanju delamo v korist lastnih interesov. Zato Celimo živeti v dobrih razmerah z vsemi našimi sosedi. Ker je Nemčija nai najvažnejši sosed, ielimo živeti s njo v najprisrčne.išem razmerju. Enako bo tudi z Italijo. To nam nalagajo tudi dejstva sama. kajti vse države v srednji In vzhodni Evropi vzdržujejo z Rimom razmerje, ki postaja čimdalje tesnejše. Naše razmerje do Francije in Anglije bo prav tako prisrčno Z madžarsko želimo ustvariti stanje dobre soseščine, temelječe na vzajemnem spoštovanju skupne meje. Nimamo namena zavzeti kakšno posebno stališče proti češki, ker smo tako dolgo trpeli zaradi napak, storjenih proti nam. Vse to spada sedaj v preteklost. Na vprašanje, ali bo Slovaška pristopila k paktu proti kominterni, je Durčanski odgovori]- O tej stvari nismo še sklepali. Slovaška si prizadeva, da ostane čim bolj zunaj zveznih sistemov. Kljub temu je ta pristop možen zaradi okoliščin samih. Glede Karpatske Ukrajine je Durčanski podčrtal, da je Bratislava želela ustanoviti popolnoma slovaSfco državo, zato ne vidi nobenih ovir za priključitev Uk raji fine h Madžarski, če je takšna volja Ukrajincev. Sidor se {e moral umakniti BeHin, 15. marca. br. Novoimenovani notranji minister v Ti sovi vladi, bivši ministrski predsednik in sedanji notranji minister Karol Sidor je nastopil 4 mesečni do- pust s katerega se ne bo več vrnil. Notranje ministrstvo je začasno prevzel predsednik vlade Tiso. Padec Sidorja je posledica pritiska iz Berlina. Kovno, 15. marca. AA. (Reuter). Voditelj klajpedskin Nemcev Neumann je sklical člane klajpedskega deželnega zbora in jim izjavil, da se spričo novih razmer v Srednji Evropi čuti upravičenega, da eventualno ukrene vse potrebno brez sklicanja deželnega zbora. Mobilizacija na Slovaškem Bratislava, 15. marca. AA. (DNB). Slovaški vojni m nister čaplov je objavil naslednji odlok: Ker so madžarske čete vkorakale v vzhodno Slovaško, smo odredili mobilizacijo petih poslednjih letnikov rezervistov v tej pokrajini. Povsod, kjer so vojaške garn zije, bo prevzel po letih najstarejši oficir slovaške narodnosti poveljstvo in bodo pred njim vojaki prisegli zvestobo neodvisni Slovaški. V zvezi s tem odlokom izjavljajo v ma-džarsk h krogih, da so madžarske čete pri svojem prodiranju v Karpatsko Ukrajino dobile ukaz, naj spoštujejo obmejno črto. in da bodo morebitni incidenti, ki bi se pripetili, rešeni na prijateljski način. Madžarske grožnje Slovakom Budimpešta, 15. marca. AA. Diplomatski dopisnik MTl piše, da so večkratne kršitve meje v zadnjih 24 uran povaro^i-le med prebivalstvom ob slovaški meji strah in razburjenje. Madžarska obmejna straža je doslej energično odklonila vsa poskuse. Toda če se ti poskusi ponove, bo do Madžari ukrenili repnesalije in pregrinjali napadalce tudi preko meje. da se n« bodo spet vrnili, da tako preprečijo nove napade. Angleška demarša pri nemški vladi London, 15. marca. AA. srez neprecenljive vrednosti, saj je naša okolica na gosto posejana a sadonosniki. Tajnik združenja g l'ršič Joško je poročal o lanskem delu združenja. Združenje ima 201 člana Novih trgovinskih obratov je bilo prijavljenih 14. a odjavljen.h 16 Zanimivo je tudi, da je v minulem letu izvrševalo razne trgovinske obrti 53 šu^marjev Blagajna izkazuje 18272 din dohodkov tn 22.909 din izdatkov Primanjkuj je nastal zaradi tega. ker se nekateri člani niso zavedali svojih dolžnosti ter kljub opominom še niso plačali članarine Kril pa se je iz vloge pri denarnem zavodu. V proračunu t& tekoče leto je predvideno 19.900 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Skupščina je sklenila naslednje ukrepe: 1. Obnovi se sklep da je razpeča vanje koledarčkov kot novoletno darilo pod kaznijo prepovedano. 2. Vsi člani združenja bodo naročali blago le od takih tvrdk ki zaposlujejo domače potnike. 3. V svrho pobijanja nelojalne konkurence 6« združenju naroča, da izda cenik odimei jenih cen za blago, po katerem se bo moral vsak trgovec pod kaznijo ravnati. 4. Za vzoren trgovski naraščaj se bo skrbelo na ta način, da bo vsak kandidat za vajenca, kd ni izvršil 4. razr. srednje šole moral pred tročlansko komisijo na sedežu združenja polagati sprejemni izpit. Ob koncu sta še v daljših govorih dala smernice za čim uspešnejše delo vsega našega trgovstva zastopnik zbornice za TOI g. Milko SenčaT in podpredsednik Zveze g. Verbič, nakar je predsednik g Rašl zborovanje zaključil. Gospodarske vesti == Plenarna seja Zbornice za TOI. V sredo 22. marca bo ob pol •. uri dopoldne plenarna seja zborničnega sveta z naslednjim dnevnim redom: 1) naznanila zborničnega predsednika; 2) poslovno poročilo; 3) poročilo nadzornega odbora o zaključ- nem računu zbornice za leto 1938 ter o imovinskem stanju zborničnih skladov; 4) predlogi za razširjenje avtonomije zborničnih odsekov; 5) predlog za dopolnitev zbornične pristojbdnske tarife; 6) samostojni predlogi odsekov in zborničnih svetnikov. = Kinematografski podjetnik! bi nove taksne določbe. Iz Zagreba poročajo, da so delegati Saveza kinematografov. Udruže-nja kinematografov savske banovine in Združenja kinopodjetnikov dravske banovine odpotovali v Beograd, da intervenirajo pri finančnem ministru zaradi taksnih določb, ki se tičejo kinematografov v predlogu finančnega zakona. Delegacija je sklenila ponuditi finančnemu ministrstvu pavšalno plačevanje taks, ki bi za jamčilo državi neokrnjene dohodke. ^Licitacije. Dne 17. t. m. bo v pisarni štaba za utrjevanje v LJubljani licitacija za dobavo krampov, lopat in držajev, 22. t. m. za dobavo raznega zidarskega ln minerskega orodja, do 23. t. m. za dobavo kovaškega in mizarskega orodja, 24. t m. bo licitacija za oddajo del na novi zgradbi v Ljubljani, 24. t. m. za dobavo frezalnega stroja in 27. t. m. za oddajo del za novo zgradbo v Ljubljani ter dobavo 3 »šeping« strojev. = Dobave. II. hidroplanska komanda, Divulje, sprejema do 18. t m ponudbe za dobavo jekla, železa, železnih cevi, zakovic, minija, barve, firneža in terpentina, do 20. t. m za dobavo šolskih klopi, lesenih omar, risalnih miz, stolov L dr. ter 5 železnih omar. Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 20 t m. ponudbe za dobavo kavčukove vrvice in obročev, ovalnih poslužavnikov, plavljenega jekla ter ferosilicija in fluorita Dravska delavnica v Ljubljani sprejema do 20. t m. ponudbe za dobavo bencina, petroleja, tovot-ne masti, nafte, raznih olj. Borze 15. marca Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80), prav tako angleški funti (specialni tečaj 238, svobodni tečaj 258) Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 30.75 v Beogradu pa po 30.50. Notiranje praške devize je bilo na nekaterih zunanjih borzah ustavljeno Pri nas pa je oficielni tečaj le nebistveno znižan. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca mlačnejša Za Vojno škodo ni bil zabeležen tečaj (v Beogradu je bil promet po nižjem tečaju 473.50—474) Zaključki pa so bili zabeleženi v 4°/o severnih agrarnih obveznicah po 84, ▼ 6*/« begluških obveznicah po 92 (v Beogradu po 91.25—91.50), v 7% Blairovem posojilu po 95.25—96 (v Beogradu po 95—96), v 8®/« Blairovem posojilu po 101.50 (v Beogradu po 101.25), v delnicah Narodne banke po 7725 (v Beo-dradu po 7700—7725), v delnicah Trboveljske po 192—195 in v delnicah Sečerane Osijek po 85. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2315—2353, Berlin 1755.62—1773.38, Bruselj 734—746, Cu-rih 995—1005, London 204.55—207.75, New York 4345.50—4405.50, Pariz 115.45—117.75. Praga 149.25—150 75, Trst 229.85—232.95. Curih. Beograd 10, Pariz 11.65, London 20.61, New York 439.75, Bruselj 74.0250, Milan 23 13, Amsterdam 233.20, Berlin 176.35, Stockholm 106.10, Oslo 103.55, Kobenhavn 91.9750, Praga ne notira, Varšava 83, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37. _ EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: 4*/» agrarne 63.50 bL, 4°/o severne agrarne 63—64, (P/o begluške 91.50—92, 6°/« dalm. agrarne 91.50 bi., 7% stabiliz. 98.50 den., 7°/o invest. 102 den., 7% Seligman 100 den., TVo Blair 95.25—95.50, 8°/o Blair 101.50—102; delnice: Narodna banka 7700—7800, Trboveljska 193 —195, Gutman 35 den., Narodna šum-ska 20 bi., Sečerana Osijek 85—90, Jadran-sks 350 den. Beograd. Vojna Skoda 473—474 (473.50— 474), 6®/« begluške 91—91 25 (91.25—91.50), 6®/o dalm agrarne 90.50—91 (90 75), 7«/o Invest — (102), 7°/» Blair 95.50 bi (95—96V 8%> Blair 101.50 bi. (101.25). Narodna banka 7680 bL (7700—7725), PAB 232—235. Blagovna tržišča ŽITO Chlcago, 15. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 67.50. za julij 67.75, za sept. 68.75; koruza: za maj 48.125. za Julij 49.75. -f- Winnipeg, 15. marca. Začetni tečaji: pšenica za maj 60.375, za Julij 61. Novosadska blagovna borza (15. t m.). Tendenca stalna. Pšenica: baška 152 _ 154 slavonska ln banatska 152 — 154 sremska 151 — 153 Rž: baška 142.50 — 145. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 155 — 160, jari 68 kg 180 -- 185. Oves: baški sremski ln slavonski 157.50 — 160 Koruza: baška pariteta Indjija in Vršac 95 — 96 baška pariteta Indjija sušena 106 — 108. baška pariteta Vršac sušena 105 — 107 Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 240 - 250; »2« 220 - 230: »5« 200 — 210: »6« 180 - 190: >7« 150 -160: »8« 110 - 112 50 Fižol: baški ln sremski beli bre? vreč 282 50 285 Otrobi: baški, sremski ln banatski 99 — 107. Mogočno zborovanje JNS v Ribnici V petek popoldne je bil v Ribnici občni zbor sreske organizacije JNS za srez Kočevje. Zborovanje se je vršilo v Cenetovi dvorani, udeležilo pa se ga je okrog 250 delegatov iz vseh občin kočevskega sreza Občni zbor se je zaradi velike udeležbe spremenil v lepo zborovanje, ki ga je vodil trgovec g. Ivan Arko iz Ribnice. V svojem nagovoru je pozdravil senatorje dr Alberta Kramerja, Ivana Puclja in dr An-djelinoviča, vsi prisotni pa so pietetno počastili spomin pred kratkim umrlega ribniškega trgovca Križmana, ki je bil do zadnjega zvest strankin pripadnik in borec za zmago demokratskih načel v našem javnem življenju. Občni zbor je sklenil, naj vodi tudi v prihodnjem poslovnem letu vse posle stari odbor, v širši odbor pa naj se kooptirajo delegati iz vseh krajev kočevskega sreza S tem je bilo vodstvo sreske organizacije znova poverleno izkušenim osebam, v predsedstvo pa izvoljeni senator g I. Pu- celj ter gg. notar Lovšin, Arko in Ivane kot podpredsedniki. Po končanih volitvah je, burno pozdravljen, povzel besedo senator Ivan Pucelj, ki je v daljSem govoru orisal politične borbe naprednih ljudi iz kočevskega sreza ter se posebej zahvalil vsem, ki so čvrsto stali v strankinih vrstah lanskega 11 decembra Za njim je enako navdušeno pozdravljen podal pregledno poročilo o političnem položaju v državi senator dr Albert Kramer. ki ie še posebej govoril o volilnem sodelovanju na listi dr Mačka Končno je kratko govoril še senator dr Andjelinovič. Poslušalci so izvajanja vseh treh politikov spremljali z napeto pozomo^tlo in vedno novim odobravanjem, na koncu pa se vsakemu zahvalil z mo*n^m aolavzom Ko ie dr Kramer podal še polaenila na razna vprašanja delegatov, je bil občni zbor 7akiiu?en ln d^^ati so se razšli polni nove vere in nove volje. Lepa mairiastaclja narodnega delavstva na Jesenicah V nedeljo 5. t. m. je bil v veliki dvorani Sokclskega doma na Jesenicah občni zbor jeseniške podružnice Narodne strokovne zveze. Podružnica praznuje letos 201etnico obstoja. Skupščina je imela zato svečan značaj in je bila sijajno obiska, na. Delavstvo je veliko sokclsko dvorano zavzelo do kraja. Predsednik podružnice Valentin Zapan se je najprej spominjal umrlih tovarišev Polka Valentina in Ravnika Lovrenca in nato podal kratko poročilo o prilikah, v katerih je podružnica poslovala preteklo leto Tajnik Ivan žen, je poročal o delu odbora, ki se je zlasti nanašalo na mezdna gibanja o skrbi za delavski naraščaj, o stanovanjskih zadevah, o obratnih zaupnikih itd. I?, njegovega poročila je razvidno, da je lani na novo pristopilo 36S članov, tako oa je podružnica NSZ sedaj najmočnejša delavska strokovna organizacija na Jesenicah. Tajniško poročilo Je članstvo vzelo z velikim odobravanjem na znanje. Prcsvetar Valentin žen je m. dr. poročal, da šteje podružnična knjižnica preko 1100 knjig; tamburaški zbor r^lo marljivo deluje. Čitalnice in knjižnice se članstvo poslužuje v velikem številu. Dobro so bila obiskana tudi vsa predavanja. Gospodar Franc Dolenc je poročal, da Je podružnica med letom nabavila za 58.000 din novega inventarja Blagajnik Franc MarKizeti je poročal, da je bilo 225 722 dohodkov V imenu revizorjev Je JanKo Avseni« poročal da so našli blagajno in vse priloge v vzornem redu in Je predlagal blagajniku ln vsemu odboru razrešnico, ki Je bila soglasno sprejeta. Za predsednika podružnice Je bil ponovno izvoljen Valentin Zupan, za podpredsednika pa Jožt Piber in AdoLf Laj-nar V odboru so še Valentin in Maks Zen, Ciril Tavčar. Janko Avsenlk, Valentin To-man, Mirko žnldar, Franc Jamar, Matevž Puc, Nace Razinger in Mirko Baraga. V nadzorstvu Vinko Kržišnik, Alojz Gašpe. rin Franc Markize ti, Franc Klinar in Viktor Majetlč. Praporščak Je Andrej Glo-bočnik .namestnik pa Jernej Kogovšek. K debati se je oglasil g. Jurij Jeram, j ki je Izrazil presenečenje da nekdaj tako šibka NSZ stoji danes kot najmočnejša delavska strokovna organizacija na Jesenicah; ponosen je, da se prišteva tudi on k narodni delavski organizaciji. Nad tri ure trajajoči občni zbor se Je razvil v lepo manifestacijo ielavake "solidarnosti. Pred pričetkom in ob zaključku zbora je društveni tamburaški zbor zaigral nekaj živahnih koračnic. | Skupščini JNS in O JNS ; v Črni pri Prevaljah Slovenj Gradec, 15. marca 1939 V nedeljo je bila v Črni pri Prevaljah letna skupščina tamošnje krajevne organizacije JNS in OJNS. Velika Geršakova dvorana je bila nabito polna vrlih nacionalnih rudarjev. Skupščino JNS Je otvoril predsednik g. Cuier, ki je uvodoma pozdravil poslevodečega podpredsednika ba-novinskega odbora g. Milana Mravljeta iz Ljubljane in sreskega tajnika g. Bogdana Pušenjaka, nakar se je spomnil preminulih nacionalnih borcev, katerih spomin so vsi navzoči počastili stoje s trikratnim »Slava!« Sledila so zanimiva poročila funkcio-» narjev, inž. Viktor Fettich pa je poročal o delovanju strankinih somišljenikov v tukajšnjem občinskem odboru. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom Pavlom Cesarjem in tajnikom Jankom Močivnikom na čelu. Takoj za občnim zborom JNS Je otvoril predsednik g. Franc Erženičnik občni zbor organizacije mladine JNS. Tudi mladinska organizacija se prav lejjo razvija in je mladinski pokret med našimi rudarji zavzel že velik razmah. Vsa poročila, ki so pokazala res idealno delovanje mladih funkcionarjev, so bila soglasno sprejeta, nakar je bil Izvoljen odbor s predsednikom Erženičnikom in tajnikom Mlinarjem na čelu. Po končanem mladinskem občnem zboru je podal svoje poročilo bivši narodni poslanec g .Milan Mravlje. Zborovale! so se mu zahvalili z viharnim aplavzom. Končno je pozdravil zborovalce še sreski tajnik g. Bogdan Pušenjak in pozval vse k nadaljnjemu vztrajnemu delu, nakar je predsednik Cesar zaključil krasno uspelo skupščino. Gospodarska pogajanja med Anglijo in Nemčijo V Berlin je te dni prispelo odposlanstvo angleške industrijske zveze pod vodstvom predsednika Petra Bennetta. ki je pred svojim odhodom iz Londona izjavil, da imajo angleško-nemški gospodarski razgovori trojni namen: 1. sporazumeti se o glavnih načelih, po katerih naj bi se v bodoče ravnali angleška in nemška industrija v želji po zavarovanju svojih posebnih interesov ter Interesov svetovne trgovine, 2. medsebojno določiti, katere zasebne Industrije obeh držav bi prišle v poštev za medsebojne konkretne razgovore, ki naj bi sa čim prej pričeli, 3. skupno proučiti težave, ki so se pojavile v izvajanju dosedanjih sporazumov med angleško in nemško industrijo, Britanska pacifična konferenca Angleški minister za dominione Macdo-nald je določil angleško delegacijo, ki bo zastopala angleško vlado na konferenci Anglije, Nove Zelandije in Avstralije, ki bo te dni na Novi Zelandiji. To bo tako zvana britanska pacifična konferenca, katere namen je, da prouči skupne obrambne potrebe Anglije in obeh njenih dominionov v Pacifiku. Sklepi konference bodo predloženi posameznim vladam v odobritev. Izletniki povabljeni na Dolenjsko Novo tujskoprometno društvo v št. Jerneju St. Jernej, 15. marca. Sentjemejci smo ustanovili Tujskopro-metno društvo. Občni zbor je zbudil Izredno zanimanje, saj ga je obiskalo okoli 70 udeležencev, ustanovitev društva Je pozdravil odposlanec Tujskoprometne zveze g. Štrukelj Njegova izvajanja so bila zelo zanimiva. Zdaj je Dolenjska na vrsti v tujskoprometnem pogledu. Za primer nam Je povedal tole: Za lansko blejsko nočno svečanost z ilumimacijo je dobil Putnik devet prijav, nasprotno se je prijavilo za dirke v St. Jerneju 130 interesentov. Za letošnje junijske dirke se jih nadeja celo 300 in bo nemara potreben poseben vlak. Bled, Bohinj in drugi izrazito turistični kraji so postali več ali manj mednarodni, cene so v takih krajih priJagodene tujim močnim valutam Za Dolenjsko je zdaj najugodnejši čase ki ga mora izkoristiti Dolenjska Je doslej še vse premalo odkrita, še vse premalo se opozarja na njene prirodne lepote. Reklama je suereriraJa ljubem, da je prtrodna lepota le v planinah in morju. Brez dvoma pa ima Dolenjska svojo prijazno in ljubko lepoto, ki jo bodo turisti vzljubili ,ko jo bodo spoznali. Omenimo naj na primer le Krko, ki nudi s svojimi širokimi in mirnimi vodnimi ploskvami idealno priliko za veslaški šport in kopanje, kakršne brez dvoma ne nudi nobena slovenska reka. Drug pogoj za uspešen razvoj turizma je obilica cenenih prirodnih darov, bodi že vino, sadje ali drugi pridelki. Tujskoprometno društvo v št. Jerneju si je zasnovalo dokaj obširen program, z izvedbo sodobnega letnega kopališča, za katero so vse priprave v živahnem teku Zastaviti hoče vse sile za cesto na Gorjance, ki bodo v bližnji bodočnosti po izjavi g. Badjure postali pomembno terišče smučarjem, če nas ne hi ukanila zima. bi že letos bil na Gorjancih smučarski tečaj za trenerje. Delež države ln banovine pa je da posveti nekaj paž-nje cestam, ki niso bile nikoli tako slabe, kakor danes! Angleška oborožitev v zraku London, 15. marca. b. Lz ekspozeja. ki ga je podal letalski minister Kingsley Wood v spodnji zbornici, je razvidno, da znaša letošnji angleški letalski proračun 205 milijonov funtov ali 74 milijonov funtov več kakor lanski. Letalsko moštvo se bo letos zvišalo na 118.000 mož. Sistem balonske zapore je za London že izgotovljen. Na novo bo Izurjenih v teku leta 75 000 mož za pomožno aviacijo Armada matične zemlje bo štela konec leta 1750 letal, prekomor-sko letalstvo pa bo povečano na 37 eska-drilj in za okoli 500 linijskih letal. Angleška letala so po materialu najboljša, angleški bombniki in lovska letala pa so najboljša letala na svetu. Letalska proizvodnja stalno narašča in je zaposleno osebje povečano za okoli 40%. Za letalsko produkcijo se dnevno izda okoli 250.000 funtov. V primeri z majem lanskega leta se bo angleška proizvodnja v tem letu povečala za okoli 400% Do konca leta bo Amerika dobavila Angliji 900 novih letaL ReSorma italijanskega parlamenta Rim, 15. marca. b. Te dni so bila objavljena imena 650 članov nove korpora-cijske zbornice, ki bo zamenjala bivši parlament. Nova zbornica se bo sestala na svoji seji dne 23. marca, na dan obletnice ustanovitve prvih fašjev. člani nove zbornice se imenujejo »nacionalni svetniki« in ne več poslanci, ker ne predstavljajo več ljudstva, temveč na_ cijo ali državo Ker pa je organizirano ljudstvo tudi del države, predstavljajo preko države tudi njega. Po novem zakonu pripadajo predsedniku nove zbornice večje pravice kakor predsedniku bivšega parlamenta. V novo zbornico je imenovan na večina dosedanjih poslancev, kar po. meni zanje nedvomno priznanje, toda v celoti kaže novi zbornica vendarle precej spremenjeno lice. Njena osnovna obelež-ba je v tem, da je z novo zbornico zavrženo dosedanje načelo ljudskega zastopstva. Poročne svečanosti v Kairu Kairo, 15. marca. AA. Danes je bila ob velikih svečanostih izvršena poroka iranskega prestolonaslednika z egiptsko prince-zinjo Favzijo ob navzočnosti kralja Faru-ka, štirih prič in šejka Maragija, rektorja univerze Elhazara. Cerkveni obred poroke bo v Teheranu. Popoldne so bile velike vojaške parade, zvečer pa je bila po mestu baklada in je bilo vse mesto sijajno razsvetljeno. Nova docenta ljubljanske tehniške fakultete Beograd, 16. marca, p. Na tehniški fakulteti v Ljubljani sta bila imenovana za Akcenta: za geodezijo inž. Josip Grnjač ▼ J-za rudarstvo inž. Josip Baturič v 7. pol skupini. Postani in ostani čina Vodnikove družb«! Ima borza in njene p Nekaj žalostno smešnih prigod iz njenega širokega poslovanja Skoraj dva tedna že raziskuje beograjska policija afere »Črne borze« ter ponarejanja krstnih listov in drugih dokumentov. Vsak dan prihajajo v zapore novi udeleženci teh afer, a vendar: »Komaj eno četrtino vsega dela smo dovršili«, pravijo preiskovalni organi. Tihotapci valut, o katerih smo že nekajkrat poročali, so povzročili državi ogromno škodo. Ko so odkrili v Beogradu centralo »Črne bože«, so bile kaj kmalu odkrite tudi njene podružnice, »čine borze« so prenašale valute iz države in v državo ter z njimi trgovale po posebnih tečajih. Največ valut je šlo preko madžarske meje, zaupniki črnih borzijancev v Beogradu pa so bih tudi v Bolgariji, Grčiji, raznih drugih evropskih državah in celo v Južni Ameriki. Ilegalna borza je bila navezana seveda tudi na druge in ne samo na denarne ilegalne posle. Najbolj razvito in tudi dobičkanosno je bilo ponarejanje krstnih listov in dragih osebnih dokumentov, kar je razumljivo v današnji dobi emigrantskih poplav. Napačna pa je domneva, da so vodili »črne borze«, tihotapske posle ln ponarejanja sami židje. Baš nasprotno: v pisani družbi so složno zastopane vse veroizpovedi, razumljivo pa je, da so se najbolj ponarejali krstni Usti pravoslavne, katoliške in evan-geljske veroizpovedi. V afero je vpleten baje tudi neki pastor. Glavni stebri »črnih borz« so bili zelo veljavni industrijci, izvozniki, »magnati žita« in drugovrstni podjetniki. Dve med njimi, čeprav sta po rodu tujca, sta bila predsednika podjetja 2Šumadija« v Beogradu. Ta afera je pač najučinkovitejše potrdilo vsega tega, kar je o naši navidezni domači industriji napisal pokojni mladi pisatelj Branimir čošič v svojem velikem romanu »Pokošeno polje«. Lepo premoženje v loncu marmelade Zelo važen činitelj v organizaciji »črnili borz« je bil Lajoš Hodoši, ki ima v Novem Sadu v najemu veliko restavracijo »Trgovski Lloyd«. Moža so razkrinkali po naključju. Po pošti so prišla iz Švice nazaj zaradi nečitljivega podpisa neka plačilna naročila in, ko so bili že zaprti aferaši zaslišani, so hote ali nehote izdali svojega važnega pomočnika iz Novega Sada. Preiskava v »Trgovskem Lloydu« in v stanovanju restavraterja je bila sprva brezuspešna. Potem pa so napravili preiskavo tudi v Somboru pri neki ožji sorodnici osumljenega Lajoša. Preiskali so sobe, kuhinjo in naposled še shrambo. Hodoši je preiskavi prisostvoval. Shramba je bila pač, kaor so shrambe premožnih malomeščanov, a nekemu policistu se je zdelo, da Lajoši z nekako skrbjo ogleduje velik lonec, poln marmelade. Iz shrambe so šli nazaj v kuhinjo in sobe, potem so se spet vrnili v shrambo in je obraz Lajoša drugič izražal še večjo skrb, ko so šli mimo velikega lonca. Naposled so si lonec natančno ogledali in na dnu v marmeladi so našli manjši lončič, skrbno pokrit in natlačen s tujo valuto. Lepo premoženje je bilo v marmeladi--- To odkritje je Lajcšu razvezalo jezik in je potem prostodušno prepovedoval, kako je tihotapil valuto preko madžarske meje. Nekoč je imel pri takem potovanju veliko smolo, izgubil je blizu pol milijona. Preko meje se je vozil vedno ponoči. Nekoč je švicarske franke, angleške funte in dolarje zavil v zavojček ter zavojček privezal zunaj na oknu svojega kupeja. Carinskim organom je mirno pokazal svojo skromno prtljago in kmalu je vlak zapustil postajo. Ko je bilo vse varno, je Lajoš previdno skušal sneti dragocen zavojček, a ga ni bilo nikjer, še zdaj ne ve, ali se je vrvica sama odtrgala med vožnjo, ali pa je kdo opazoval njegovo početje od zunaj ter zaklad snel še pred odhodom vlaka. Škodo, ki je znašala blizu pol milijona dinarjev, je moral pač centrala »črne borze« vpisati v svojo zgubo. Zanimiva ponarejevalca krstnih listov Pri ponarejevanju pravoslavnih krstnih listov v Beogradu sta bila mojstra Trifun Vrbaški, doma iz Titela, in neki Jakob Zeko. Mlada moža se precej časa nista poznala, čeprav sta bila oba v službi »črne borze«. Oba sta dobila nalog, naj iz kake 70 let dobre matere Senovo, 14. marca Te dni )e praznovala sedemdesetletnico Jožefa Breznikarjeva. Jubilantka je doma iz Marije Reke, zdaj pa prebiva pri svojem sinu Filipu Breznikarju, ki je rudar na Senovem. Njena življenjska poi zares ni bila posuta z rožicami. Že 35 let je vdova ter je morala mnogo prestati; da je vzgo- jila Sest otrok, od katerih je v času, ko je postala vdova, bil najmlajši star Sest mesecev, najstarejši pa 12 let. Vse je vzgojila v pravem narodnem duhu. Velik udarec ji je zadala svetovna vojska, ki ji je oropala dva »ina, a tretji je postal težak vojni invalid in je kot tak zdaj zaposljen v državni pro-tezni delavnici. Kljub tinjevi poti. ki jo je prehodila v svojem dolgem življenju, je še vedno zdrava in trdna. Že mnogo let je naročnica »Domovine« ter brez nje ne bi mogla živeti. Vsakokrat ' komaj čaka. da jo dobi v roke ter je ne odloži prej, dokler je ne prečita od prve do zadnje črke. Želimo. da bi ostala trdna in zdrava do skrajnih mej življenja. beograjske cerkve ali župnega urada ukradeta pečate in tiskovine. In smukala sta se vsak po svoje okrog cerkva. Pri tem sta se nekajkrat srečala in naključje, ki zna biti tudi humoristično, je naneslo, da je videl Trifun v Jakobu, Jakob pa v Trifunu zasledovalca — detektiva. Drug drugega sta se bala kakor živega vraga. In zato posli seveda dolgo niso šli od rok. Nekoč pa sta se oba znašla v nekem cerkvenem uradu, ko sta prišla vanj vsak pri drugih vratih v nočnih urah, in tako sta se spoznala ter združila v skupnem, tokrat res uspešnem delu. V pisarnah dveh cerkva sta nakradla vse, kar sta potrebovala. in potem sta prav spretno ponarejala krstne liste. Od vseh osumljencev, ki jih je lepo število, je bila doslej izpuščena samo učiteljica tujih jezikov Lucija Verteš. Zaprli so jo, ker so neko njeno pismo našli pri enem izmed važnih stebrov »črne borze«. Učiteljica pa je prostodušno izpovedala, da so jo pri neki bogati družini, kjer je poučevala, vprašali, če bi hotela svoje znance, ki jih ima v Angliji, naprositi za neko posredovanje. Učiteljica je potem pismeno odgovorila, da tega nc more storiti. Bogata rodbina, pri kateri je poučevala, je živela seveda od »črne borze«. Celo v Bitolju je imela »črna borza« svoje pomočnike. Tam so zdaj našli malo topilnico, v kateri so topili tihotapci zlatnike, da bi jih v drugih oblikah lažje pretihotapili. Afere »črnih borz« zavzemajo vedno večji obseg in beograjski detektivi vedo povedati, kako jih po Beogradu nekateri menjalci in drugi podjetniki prestrašeno gledajo, pa če pridejo k njim v kaki še tako nedolžni zadevi. —tg. Žrtev službe na zadnji poti Velik pogreb železničarja Franceta Martinčka Kresnice, 15. marca V nedeljo popoldne so se zbrali v Kresnicah mnogi pogrebci iz vse okolice, da spremijo Franceta Martinška, železniškega sprevodnika, ki se je ponesrečil na vožnji med Rakekom in Ljubljano. France je bil iz ugledne narodne družine v našem kraju. Kakor smo že beležili, je bil v noči od petka na soboto v službi na brzotovornem vlaku, ki je vozil iz Postojne proti Ljubljani. Zaradi velikega varčevanja železniške uprave pri osebju so bile Francetu dodeljene kar tri zavore. Na predelu pri Verdu, kjer proga mcčno pada, je zaviral in se med vožnjo vzpenjal z vagona na vagon. Priča nesreče ni bil nihče. — France je padel med kolesje, ki ga je na mestu ugonobilo. Stanovski tovariši, ki dobro poznajo progo, sodijo, da je France med tem, ko se je plazil z enega na drugi voz, zadel v signal, ki stoji tik proge in katerega okrog 4. ure zjutraj ni mogel videti. Našli so ga šele pozneje vsega v krvi s prerezanim prsnim košem. Truplo so položili v krsto in jo odpeljali v službenem vozu na njegov dom v Kresnicah. Žalostna novica je pretresla vse domače, še zlasti očeta, upokojenega železničarja. K pogrebu so prišli- tudi zastopniki železniške direkcije iz Ljubljane ter lepo število stanovskih tovarišev iz Ljubljane in s postaj zasavske proge. Zelezničarska godba »Sloge« je igrala žalostinke. Takega pogreba pri nas že dolgo nismo videli. Nobenemu oko ni ostalo suho, ko se je ob grobu poslovil od nesrečnega tovariša predstavnik stanovske organizacije. Francetu je bilo komaj 28 let in je bil ponos Martinškove hiše. Velika udeležba in sočustvovanje naj bosta prizadeti družini v tolažbo! sest mrtvih v plazu na Bfelasici Usodno iskanje pastirjev na zasneženi planini Berane, 15. marca Na planini Bjelasici se je v ponedeljek okrog poldneva pripetila strašna nesreča. Ogromna snežna lavina je pokopala šest kmetov in doslej še niso mogli odkopati iz visokega snega vseh žrtev. Na pobočju planine na velikem pašniku, ki mu pravijo Mučnice, je nov sneg zatekel pastirje iz Ravne Reke iz okolice Bjelega polja, ki so tam pasli svojo drobnico. Do domačih staj je skoraj 10 km daleč in pastirji so si s svojo čredo le polagoma z največjimi težavami skozi sneg krčili pot. Iz vasi, kjer so bili vsi zaradi pastirjev in čred v velikih skrbeh, se je podalo pastirjem na proti pet mož z županom Jeremi-čem na čelu. Tej skupini je sledilo še več vaščanov. župan in njegovi spremljevalci se niso srečali s pastirji, ki so vodili svojo čredo v drugi smeri proti dolini. Ko so bili pastirji že na varnem, so prišli vaščani blizu Mučnice in tam je župana in njegove spremljevalce zajela velika snežna lavina, ki je s strašno brzino pridrčala nizdol. Vaščani, ki so županovi skupini sledili, so vse to od daleč gledali, pomagati pa niso mogli. Kakih 200 ljudi je prekopavalo ogromne sklade snega, ki jih je prinesel plaz, a od- kopali so samo trupla štirih žrtev. ★ Ne samo na visokih hribih, kakršna je Bjelasica, temveč tudi na dosti nižjem gorovju in celo v dolinah južnih srbskih pokrajin je obilo novega snega. V bitoljski okolici je 48 ur neprestano močno snežilo in so vse planine zasnežene kakor v najhujši zimi. Ponekod so celo veliki snežni zameti in je zasnežena cesta od Resnja v Bitolj, da ni več mogoče voziti pošte z avtomobili. Novi sneg je potrgal brzojavne žice in imajo uslužbenci poštno-telegraf-ske sekcije obilo trudapolnega dela. Avtobusi, ki so krenili iz Kičeva, so se morali vrniti, ravno tako pa je tudi prekinjena avtomobilska zveza od Prilepa do Kruše-va. Visoke snežne žamete je nagrmadila tudi po drugih cestah močna burja. Celo v Djevdjeliji imajo dosti novega snega. Po nekaj dneh lepega pomladnega vremena, ko je bilo že vse v zelenju in cvetju, je kar čez noč zavladala ostra zima. V ponedeljek popoldne je ielo snežiti in se je sneg obdržal tudi v Djevdjeliji. Huda zima na pragu pomladi je povzročila občutno škodo v sadonosnikih. Z Jurčkom smo šli na Mars Močan uspeh nove lutkovne igre na Taboru LJubljana^ 15. marca. Prijatelj majhnega gledališkega občinstva na Taboru, slavni igralec Jurček, je pretekle nedelje nastopil v novi igri. Med prijatelji našega, lutkarstva je vladalo za igro veliiko zanimanje, saj jo je spisal do. mačin, Joško šorn, in z njo obogatil našo borno lutkarsko literaturo. Jurčkov orkester je kratkočasil občinstvo, da je lažje čakalo na začetek igre. Ko se je Jurček pojavil na odru, je bila dvorana polna in je veselo pozdravljala svojega lesenega prijatelja. Jožko Šorn je pokazal s svojo igrico, da ima mnogo smisla za humor, Jurčka je igral sam in dosegel popoln uspeh. Vsebina igre je v kratkih potezah naslednja: Znani raziskovalec in učenjak Metan je zgradil letalo, s katerim hoče poleteti na Mars. Poleta bi se rad udeležil tudi mali Jurček, Ker pa mu profesor zaenkrat tega še ne dovoli, si izmisli premeteni Jurček zvijačo, ki se mu tudi posreči: profesor ostane na zemlji, Jurček in pilot pa poletita v stratosfero. Kmalu ! pristaneta na Marsu in seveda srečata Marsovce, ki so prav posrečeni. Zlasti imeniten je njihov poglavar, (igral ga je Balentin). Jurček začne misionariti med divjimi Marsovci, ki ne poznajo nobene kulture in civilizacije. Potem vzame njihovega poglavarja in s pilotom polete spet na zemljo, kjer jih z največjo nestrpnostjo in navdušenjem pričakuje ves j kulturni svet. j K lepemu uspehu igre je seveda močno pripomogla tudi scenerija, ki je vsestransko na umetniški višini, naravnost presenetljiva. Učinki so bili tako močni, da se ie najmanjše občinstvo začelo stiskati i k mamicam in je ta ali orni tudi malo po-jokaL Ko pa se je na deskah spet prikazal Jurček v sivoji rdeči jopici in se začel brezskrbno in navihano smehljati, je za-kraljeval tudi v dvorani smeh. Igra, ki je zahtevala od režiserja kakor od igralcev mnogo požrtvovalnega dela, je s polnim uspehom pokazala, da se naše lutkarstvo vsak dan bolj razvija in je kos tudi prav • V»ČLn. U2U1 I--«.. i težkim nalogam. Ignac Koprivec: Slovenske gorice pred pomladjo Zgodnje spomladansko sonce se prižema s svojimi žarki na prebujajočo se zemljo. Ob jarkih v prisojnih dolinah so pogrnile trate norice kakor bi zapadel sneg. V gozdovih nad jarki so zazvonili zvončki, ki kimajo v pozdrav sanjavim vijolicam tam po vratnikih in po grivah, se nasmihajo togim trobenticam ter se čudijo brezglavi igri veveric, ki se podijo po drevju, muc-kajo, se kličejo med seboj in skačejo z veje na vejo. Zidanice so se izvile iz navidezne majhnosti v katero jih je potisnila zima. Zopet kraljujejo sredi goric s svojimi ogromnimi prešami, v obokanih, vlažnih kamnitih kleteh pa je zaživelo vino. Začutilo je prihod pomladi in je zavrelo kot zavre v človeku ob njenem vstajenju kri. Božanski občutek je, povzpeti se v takšnem sončnem dnevu na hrib, stopiti raz-vnet po teh toplih, krepilnih sončnih žarkih v pivnico, si natočiti par krožic tega razburkanega vina ter se pogovoriti z vi-ničarjem, ki ga človek skoraj več ne pozna, tako se je spremenil, odkar sije na gorice sonce. Delo, — samo o delu govori, in nemiren je, raztresen, ker se še ne more ničesar prav lotiti. Zaljubljeno brbra o trsju, o sveže obrezanih rozgah, in na pamet bi vedel našteti, koliko vlačenc bo v kateri grabici, koliko bikov in koliko novega kol j a bo treba v vseh postatih. Desetine in desetine ponosnih cerkva se dviga iznad gričev ter zakriva s svojo te-njo tolsta župnišča, svetia na zunaj, znotraj pa mračna in neprijazna, podobna srednjeveškim gradovom. Pol pratike leži pred človekom, če pogleda iz visokega griča oo Slovenskih goricah. Na severu kraljujeta visoko nad vsemi drugimi Marija Snežna in Sveta Ana. Očrneli stolp Svetih Treh kraljev strmi gluho v nebo. Srebrna streha trebušastega ostrešja pri Svetem Lenartu se leskeče. da slepi oči. Radostno mežika s svojega nizkega hribčka, kakor bi se norčevala iz oblastne in samozavestne Svete Trojice, pribežališča pokorečih se romarjev, ki s svojimi tremi stolpi, pokritimi z rdečo streho ter s svojimi ogromnimi cerkvenimi poslopji dela videz trdnjave. Cerkev svetega Antona zamišljeno sanja na svojem griču, ob boku pa ji igrajo uspavanko s svojimi iglastimi vejami visoko okleščene smreke. In kakor bi bil na koncu velikega obzidja, se dviga pod nebo stolp Svetega Andraža, svetal sicer, zakaj vsakih pet let dobi novo srajco, ali vendar ta belina ne more zakriti neprijaznosti, ki diha iz cerkvenih zidin, kakor bi se skrival za njimi nestvor, ki kvari vzdušje. Jagnedi na trgu pred cerkvijo zib-ljejo svoje vitke vrhove, pod gričem pa šumi j a lena Pesnica, ki se po neštevilnih zavojih vleče sredi obširnih travnikov proti Ptujskemu polju. Ob grič na zapadni strani pesniške doline se stiska majcena Prva naSa lutkovna revija Prva in edina jugoslovenska ilustrirana lutkovna revija se imenuje »Sokolski lutkar« in je nedavno izšla v izdaji medžup-nega lutkovnega odbora žup dravske banovine v Ljubljani. Spričo naglega širjenja lutkovne umetnosti sploh in še posebej v sokolskih društvih je nastala potreba, da ustanovi organizacija sokoiskih lutkovnih odrov svoj list, ki naj te odre veže, jim daje navodila in usmerja pravilen razvoj te lepe umetnosti. Zlasti naj bi list skrbel, da bo lutkovna igra res prvovrstno vzgojno sredstvo za našo mladino. Sokolski lutkar ni namenjen le obstoječim odrom, marveč tudi onim sokolskim edinicam, ki lutkovnih odsekov še nimajo ter vsem, ki se za lutkarstvo zanimajo. Da je bila izdaja prve številke sploh mogoča, je žrtvo\ ala majhna skupina sokolskih lutkarskih delavcev mnogo časa, truda in povrhu še denarja. Saj morajo ti delavci sami pisati za list, tipkati matrice, ilustrirati in vršiti upravniško delo. Vse to seveda brezplačno, samo da omogočijo temu pre-potrebnemu listu izhajanje. Prva številka daje koristne pobude za ustanovitev lutkovnega gledališča, spomine dr. Ivana Laha o lutkah in lutkarstvu, članek o lutkar-stvu v Jugoslaviji, enostaven in praktičen tečaj, navodila, kako vodiš lutkovno igro, prvo dejanje pravljične lutkovne igre »Jurček gre na Triglav«, poročila, vesti in zabavo. List ima prikupno zunanjo obliko in je obilno okrašen z originalnimi risbami. Cena je skrajno nizka, saj stane letnik šestih številk le 20 din, kar zmore prav vsak lutkovni odsek in vsaka sokolska edi-nica. Društva naj torej upoštevajo dobro voljo započetnikov in korist lista in naj ne žalijo ustanoviteljev z vračanjem izvodov. Po skupni dobri volji se je treba spoznati. Z vzdrževanjem »Sokolskega lutkarja« podpre vsak naročnik dobro sokolsko delo. Fran Rauter f Sevnica, 15. marca. Na Planini pri Sevnici je danes dopoldne umrl upokojeni Šolski upravitelj g. Franc Rauter. Rodil se je dne 31. oktobra 1867 na Planini. Ko je dovršil učiteljišče v Mariboru, je služboval najprej 6 let kot učitelj v Brežicah, nato pa 34 let kot upravitelj trirazrednice v svojem rojstnem kraju Planini Tam je ostal tudi po svoji upokojitvi 1. 1924. Ko je pred poldrugim letom praznoval 701etnico ,se je njegovih lepih vrlin spominjalo tudi »Jutro*. Rauter je bil vsa leta odlično ocenjen vzgojitelj, ki Si je pridobil priljubljenost pri mladini in spoštovanje pri vsem prebivalstvu. še bolj si je navezal ljudi z iz-venšolskim delom, zlasti v sadjarstvu ln čebelarstvu, ki se je po njegovem prizadevanju tako lepo razvilo v planinski otkoll. ci. Vedro so kmetovalci radi hodili k njemu po nasvete. Z raznimi poizkusi je obogatil sadjarstvo tudi v Sloveniji vobče. Kot ljubitelj prirode se je dolgo ohranil čil in prožen. Zapustil je tri otroke ▼ uglednih položajih: inž. Fran je šum^Kl svetnik pri banski upravi, drugi sto je geometer, hčerka pa učiteljica v Brežicah. Uglednega pokojnika bodo v petek ob 17. uri spremili k večnemu počitKu. Naj mu bo lahka domača gruda! žalujočim izrekamo iskreno sožalje. Jeseniško gospodarstvo Jesenice, 15. marca. Občinsko gospodarstvo na Jesenicah se izčrpno kaže v novem proračunu, ki ga je na zadnji občinski seji obrazložil župan Valentin Markež in ki določa 3,308.949 din izdatkov in prav toliko dohodkov ter je za 421.884 din višji kakor tekoči proračun. Povišanje nasproti sedanjemu prorar čunu izkazuje prispevek ubožnemu skladu mestne občine za dovršitev in opremo zgradbe občinskega ubožnega zavetišča, ki znaša 1,228.950 din. Občinska uprava je našla kritje v zvišani davčni osnovi, delno pa tudi z uvedbo nove občinsike davščine na porabo koksa. Za kritje Je vnesla v proračun tudi prebitek obračuna v skupnem znesku 740.000 din. O proračunu se je razvila dolga in zanimiva debata. Dr. Aleš Stanovnik je govoril o razmerah v državi in izjavil, da njegov klub načelno ne bo glasoval za proračun, župan je prekinil njegov govor cerkev Svetega Bolfenka kakor bi jo bilo sram. Daleč za njo pa se smehlja izmed gozdov Sveta Barbara, ki pozdravlja s svojo belo vnanjostjo Svetega Urbana, mogočnega čuvarja Slovenskih goric na južni strani. In dalje in dalje na vzhod so še razmetane cerkvice svetnikov in svetnic, vse več ali manj lepe, pod njimi, okrog njih, za njimi pa so gorice z žlahtno trto, pa tudi zasad! šmarni ce, — se razprostirajo ponosne vasi in siromašni vrhi, kjer životarijo želarji in viničarji, ki se rodijo sredi strganih jank in starih nerabnih su-kenj ter mro med njimi, katerih družinski člani morajo štediti dvajset let, če hočejo pokopati svojega očeta kakor se kristjanu spodobi, zakaj pogrebni cenik siromakov ne pozna. 2ivo dražest teh prelepih krajev Se stopnjujejo jagnjedi ob cestah, lipe sredi vasi in kapelice pod njimi, pred katerimi se meseca maja zbira vaška mladina, da se pod pretvezo pobožnosti lahko nemoteno ljubkuje. Izletnik, ki bi hotel napasti svoje oči na pravi lepoti, se naj potrudi v Slovenske gorice. Naj se ne ustraši »totega pecirka«, noža, kola, ki baje pogosto razsajata tod. To so domači obračuni,, ki niso nič pogostejši kakor drugod, le temelji-tejši so nemara. Tujca pa spoštuje vsakdo. Ce bo žejen in se mu ne bo ljubilo vina, naj stopi k tetici gospodinji Dala mu bo zvarjak kislega mleka, piskrc zmetkov ali pa sladkega jabolčnika. In če bo hotel prigrizniti, ne bo v zadregi za kvasenice, krapce, gibanice in podobna — Naj ne govori o lepotah Slovenije, kdor si Se nI ogledal Slovenskih goric! NAROD NAJLEPŠE RASTI živi na Norveškem. Kot potomci Wikin>-gov se Norvežani še danes hranijo največ z ribo in ribjimi proizvodi, ki so njim glavna življenjska prehrana. Med ribjimi proizvodi zavzemajo pole-novke prvo mesto. Olje pridobljeno iz njih vsebuje vitamine A in D v taki meri, kot nobena druga ljudska hrana. Zato je bilo olje iz jeter polenovke že od nekdaj izvor ljudskega zdravja. Ena čajna žlička vsebuje več vitamina A in D, kakor količina mleka in masla, ki jo more človek v enem dnevu zaužiti! Vitamin A pospešuje rast in varuje pred kužnimi boleznimi, med tem ko vitamin D zdravi in zavaruje pred angleško boleznijo (rahitido). Zato je najboljše sredstvo za JačanJe v rasti zaostalega ali oslabelega organizma. NORVEŠKO ZDRAVILNO RIBJE OLJE ki je brez duha In okusa. z izjavo, da mu odvzame besedo, če se ne bo držal predmetne razprave. Dr. štem-pihar se načelno ni izjavil proti proračunu, pač pa je predlagal, naj občinski odbor pošlje na odločujoče mesto slično resolucijo, kakršno je na svojem zasedanju osvojil banski svet in jo poslal vladi, župan ni smatral tega predloga za resnega, in potrebnega ter ga ni dal na glasovanje. Dr. Ernest Rekar je izjavil, da je proračun realen in da ustreza velikim potrebam občine in tudi socialnim razmeram davkoplačevalcem. Po daljši debati je bil proračun v načelu sprejet z 18 glasovi. Tudi pri posameznih postavkah se je razvila debata, slednjič pa je bil proračun obenem s proračunom ubožnega sklada sprejet z majhnimi spremembami.; Kazen za podlo ovadbo Celje, IS. marca Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala v torek 531etni posestnik Franc Kene iz Piršen-brega pri Brežicah in 521etni posestnik in čevljar Franc Germovšek iz Globokega pri Brežicah. Razprava je trajala od 10.30 do 13.15 in od 16. do 19.30. Germovšek je bil obtožen, da je v drugI polovici leta 1937., ko je bila proti njemu uvedena prisilna dražba nepremičnin, poskušal naklepno zavesti in nasnovati po-« sestnikovo ženo Jožefo Fabinčevo k požigu njegovega zavarovanega vinskega hrama v Dedji vasi na Veselem vrhu z namero, da bi dobil od zavarovalnice Croatije din 12.000 zavarovalnine. Kene in Germovšek sta bila obtožena, da sta lani 13. aprila lažno in proti svojemu prepričanju pismeno ovadila državnemu tožilstvu v Celju, da je hotel bivši narodni poslanec in župan Ivan Urek v Globokem dne 10. marca 1933 v svoji pisarni izvršiti posilstvo nad Jožefo Fabinčevo. S tem sta hotela obtoženca povzročiti kazensko postopanje proti Iva-* nu Ureku, ki je bilo na sreskem sodišču v Brežicah tudi uvedeno, in uvedbo disciplinskega postopanja proti Ivanu Ureku kot predsedniku občine Globoko. Poleg tega sta bila Kene in Germovšek obtožena, da sta s ponovnim prigovarjanjem naklepno zavedla in nasnovala Jožefo Fabinčevo, da je lani 18. maja na sreskem sodišču v Brežicah v kazenskih poizvedbah proti Ivanu Ureku kot priča, ki ni prisegla, lažno izpovedala, da je hotel Ivan Urek 10. marca 1933 v svoji pisarni v Brežicah izvršiti nad njo posilstvo. Fabin-čeva je lani 31. decembra na okrožnem sodišču v Celju priznala svoje dejanje, h kateremu sta jo nagovorila Kene in Germovšek. Pri razpravi Je bilo zaslišanih več pril Sodišče je Keneta oprostilo obtožbe zaradi nagovarjanja k požigu, zaradi ostalih dejanj pa je obsodilo Keneta na 10 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo dveh let in Germovška na 4 me-! sece strogega zapora. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Zdaj Je v njih postalo bolj tiho. Gostovanja 90 odpravljena, pust je že zdavnaj za Pohorjem, post pa zahteva, da se človek tudi v govorjenju brzda. Le ob večerih se pri mizi razplete pomenek o delu. Govorijo o prvi kopi v goricah, ki je pred vratL Nekateri pripovedujejo, kako bodo grun-tarji letos plačevali kopačem, a se še ne ve nič gotovega. Nemški posestniki bodo baje ostali pri starem, cerkveni pa nameravajo plačevati k deri po osem dinarjev na dan, kakor se čuje. Je že tako! Mesarjenje Je na vseh kmetijah končano. Zaseka je stlačena v tiinje, le nad pečjo še visi v vsakem hramu par velikih klobas, ki jih je treba odriniti za bero, da je »nir v fari. Domači gospod so v nedelje oznanili, da bodo začeli s pobiranjem te dni in da bo to poslednji obrok za preteklo leto. Ce je treba dobiti seno, ozimino, ajdo, mošt, pšenico za hostije, gnoj za v gorice, klobase in jajca, moraš prepotovati vso faro. Farani niso toliko verni, da bi svoje darove pripeljali sami. »Ni lepo, da imate ta časnik v hiši,« po« uči dušni pastir gospodinjo. »Siri brezver-stvo. Tak list je strup. Odpovej ga! Ne paziš na moža! — Zašel Je v druščino, ki ni prijazna cerkvi. Spreobrni ga!« »Zbogom in boglonaj!« se glasi slovo. Prebivalci niso odbijajoči in dajo bero, ko pridejo k hramom tudi oo. frančiškani mi-noriti ali Slanice slovečih samostanov. Pa to je v glavnem že opravljeno. Le za kakšno najnujnejšo stvar bo še treba odriniti par dinarjev, darovati za sveti misijon y Afriki ln pa za zidanje bogoslovja. ___ »JUTRO« St. 64. — A =======================^^ Četrtek, 56.10.1939. EDINSTVENO FILMSKO DELO BAJNE LEPOTE po nesmrtnem istoimenskem romanu, prevedenem v vse kulturne jezike: IZ MARK TWAINOVEGA SRCA — V SRCE VSEGA SVETA: to je moto tega krasnega filma! Danes PREMIERA ob 16., 19. In 21« url Pustolovščine Toma Sawyerja (Izgovori: TOMA SAJERJA) Ta film, Id bo prav tako kakor »SNEGULCICA« razgibal In razveselil vso Ljubljano, staro ln mlado, moške, ženske in mladino, je bil nagrajen lani na bienali v Benetkah s prvo nagrado! MARK TWAINOV namen je bil spomniti odrasle, kakšni so bili kot otroci, kako so mislili, govorili in v kakšne pustolovščine so se spuščali . . . KINO UNION 9in acc vesli * Opozorilo vojnim dobrovoljcem. V nedeljo 19. t. m. bo v veliki sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani ob 10. dopoldne XX. redni občni zbor naše organizacije. Na predvečer občnega zbora 18. t. m. bo ob pol 21. v restavracijski dvo-radi hotela »štrukelj« (Dalmatinova ulica) članski zaupni sestanfk, na katerem se bodo podrobno obravnavala vsa poročila za občni zbor in se bo sestavila tudi kandidatna lista novega odbora. Razprave se bodo lahko vršile samo na tem članskem sestanku, ne pa na občnem zboru, ki bo imel svečano obeležje. Tovariši! Udelež te se gotovo in polnoštevilno zaupnega sestanka in občnega zbora! Sreska organizacija zveze vojn h dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. * Snežne razmere v planinah so zadovoljive. Vse dneve marca se gioije juua-nja temperatura v višinah nad 15o0 m med — 2 in —6 C pod ničlo tako, da je vsa planinska piiroda zjutraj pokrita z večeen. timetrsko plastjo sreža, ki ga dopoldansko sonce predela v so^nat sneg najboljše kakovosti. Snega je dovolj tako je v okolici Staničeve koče, ki bo oskrbovana od 15 marca do 15. maja t. t. okrog tri metre snega, enako tudi v okolišu Triglavskega doma na Kredarici, ki bo oskrbovan od 1. do 15. aprila 1939. V dolini Triglavskih jezer, kjer je že stalno oskrbovana koča SPD. je 225 crn snega. Smuka iz doline Triglavskih jezer proti Komni je izborna, saj je na Komni tudi en in po) metra snega Izhodišče za vse ture na Komno. v doline Triglavskih jezer in dalje preko Hribaric je v »Ziatorogu« ob Boh Jezeru, kamor vozi od dopoldanskega vlaka reclno avtobus, ki se vrača od Zla-toroga 2 odhodom ob 16.30 uri. Smučar ji planinci, ki so namenjeni v Triglavsko pogorje iz Mojstrane, naj se oglasijo pri gorskem vodniku Lahu Gregorju, kjer si morejo izposoditi ključ od zavetišča v Zg Krmi. Iz Kranjske gore se je treba le malo vzpeti in že je mogoče natakniti smuči na cesti na Vršič, kjer je v okolici Erjavčeve koče pod Vršičem izboren sneg za smuko. — Kamniške planine kažejo proti Ljubljani svojo belo fronto; vsakdo se lahko prepriča, da je tudi na teh planinah še dovolj snega. Krvavec ima okrog 30 cm snega na osojnih straneh še vedno pršič. Najprikladnejši vzpon je iz Cerkelj. kamor vozi avtobus podjetja Žužek, ki audi SPD 30n/(, popust pri vozni ceni, ako čian društva izkaže s potrdilom, da je posetil Dom na Krvavcu. — Velika Planina ima še okro^ pol metra snega, tako da je tudi na tej visoki planoti smuka dobra Smuško veselje bo trajalo še do sredine maja; planinci in smučarji naj izrabijo ugodno priliko ter naj pohitijo v svojem prostem času s smučmi na planinska smučišča Podrobne informacije o posameznih turah o snežnih prilikah in o planinskih postojankah dob'te v pisarni SPD, Ljubi iana, Aleksandrova cesta 4-1, telefon 40—56. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede 3n trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolicl, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485 25 V 35. * Smrt med izseljenci. Iz Belgije nam pišejo: V tukajšnjih premogokopih je mnogo Slovencev na delu. Zlasti mnogo jih je iz Julijske Krajine Delo je trdo in zahteva mnogo napora. Zato ni čudno, če nas poleg nesreč v poklicu zasledujejo tudi bolezni, da si moramo iskati zdravja po bol-nišneah. Tako se je zgodilo tudi Valentinu štruklju doma iz Tolminskega Loma. Zaradi bolezni na želodcu je moral nenadno podvreči se operaciji, ki je ni prenesel. Dne 27. februarja je podlegel. Imel je kljub slabemu vremenu zeio lep pogreb, ki se ga je udelež;lo poleg mnogih sorodnikov, ki živijo s svojimi družinami v Belgiji, tudi veliko število znancev-rojakov. Krsto je pokrivalo mnogo vencev in cvetja, znamenje, da je bil pokojnik pri vseh priljubljen. Zapušča vdovo s hčerko, ki se tem potom najtopljeje zahvaljujeta darovalcem za vence in cvetja. Pri zaprtju tn motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefnvp erenčice * Ustanovljena je prva podriižnica hrvatskega kulturnega društva »Napredka« v Srbiji. V Kraljevu, kjer živi precej Hrvatov, je bila nedavno ustanovljena podružnica hrvatskega kulturnega društva s-Napredka«. ki je prvo v Srbiji. Na ustanovnem občnem zboru je pristopilo v organizacijo nad 50 članov in članic. Odbor nove podružnice bc skušal organizirati tudi rojake, ki živijo v Kragujevcu, Nišu in drugih krajih. * Prebivalstvu v litijskem srezu. Za-strupljevanje vran bo trajalo v litijskem okraju do 7 aprila. V ta namen bodo lovci, člani Zasavskega lovskega društva, polagali na prostem zastrupljena kurja jajca, ki bodo označena z modrim žigom mrtvaške glave. Občinstvo opozarjamo na zastrupljena jajca in lovci prosijo vse, naj puste zastrupljena jajca tam, kjer so položena. * Važno za čebelarje. Društvena čebelar-na je dobila prosto skladišče za med in vosek. Čebelarji, ki prinesejo v Ljubljano vosek v prodajo ali zamenjavo za satnice, naj prijavijo trošar nsk;m organom, da bodo vosek oddali v prosto skladišče Društvene čebelarne. Zaradi tega čebelarjem :he bo treba utrpeti mestne trošarine, ki jim bo. ako jo bodo na mitnici plačali, v čebelami povrnjena. (—) * Bo'n;ki so povsod. Zato je neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim ln otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801-37. i * Potrebna in koristna knjiga. Izšla je ! že dolgo pri nas pogrešana knjiga »Prehrana v zdravju in v bolezni«, ki jo je po dolgoletni praksi napisal dr. L. Mer-čun, primarij drž. bolnice v Ljubljani. Knjiga je praktičen pripomoček za pravilno prehrano zdravega človeka in boln ka. Cena knjigi je izredno nizka (20 din), do-oi se pri piscu, ki jo je sam založil, in v knjigarnah. (—) »FORVIL« rdečilo za lice in usta Vas pomladi tn polepša Dobi se v vseh naraviJh oarvah — seveda v Parfumeriji NADA, Ljubljana. Frančiškanska ulica. * Gmotne težave zavoda za zavarovanje zoper točo v Savski banovini. Zavod za zavarovanje pridelkov zoper točo. ki ga vodi savska banovina, je dovršil lani 10-letnico svojega obstoja V dobi petih prvih let je deloval zavod samo na enem delu banovine, na področju nekdanje primorsko krajiške oblasti, potem pa se je razširil na področje cele banovine in je v petih letih svojega delovanja na področju cele banovine izplačaj nad 75 milijonov zavarovalnin, na leto povprečno 15 milijonov, kar znaša 88 odstotkov skupne letne zavarovalnine. Največ škode je povzročila toča leta 1937. in teda_ so izplačila daleč presegala dohodke zavoda. Zavod je moral takrat izplačati blizu 27 milijonov in zaradi tega je zdaj v gmotnih težavah. * Najstarejši prebivalec Srema ln Mač-ve je umrl. V vasi Radenkoviču so pokopali 1161etnega posestnika Marka Dimi-trijeviča, ki je bil najstarejši prebivalec Mačve in Srema. V Mačvo je prišel v mladosti in si je s svojo pridnostjo in varčnostjo pridobil lepo premoženje. * Za izlet, ki bo od 24 do 26- t. m. v Gorico in Trst sprejema prijave do 18. t. m. izletna pisarna M. Okom Ljubljana, Frančiškanska ulica tel. 22-50. (—) * Vsak otrok je uganka in nihče ne ve, kako se bo razvil. Tudi najskrbnejši starši nc morejo vpMvati na otrrkov razvoj, marveč lahko samo ustvarjajo pogoje za njegovo zdravo razvijanje. Uspehe v živ. ljenju ima samo zdrav čiovek in je zaradi tega najko'j važna prava prehrana že v detinski dobi Preizkušena koncentrirana krepčilna hrana Ovomaltine vsebuje v koncentrirani obliki vse vitamine in redil-ne vrednote, ki so neobhodno potrebne za razvoj in okrepitev organizma. (—) Iz Linblfene u— Zadnja pot kapetana Matije Petka. V ponedeljek ob 15. je bil izpred mrtvaške veže pogreb upokojenega kapetana g. Ma. tije Petka. Pred 15. se je zbrala pred mrtvašnico množica njegovih prijateljev in znancev ter ostalega občinstva, pred vhodom pa je bila postirana častna vojaška četa. Po blagoslovitvi in molitvah duhovnikov so prenesli krsto s truplom na lafeto, nakar je krenil žalni sprevod na pokopališče k Sv Križu. Takoj za križem in častno vojaško četo je korakala vojaška gedba, ki je igrala žaiostinke. V žalnem sprevodu je bila tudi vrsta aktivnih oficirjev, na njegovi pos'ednji poti pa so spremili pokojnika tudi mnogoštevilni rezervni oficirji. Na pokopališču je častna četa oddala salvo. Pokojni kapetan Matija Petek je bil prlešlci rojak doma iz okolice Ormoža. Služil je ves čas svetovne vojne, dalj? časa tudi v Skadru. Po prevratu je služil več let. na Cetiniu. kjer je bil med našim črnogorskim prebivalstvom zaradi svoje originalnosti zelo priljubljen. Tudi po upo. .kojitvi je ostal na Cetinju, kjer je prevzel mesto ekonoma pri banski upravi. Kasneje se je preselil v Kotor, pred dobrim pol letom pa v Ljubljano, kjer ga je napadla bolezen, ki ji je sedaj podlegel. Pokoiniku, ki si je tudi v Ljubljao kmalu pridobil ve-Mk krog prijateljev, bodi domača žemljica lahka! u— Za mestne reveže so darovali: g. Ru. dolf Bari, Večna pot 35., v počastitev svojega pok. svaka Matije Pelka, šolskega upravitelja v Toplicah pri Zagorju, 100 din; Plestenjakovi v počaščenje pok. Franca Poženela 100 din. Za kuhinjo naibednej-šlh v stari cukrarni je darovalo us^žben-stvo hidrotehnlčnega odseka kr. banske uprave 250 din v počaščenje pok. ge. Helene Mačkove, a mestni socialni urad je v znamenje teh daril položil na krste vence v mestnih barvah. Počastite rajne z dobrimi deli! Za kuhinjo v cukrarni je g. Avgust Erklavc trgovec v Povšetcvi ulici spet daroval 50 kg zelja, g. Franc Hočevar, gostilničar pn »Figovcu« pa 150 din. Vsem dobrotnikom revnih izreka meseno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiran;h. u— Predavanje o Primorski, v ponede-deljek 20 t. m. bo ob 8. zvečer v mali dvorani filharmonije preds.val dr. čermeij Lavo o Primorski. Predavanje priredi vodstvo Družbe sv Ciri\a in Metoda, številni diapozitivi bedo prikazali krajsvne lepote Primorske. Poznavanje narodnostnih vpra šanj je prav potrebno vsakomur, zato vabi ČMD vse, ki se zanimajo, na to preda, vanje. Ker mora biti dvorana ob 21.30 uri prosta za radio prenos fco pričetek tečno ob 20., na kai opozarjamo obiskovalce. Vstopnine ni. u— Pevski zbor G!ashene Matice. Drevi ob 20. redna vaja vsega mešanega zb 'ra. u— Vpliv ledene dobe na življenje, je bilo naslov predavanju, ki ga je imel snoči v okviru Prirodoslovnega društva univ. prof. dr. Jovan Hadžija. Predavatelj je govoril o vplivu ki ga je imela ledena doba ha razpoaelitev vrst v živalstvu in rastlinstvu. živali in rastline, ki so živele malo pred ledeno dobo, so se morale prilagoditi novi klimi, iz starih vrat so na sta. jale nove. Tako je bil tipičen predstavnik ledene dobe mamut in je tudi z njo vred izginil. Prav takn njegovi tovariši: nosorog, jamski medved, jamski lev in druge živali ki so deloma izginile z ledeno dobo vred, deloma pa živele še naprej in počasi izumirale. Zanimivo predavanje je predavatelj Ilustriral z lepimi diapozitivi. u— Vrtnarsko ln sa^iarsko drn«tvo. podružnica Moste, priredi drevi ob 20. predavanje o zeleniavi in povrtninl. Predavatelj g. ravnatelj Lap Anton. ■ KINO MATICA, tel. 21-24 Predstave ob 16., 19., 21. uri | HAVAJSKA GLASBA 8 letni CARUSO—Bobby BREEN prvikrat na filmskem platnu. Film prekrasnih havajskih melodij. — Film z otoka večne mladosti in ljubezni. I u— Novice lz stare tukrarne. Na noti- i co, ki smo jo s tem Dasiovom objavili v torek, nam je mestno poglavarstvo posla- | lo izjavo, da se o resničnosti informacij z ' magistrata in o resničnosti informacij, ki jih prejema uredništvo »Jutra'« iz vrst prizadetih, javnost lahko vsak dan prepriča. Mestno poglavarstvo je namreč že večkrat povabilo ljubljansko javnost in vse dobrotnike na ogled zavoda v stari cukrarni. V »Novicah iz stare cukrame«, ki jih je objavia po-edeljska izdaja ^Jutra« 13. t. m., je podčrtano povabilo: -»Vsi dobrotniki so vabljeni, da se kadarkoli sami prepričajo, kakšna hrana in red je v stari cukrarni.« Poleg tega je pa v istem članku tudi naslednje: »V kuhmji je vedno uradno nadzorstvo, razen tega pa nadzorujejo zlasti pokušnjo in razde'i. tev hrane vsak dan tudi zastopnice in zastopniki vseh v vrhovnem socialnem svetu mesta Ljub'jane zastopanih karitativ-nih društev.« Ob vsesvetski dobrodelni akciji so p? v Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane stopili tudi po en zastopnik vseh štirih ljubljanskih dnevnikov ter oba ljubljanska dopisnika beograjske »Politike« in »Pravde« Ti zastopniki dnevnega tiska so sodeVvali s tako vnemo in tako koristno, da predvsem njim gre zahvala za uspeh vsesvet:ike akc:je. Gotovo se pa ti člani Vrhovrega socialnega sveta mesta Ljubljane tudd sedaj popolnoma zavedajo svojih pravic in svojih dolžnosti ter prav debro vedo, kdaj je treba grajati in kdaj hvaliti. Mestno poglavarstvo torej samo še ponavlja svoje že večkrat izrečeno vab:'o, naj zastopniki dnevnega tiska z vso doslej izkezano vestnostjo in požrtvovalnostjo nadzorujejo tudi poslovanje socia'nega zavoda v stari cukrarni. Hkra. ti pa mestno poglavarstvo prosi zastopnike dnevnega tiska, naj se sami prepričajo o verodostojnosti svojih informatorjev in objektivne po lastnih izsledkih obveščajo javnost. Te dni objavi mest.nj socialni urad razpored stalnega nadzorstva sestav'jenega iz zastopnic in zastopnikov v Vrhovnem socialnem svetu zastopanih organizacij, da bo v stari cukrarni vsak dan nadzorstvo. PRAVLJICE Najnovejše WALT DISNEY-jeve zabavne Predstave ob 16., 19 in 21. uri. Mickyjev slon, Trije slepi mušketirji, Racman in pluto, Selitev, Mickjjev cirkus, Sorodnik iz province, Mickjjev tekmec, Planinci. — SAMO še DANES in JUTRI ! Glasbeni dodatek: LISZTOVA RAPSODIJA. KINO SLOGA, tel. 27-30 u— JNAK Edinstvo obvešča člane da bo drevi ob 20. redni sestanek. Predaval bo g. prof. Ljuba Jurkovič o temi »Naš študent v javnem življenju«. Udeležba za vse strogo obvezna! u— šentpetrska moška in ženska podružnica CMD priredita v soboto 18. t. m. v Kolodvorski restavraciji družabni večer. Vstopnine ne bo, vzlic temu pa se bodo vsi gostje prav dobro zabavali. Poleg godbe nastopita tudi znana komika Jožek ln Ježek. Gospa in gospod Majcen sta obljubila prirediteljem da pripravita za ta večer posebne specialitete po skrajno ugodnih cenah, zgolj glede na korist in namen prireditve. Jožice ln Jožki, vam na čast se pripravlja ta prireditev! Pr dite, da skupaj proslavimo vaš god! Povabljen je vsakdo, ki želi preživeti v soboto zvečer nekaj prijetnih ur. u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da bo v petek 17. t. m. predaval v Ljubljani viceadmiral britanske mornarice g. Usborn o narodni obrambi v Veliki Britaniji Predavanje bo najbrže v mali filharmonični dvorani ob 18 in po možnosti s skioptičnimi slikami. Cas in kraj se bosta naznanila še posebej v jutršnjih dnevnikih Na zelo zanimivo predavanje posebej opozarjamo. Iz Ma&ht)ra a— župni prednjaškl tečaj je bil 17. februarja do 9. t m v Sokolskem domu matičnega Sokola Udeležilo se ga je 69 bratov in sester iz 26 ed:nic. Kot nadaljevanje tega tečaja ie bil 10. in 11 t. m. prosvetni tečai, ki se ga je udeležilo 45 bratov ln sester. V tečajih je predavalo m vadilo 26 predavateljev, oziroma vaditeljev. Uspeh je bil pra/ zadovoljiv in je upati, da bodo udeležene; prav uspešno delovali v svoJih edinicah ter utrjevali in širili sokoisko idejo. PRIHODNJI TEDEN MODNA REVIJA MODELI ZA DAMO IN GOSPODA PLAŠČI, KOSTIMI, TOALETE, PROMENADNE, ŠPORTNE IN KOPALNE OBLEKE VELIKA DVORANA KAZINE u— Stalni obiskovalci opernega gledališča prosimo p. n. upravo, ako bi za »Tra-viato« z g. Gjungjenac povabila tudi g. Go-stiča, ki se mudi v Ljubljani, in s tem ugodila mnogostranskim željam operne publi. ke. u— Podružnica Kola jugos!ovenskih sester, Moste vab. vse svoje članice in dobrotnike na svoj XVII. redni občni zbor, ki bo v nedeljo 19. t. m. ob 3. popoldne v salonu gostilne Košak na Zaloški cesti. u— šentjakobsko gledališče ponovi v soboto zvečer in nedeljo popoldne Haškovo satiro na vojno »Dobri vojak švejk«. To sta obenem nepreklicno zadnji uprizoritvi te nad vse uspele igre. — Prihodnji petek bo premiera ljudske veseloigre z godbo in petjem »Slaba vest« v režiji g. Eyppra, na kar že danes opozarjamo. u— Nesreča pri delu. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali 20-letDega delavca Jožeta Kaplana iz Rakitnice pri Rib. niči. Nakladal je h'ode pa mu je težko bruno padlo na nogo in mu jo zdrobilo V bolnišnico je morala tudi 12-letna Štefanija Simorčičeva iz Gradca pri Litiji, ki jo je na cesti podrl nekj avtomobilist. u— Aretacija nevarnega vlomi'ca. V torek popoldne je stražnik v Pražakovi ul:ci po. stal pozoren na mladega moškega, ki je v divjem tempu pritekel s Tyrševe ceste Iz strahu pred možem postave jo je mož zavil nazaj v Vošnjakovo ulico in dalje proti Bleiweisotari dolg v znesku 7000 din. za kar pa mora športni klub podati potrebno garancijo. Klub je v preteklem letu priredil dva lahkoatletsfca mitinga, športno kegljanje na dobitke, vsa tri moštva p« so odigrala 57 tekem, in sicer 29 prijateljskih, 26 prven stvenih in 2 pokalni Od teh je bilo 31 zmag 7 neodločenih in 19 porazov Razlika v golih znaša ▼ dobro 247:133 Razlika golov prvenstvenega tekmovanja prvega moštva j Lepa stanovska sloga naših trafikantov Ljubljana, 13 marca Zborovanje Združenja trafikantov za Slovenijo, ki je bilo v nedeljo pn Mikiiču. vanje, ki ga je otvoril predsednik g Jože Hladnik, je vodil delegat bratskega društva iz Zagreba g. Smidhen Da posvečajo trafikanti veliko svojega zanimanja delovanju društva, je dokazala lepa udeležba ne le trafikantov iz Ljubljane, temveč tudi raznih zastopnikov iz večjih provincialnib središč. Predsednik g. Hladnik ln tajnik g PreSa sta obširneje poročala v delovanju društva v preteklem letu, ki je šlo v glavnem za izboljšanjem položaja socialno šibkih članov društva in pa za reševanjem splošno važnih stanovskih vprašanj Složnost med trafikanti se je izkazala za zelo potrebno ln pa tudi učinkovito, tako da je društvu po večini uspelo doseči to, za kar se je zavzelo. Tako iz poročil, kakor tudi iz debate med slučajnostmi pa je izhajalo, da trafikanti zelo trpe pod nerednimi dobavami od strani glavnih zalog Cesto se jim dogaja, da dobijo namesto polnih skoraj prazne zavitke in se jim ta nerednost ne popravi Na pol v šali se )e zato neki zastopnik Izrazil, da so trafikanti iz njegovega področja namenjeni dajati sumljive zavitke v rentgenski pregled Nadalje Je velika šiba trafikantov konkurenca nekaterih državnih oblastev ln celo šol pri prodaji kolkov Predloge za izboljšanje položaja so trafikanti že Izdelali ln zagrebška delegacija, ki Je pooblaščena zastopati tudi interese slovenskih trafikantov bo te predloge pojasnila v Beogradu Lepo gesto solidarnosti so Izvedli naši trafikanti s tem. da so v preteklem letu ustanovili svojo kreditno zadrugo Trafikanti že v velikem številu pristopajo kot zadružniki Vse kaže. da bo ta zadruga postala močna podporna ustanova, katere naloga bo morda v bodočnosti v glavnem ta. da bo v večjem središču prevzela v svoje roke slavno monopolsko zalogo, ki bo gotovo bolj delovala v Interesu trafikantov, kakor Odločeni so roži kratki dnovi • • • Te dni je minilo leto dni, odkar je v Sevnici umrla nadebudna Ljubica Merie-va. Njene tovariiice je smrt tako globoko prevzela. da se je ob obletnici spominjajo z naslednjimi spominskimi vrsticami. •Ljubica. ie danes ne moremo verjeti, da te m več. Se 20 dni pred smrtjo si šla z nami vesela v iolo. Ko si obolela, smo upale na okrevanje Ko pa je ostalo tvoje mesto prazno, so ostala prazna tudi naša srca. Ne pogrešajo te samo starši in biatec, pogrešamo te tudi v šoli, v sokolski telovadnici, pri nastopih in v prostem času. saj si nam bila prisrčna prijateljica. Grob smo ti ob-sule s pomladnim cvetjem in tužne se spominjamo lanskega solnčnegu pa vendar tako žalostnega dne, ko te je velika množica spremila k večnemu počitku Zdaj obiskujemo tvoj grob in se te venomer tožne spominjamo, ie zlasti. ko se v deželo vrača pomlad. — V imenu tovariiic. Silva Gabri-čeva.m pa sedaj zaloge, ki so v privatnih rokah Za predsednika združenja je bil spet izbran g Josip Hladnik. za odbornike pa gg Jernej Novak. Fant PreSa. Marjana Novakova, Franja Pezdirjeva. Franje Mer-varjeva, Izabela Ahčinova, Miha Belak Bogo Lunder, Vinko Jerman, Janez Lan-got. Štefka Košakova ln Janez Pahor. Naročajte, čitajte in Širite »J U T R 0«! SO nastopov septeta bratov živkov Sloviti septet bratov živko, ki ima za seboj že 50 koncertnih nastopov, se pripravlja na novo turnejo. V marcu in aprilu priredi več koncertov po obmejn.h krajih Slovenije, kakor v Slovenjgradcu. Gornji Radgoni in Murski Soboti. Septet tvori 6 bratov In Franjo Logar, Šolski upravitelj lz Laporja. Prireja že 6 let pr.dno koncerte jugoslovanske umetne, duhovne in narodne pesmi š^rom dravske banovine in Je naštudira! svoj obširni spored pod vodstvom prof. Vasilija Mirka. Septet uživa te zaradi svoje originalne sestave lep sloves. Kje daleč okrog pa se Se najde 6. za glasbeno umetnost navdušenih bratov, k. premorejo tak glasovni material, da se je dala sestaviti iz njih homogena pevs.-a edinica in ki svoj prosti čas izven službt žrtvujejo neumornemu Atud.ju naše pesmi? Septet vadi redno vsa ta leta po enkrat na teden in to v Mariboru ali pa v Polj-čanah, ker sta dva njegova člana nameščena kot učitelja v Poljčanah. Za svoj trud je septet žel na svojih 50 dosedanjih nastopih obilo priznanja od strani občin^l/a in se lahko ponaša s celo vrsto laskav n kritik. Ocene priznavajo septelu glasovno uravnoveSenost. krasno izdelanost v interpretaciji pesmi, bodisi težjih umetnih aH lažj.h narodnih, priznavajo mu dalje pevsko rutino ln dejstvo, da poslane lepa tudi najbolj preprosta pesmica, ako nam jO podajo pevci, ki ne po jo zaradi paradlra-nja temveč iz stčne potrebe. Obmejno prebivalstvo omenjenih krajev. *Jer name-rt vajo bratje v kratkem konvertirati, naj s4, v čim večjem številu privo&či lep gUa-beni užitek. Janku Ogulinu v spomin Tuj. nedostopen je bil onim. ki ga niso hoten poznati in so zrli v njem le človeka, ki mu Je denar vse. Drugim pa, globlje gledajočim, je na stežaj odpiral svoje srce. Prihajali in odhajali so z gostoljubnega doma. prepolni zavesti, da so našli v Janku poštenega ln iskrenega prijatelja Njegova navzočnost Je poživljala vsako družbo Roke sklenjene kakor v mo litvn, z vednirn izrazom notranjega zadovoljstva je všečno brundal predse, če mu je slučajno zmanjkalo besed. Tudi po ame-kana ko Jo je včasih zaokrožil ln na smeh, kj je gromko odgovarjaj njegovim domislicam, hudomušno dejal: »Ali right«. Njegovo življenje ni bilo zaman, saj je vsebovalo eno samo veliko, nepretrgano in vedno se ponavljajočo besedo; Delo. Najprej trdo delo v Ameriki, kamor Je bil od-Sel že v rani mladvezd. Postopek, po katerem pripravijo zvezde ck> petja, temelji na tem, da se svetlobni žarlkj nebesnih teles spremenijo v zvočne valove, ki Jih snemajo potem na voščene plošče. Muzej ima že veliko zbirko takšnih plošč. Postani In ostani član /odnikove družbe! »Preden te prosim za roko, povej mi, ali se bo po poroki tvoja mati preselila k tebi T« £>Everybodya weekly«)> 32 ananasov je pojedel Na Havaju bo priredili tekmo s pospravljanjem« aiuLaasov, pri kateri je knjigovodja neke izvozne tvrdke dobil prvo agradu in — želodčno obolenje. Mož Je v rekordnem času 55 minut pojedel 32 a anasov brez lupine. Se isti večer so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ga operirali Čeprav njegovo življenje ni v nevarnosti, se podobne tekme gotovo ne bo udeležil več. . nanasov še pogledati ne bo hotel več. Novi predsednik romunske vlade Vlak povozil otroka — brez skede Blizu Murra na Wurtemberškem se Je trileten fantek igral brez nadzorstva na žeLemiški progi. Pridrvel Je osebni vlak, lokomotiva Je otroka zagrabila ln ga vrgla tako med tračnice, da je šel ves vlak preko njega. Vlak so takoj ustavili, ko so popotniki stekli ven, so z začudenjem videli, da se dečko zdrav in živ dviga ln presenečeno gleda železno pošast, ki je zgrmela preko nJega. Neverjetna sreča ga je vrgla med tračnice tako, da se mu ni skrivil niti las. Po svečanem krona aju Je novi papež Pij XII, podelil Rimu in vsemu svetu svoj blagoslov Tvorni ca za sintetični kavčuk v Italiji Odbor za avtarkijo v Italiji je imel pod predsedstvom Mussollnija sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se zgradi tvornica za sintetični kavčuk v Ferrari. Zaradi smrti patriarha Mlrona Je bil imenovan za novega šefa bukareštovske vlade dosedanji notranji minister Calinescu 14 uit urni pregled Pripombe k raziskovanju tragike Iv. Cankarja Ugleden literat in urednik ml je tožil o slabih uč.nkih, ki jih povzroča med nerazsodnimi ljudmi objavljenje dr. Kraigherjeve študije na neprimernem mestu. Sodi, da bi ta razprava spadala bolje med ožji krog. n. pr. v Zdravniški vestnik. Čeprav b. bilo to bolj oportuno, vendar mislim, da se ni treba ozirati na množice nerazsodnih. sicer bi morali pred vsemi ljudmi zapreti sploh vse predale literature in publicistike. Pred zlobo duševno omejenih »inteligentov« pač ni varen nikdo in nič ne ostane neomadeževano. Umetn.ke in učenjake pa sploh malokdo prav razume, nje, njih življenje, procese ustvarjanja, njih nazore in navade. Zelo koristno bi bilo, če bi se kdo lotil te naloge, da bi ljudem kar se da jasno vse te nerazumljivosti razložil. Sam sem že večkrat namera-to storiti, a kam s to obsežno snovjo? Dnevniki imajo za take zadeve Prokru-stove postelje. Večina ljudstva ima v svoji omejenosti ali nepoučenosti umetnike in učenjake za čudaške prismojence. Samemu Prešernu n. pr. so Ljubljančani dali vzdevek »ta prismojen dohtar«. Polinteligenti so zajeli iz tega ali onega vira požirke židovske zgolj racionalne učenosti, ki razlaga genialnost v zvezi s pojavi raznih vrst blaznosti oz. celo predpostavlja blaznost kot mater genialnosti. (Lombrozo n. pr. pa je svojo teorijo pred svojo smrtjo sam preklical.) žalostna resnica pa je ta, da je skoro že prav vse človeštvo več ali manj degenerirano in se sproti po malem spet re-generira. Ce ne bi bilo teh zapletenih in nepojasnjenih procesov regeneracije, bi bilo človeštvo menda že izumrlo. Po svojih neusmiljenih neprestanih opazovanjih lahko rečem, da še nisem videl človeka, družine, rodu, ki bi bil brez slehernega znaka degeneracije. In če bi šel sodit s kompen-dijem psihiatrije v roki, bi lahko rekel, da normalnega človeka sploh ni. To sodbo so ugjedni psihiatri čisto resno potrdili. Saj berete večkrat o predvojnih, vojnih in povojnih psihozah pri nas. Psihiatrija je bila kot nekatere druge vede služabnica države in je predpostavljala ideal zdravega državljana, ki ga sploh ni. Pribijem pa, da oni »inteligentl«, ki ne ločijo živčnih kompleksov od duševnih in zlorabljajo dr. Kraigherjevo besedo o Cankarjevem kompleksu telesne manjvrednosti, podzavestno ali celo zavestno čutijo svojo duševno manjvrednost ln se ravno zaradi te a sadistično naslado zagrizuje-jo v Cankarjev kadaver in dosledno gotovo tudi v še žive duševne tvorce. Zvrhana mera lastnih skušenj in zgodovina me učita, da masa zavida umetn ke in učenjake za njih socialno priznano jim višjo vrednost in se skuša za lastno manjvrednost maščevati nad njimi in njih delom s kakršnokoli nečedno besedo, s kakršn:mkoli grdim dejanjem. Sploh je to občen vsakdanji pojav ne le v odnošajih mase do du-ševn;h veljakov, temveč je med vso pisano množico ljudi medsebojno v navadi. Med rafinirane specialiste sladostrastnike te vrste spada tudi neka določena vrsta kritikov. (Tudi te je živi ln mrtvi Cankar občuteval.) Kakor je gotovo, da je Freud očitne preenostranski m da gre v svojih sklepih včasih predaleč, tako gotovo je tudi, da so popolnoma slepi tisti, ki Freuda a liml-ne odklanjajo. Stremljenje po seksualnem uveljavljenju je pač integralen člen v obširnem skupku gonov po splošnem uveljavljanju individua. (No, Cankarjeva skušnja z »Nino« potrjuje, da Freud ni v vsem obsegu veljaven.) Dr. Kraigherjeva diagnoza v glavnem in bistvenem drži, kar vem po svojem opazovanju Cankarja in njegovega življenja. Cankarjeva telesna šibkost je gotovo močno pognala prirojeno mu silo duha in jo trajno gonila. Muke enureze so bile gotovo močan motor in so njegov vrojeni močni duh še bolj sensibilizirale nasproti okolici, duševne slabiče pa je enureza pognala v hudih primer.h celo v samomor. Po mojih zaključkih iz opazovanj je bila I. Cankarju ob rojstvu že dodeljena nesrečna dediščina konstituc onalne nevrastenije, ki ga je naravnost gnala v alkoholizem, in ta ga je tiral s svojimi škodljivimi učinki v razbohotenje manjvrednostnega kompleksa vsled telesne slabosti, v postopno »okrepljenje« splošne telesne in živčne oslabelosti, med drugim — seve — tudi spolne. Mašinerija njegovega duha je sicer do zadnjega točno kvalitetno delovala, stroji pa so bili hudo zamazani, zažlin-drani. glavni motor srca pa je že vsled tovarniške napake v materialu in še bolj vsled neekonomične prehude izrabe postal usodno defekten. Priporočal bi raznim zlobnim ln omejenim »inteligentom«, naj preiščejo podrobno svoje lastne duševne manjvrednostne komplekse. Morda so junaki po moči in obsegu svojega telesa, pa se nemara k sajo ali divjajo, če ne dobe ob določeni uri svojega polnega zajtrka morda prodajajo prepričanje in sploh svojo dušo za neznatne udobnosti žvljenja, morda so veternice za inflacije svojih vetrastih soprog itd. Naj premislijo, kar jim da sila njih duha, močno, kakšna in kolikšna mora biti duševna sila in veličina duha človeka (I. Cankarja in drugov v vekovih), ki telesno slaboten vztraja v sredi vseh mogočih strahot življenja, pomanjkanja, poniževanja, zlobnega zasramovanja, preganjanja, podlega maščevanja, pretepa in boja na vse strani. razburjanja vsled hudih notranjih bojev, in ki navzl'c vsem tem grenkost!m ostaja dosleden, trden na podlagi neomajnega prepričanja ln neustrašne vere in ustvarja dela, ki se jim klanja ne le mala dolina šentflorjanska po tolikšnem odporu nekako po sili. temveč spontano vesoljni svet, ko j'h spozna. In če ste kljub vsemu v neglobokem dnu svoje inteligence trmasto prepričani, da le norci proizvajajo vse dobrine napredka v civilizaciji ln kulturi, ki živi ob njih in od njih ves svet, koliko je potem vreden vaš duh? Hinko Smrekar F. Mesesnel zatrdno uverjen, da se mojemu ciklusu »Nrnav čriez izero ...« p: znajo vplivi slovenskih likovnih umetnikov, bi to omenil, kakor je konstatiral tuje vplive. Krititka pa vsaj zame ni križanka ali zagocetka in me prav nič ne briga, kaj je avtor »mislil«, ako tega nj tudi razumljivo zapisal. Kosova kritika je obširnejša, ker navaja celo moja vzornika Pravi; »vplivi akademije niso tako opazni, bolj pa nas bodejo v oči drugi domači vplivi.« Nato se bavi s posameznimi lesorezi in ve povedati, katerim se pozna vpliv Kralja, ka. terim Maležev. (Nekaka »drža« ga n. pr. bode v oči, kakor da bi jo Maleš prvi uporabljal; po tej logiki bi ne smel portretirati sedeči model, če hočeš veljati za izvirnega umetnika, ker so to že delali mnogi pred teboj ...). Ce tudi je njegova kritika »obSirna«, pa !e ne navaja v njej nobenega mojih, tujih idolov. Sodnim, da zato ne, ker jih ni našel! Kateri slovenski umetnostni kritik bo brez ovinkov priznal začetniku, da se je že leto dni po dovršitvi akademije popolnoma otresel njenih vplivov? Resuim ram; Dr. F. Mesesnel govori torej le o tujih, njegov tovariš po izobrazbi pa o domačih vplivih. Z eno besedo: Ocvt- reH» Ker moj zagovor zaradi svoje obsežno, sti ni mogel iziti v ce^ti, že ob tej prhki, bom o ostalih očitkih napisal na drugem mestu. Cdjski koncert Glasbene Matice Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice je -priredJ v Celju 13. t. m. v dvorani Celjskega Doma koncert, na katerem so sodelovali razen zbora še gdč. Polajnarjeva s samospevi, ga. Mirca Sancinova in podpisani kot spremljevalca. Skoro polovico sporeda je bila posvečena Antonu Lajovcu v spom.n njegove 60-letnice, katero smo nedavno praznovali. Car njegovih klas-čnih zborov, ki so tipični predstavniki slovenskega glasbenega ustvarjanja, je dandanes prav tako svež, kakor ob rojstvu teh biserov zborovske literature. Od šestih izva-jan.h zborov so poslušalce navdušili predvsem »Bolest je kovač« z ostrim poudarkom besedila in ritma; živahna, a v podajanju vzorno niansirana in dinamično nedosegljivo izdelana »Nap.tnica«; vesela »Kroparska« ;n končno »Zeleni Jurij«, iz kateiega vre prešerno pomladno nastro-jenje. Za zbori so bile na vrsti tri Lajovčeve pesmi, od katerih uvrščamo prvo »Begunka) in zadnjo (Kaj bi le gledal) po notra-nj. sili in neposrednem izrazu, s katerim sta podani med najboljša Lajovčeva dela. Za tem je bila na vrsti Foersterjeva »Ljubica«, solidna, daljša skladba starejšega sloga s splošno znanimi in priznanimi učinki zborovskega stavka, potem Adamičeva »Zabučale gore«, v kateri je začetek tako dvomlj.vo napisan, da je dobro podajanje skoraj iluzorno, in končno Ko-perčeva »Ukrajinska«, po kompozicijski tehniki neproblematična, sveža skladba, v kateri nalete le izvajale, na težkoče tehničnega značaja. Srednji del tega zbora je naravnost presenetlj.vo nežen in iskren, oba okrajna dela pa sta burna in vriskajoča. Sledile so tri pesmi ge. Mirce Sanclnove (Trenotek, Mene n. požela kosa, Pomlad je prišla), v katerih se kaže očiten talent skladateljice. Pesmi so dovršeno dojete, v melodiji iskrene, v ritmu izvirne, akordni setav je bogat, pester in sočen, gradnja logična. Klav.rski part brez ovinkov pove, da je skladateljica pianistka, celo težina izraza je včasih dodeljena spremljevalcu — zlasti pri zadnji pesmi— ne da bi seveda skladateljica pri tem prezrla pomembnost pevskega glasu, ki je dodobra izdelan in celo bogato izrabljen. Vse samospeve je pela gdč. Polajnarjeva, pevka krasnega glasovnega materiala in solidne šole. Njeno podajanje je prežeto z močnim izrazom in z dobro razv.tim smislom za naravno fraziranje, ki se mu pridružuje še odl.čna dikcija. V Polajnarjev! nam dorašča izvrstna koncertna pevka. Spored so zaključile narodne pesmi (Tome — Svatske, Slavenski — Voda zvi-ra. Mokranjac — X. rukovet), Matični zbor je bil glasovno izvrstno razpoložen in Je pod vodstvom Poliča potrdil svoj sloves, pa tudi dokazal je vsem onim, ki so dvomili v njegovo kvaliteto, da brez težav vzdržuje vod Ino mesto med našimi zborovskimi združenji. Hvala za to gre razen tradiciji iz Hubadove dobe sedanjemu vodji Poliču. Dirigenta odlikuje zmožnost izredno prozornega, smiselnega podajanja, katerega značilnosti so: močna dinamična skala; precizen ritem; izrazite cezure, ki so vokalnemu stavku močno v prid, ko razčlenjujejo besedilo, kjer je to potrebno; očitno dobro ln pravilno vežbanje intona-cije (zbor med vsem težkim koncertom ni prav nič distoniral) in končno vzorna gradnja, ki prav.lno podaja čustvene napetosti. Glasbena Matica prireja koncerte izven Ljubljane, zavedajoča se. da je treba glasbeno kulturo ponesti v čim širši krog poslušalcev. Polna, skoraj razprodana dvorana je bila dokaz, kako je narod željan lepe umetnosti, odobravanje ki so ga biL deležni izvajalci pa priča, kako ljudstvo pravilno presoja in oceni umetnike. Marijan Lipovšek Dve kritiki V »Jutru« z dne 1. t. m. je g. Golob opozoril na zanimivo podrobnost v dveh kritikah svojih lesorezov v knjigi »Nmav čriez izero«, od katerih ena — dr. Fr. Mesesnela — pravi, da »g:vore Golobovi lesorezi le nejasno o šoli in vplivih,« druga pa — F. K. Kosa — pravi, da »vplivi akademije niso tako opasni, bolj da ga bodejo v oči drugi domači vpliv'«. G Kos je skušal dne 3 t. m. spraviti v sklad ti dve trditvi omenjenih kritik in dedal, da se je g Gcdob oglasil, ker ni razumel kritik in ker je menda v njih pogrešal po. hvairih superativov. Prizadeti g Go'ob nam je poslal na to izjavo g Kosa naslednji odgovor: So razpoloženja, ko začutiš v sebi škrata — veseljaka čeprav si s cer mir ijuben in pon'?en človek Tak škrat je menda nagajal tudi M Jami. da je zbiral »ocvlr. ke« iz raznih umetnostnih kritik ter jih kakih petdeset celo nameraval izdati v posebni brošuri, gotovo ne s:im zato. ker niso pisale o njegovi umetnosti v superla-tivih. Mislil sem, da bo ta oba priz^ ^eti go. spoda mojo ugclovltev tiho in ne o; zno vtaknila v žep — je pač slučaj nan?s?l, da sta bili »Sodobnost« ter »Obzorja« istočasno v tisku in se zmenila, da si svoji kritiki o istem predmetu v bodoče rreie prečita ta drug drugemu, tofa ne: občutljivejši Izmed njiju je napisal »odgovor«... Po njegovem najnovejšem mnenju torej moji lesorezi očitujejo nekako mešHnico francoskih in domačih vplivov, so nekak križanec, spaček, ki mu je zagrebška akademija mati, Maleš in Kralj pa očeta (zanimivo, da oba omenjena kritika istovetita šolo s tujimi, t. j. pariškimi vplivi). Tu pa se njiju mnenji razhajata. Glavni delež je dala šola (t"trej Pariz)«, pravi dr. Mesesnel, »Kralj in Maleš!« zagotavlja F. K. Kos. Ker dr. Mesesnel trdi, da govore Golobovi lesorezi le prejasno o šoli in vplivih«, je torej z besedo »šola« povečal isto, kakor če bi zapisal »pariški«, odnosno »francoski vplivi«. Torej čisto Konkretna, nedvoumna, skoro podčrtana Izjava. Lahko bi bil tudi citiral kopico avtorjev, česar pa nI storil, ker je njegovo poročilo »preveč spložno, da bi se spuščal v detajle.« Pisec »Odgovora« sam vse to izrecno priznava, pa ne more nikogar prepričati, da pomeni Izraz »vplv« že sam po sebi »domač vpliv«. Ni pravila, po katerem Je v slovenskem je7iku besedo vpliv vedno razumeti »domač vpliv«. Ako bi bil torej dr. Zapiski ženski svet. Marčeva številka »ženskega sveta« prinaša pestro gradivo izpod peresa njegovih stalnih sodelavk. Uvodni članek, v katerem se dotika žalostnih dogodkov zadnjih mesecev po slovanskem svetu, je prispevala Angela Vodetova. Milica S. Ostrovška je zastopana s črtico »Tajno okence male gospodinje«, Iva Breščak »Zemlja in rod<. kier govori o svoji ožji domov ni Vpavski. Mile Klopčič Je prevedel pesem Olge Scheinpflueove. »Obljuba«, R. Korperieva pa ie priredila po »Politiki« članek »Naše kmetice v boju proti Avstro-Ogrski v letu 1917«. Nadaljuje se članek Anice Cernejeve, »Resnična in živa vzgoja«. »Natopljene brazde«, snisal Grgur Kar-lovčan. roman, 148 str. Cena 40 d;n. IV. j kolo Hrv. Moderni pisci. Avtor je nazval svoio knjigo »roman hrvatske Podravlne«. Knjiga je živ, neposreden in močan dokument kulturne izgradnje hrvaške vasi. Glavni junak ni ena sama oseba, temveč vsa vas-koiekt'v. ld je soet v okove malih osebnih egoizmov, vendarle začel slutiti rojstvo nove resnice. Mlad idealist učitelj, ki dolga leta živi v tej vasi navaja ljudi na skupno delo, sožitje ln medsebojno pomoč. Ko tega ne more doseči, začne razpihovati sovraštvo in strasti med posameznimi va-ščani, dokler j'h vihar medsebojne mržnje ne potegne na rob propada. šele tedaj spoznajo ljudje kam jih vodijo nfhovi mali egoizml, vračajo se k idealističnemu učitelju in na razvalinah sovraštva in predsodkov se zasveti znamenje rešitve: v ljudeh se drami zavest skupnosti, poraja se zadruga. Tedaj pa velika svetovna kriza preplavi tudi majhno podravsko vas, poscstva propadajo. z njimi vred tudi ljudje, toda nova misel ostane nedotaknjena in po tem brodolomu postaja še svetlega in močnejša. Roman je izraz prebujene hrvaške vasi, pisatelj hoče v njem odgovoriti vsem on'm, ki so pozabili, da je vas izvor vseh živ-ljenskih moči naroda. no melodiozno delo, sijajne Instrumenta-cije in posebno slikovit je konec III. dejanja z razgibanim kolom. Dirigent: ravnatelj Polič, režiser: Golo vin. Predstava bo za red Četrtek. Premiera Massenetove opere »IVerther« bo v soboto 18. L m. za premierski abonma. Lotto bo pela ga. Pavlovčičeva, Zofijo Ribičeva. Wertherja Gostič, Alberta bo pel Poln i čar, župana Zupan. Smidta Sladov-ljev, Ivana Lupša odnosno Perko. Dirigent: Neffat Režiser: Zupan. Slavna italijanska pevka Bossetta Pam-paninijeva, ki je znana kot najboljSa predstavi tel jica vlogt Madame Butterfly, bo pela to vlogo v Ljubljani dne 26. t. m Pampaninijeva slovi kot ena najboljših italijanskih pevk Gostovanje bo izven abonmaja. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 15 ob 20.: Pygmalion. Red C. Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18. ob 20.: Prodana nevesta. B. R I Naše n plesi — Sofja 18 30: Lahka godba in petje — 18 30: Orkester. — 20.55 Pester glasbeni spored — 22: Ples — Dunaj 12: Mali orkester. — 16: Koncert lahke ^as-be. — 18: Melodije z juga. — 18 45: Brahmsove pesmi in balade. — 20.10: Po-krajinske slike — 21- Orkester. — 22 45: Lahka ln plesna muzika — Berlin 19: Plošče — 20 10- Poziv na ples. — 22.20: Lahka m ljudska glasba. — MUnchen 19.15: Pfltznerjev koncert. — 2010: Operetni večer — 22.20: Nočni koncert tn ples. — Pariz 19 30: Orgle. — 20.30: Klavirski koncert in radijska fantazija. — 21.30: Zvočna i/frra in lahka glasba. • Petek, 17. marca Ljubljana. 11: šolska ura: Mladinska igra. — 12: Pozdravi lz Slovenije (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. —14: Napovedi — 18: ženska ura: Vrtnariti bomo začeli (gdč. Lojzka Blatnik). — 18.20: Za vsa- ! kega nekaj (plošče). — 18.40: Francošči-j na (dr. S. Leben). — 19- Napovedi, poročila. — 19-50: Kotiček SPD: Triglavska stena pozimi (g. Beno Anderwald). — 20: Koncert skladb prof. Pavla šivlca. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Beograd. 17: Lahka glasba. — 17.50: Ljudski orkester. — 20: Zvočna Igra. — 21.15: Godalni kvartet. — 22.15: Plošče. — Zagreb. 17.15: Godalni kvartet. — 20: Zborovsko petje. — 20.30: Stara francoska glasba. — 21.30: Lahka godba in ples. — Praga. 20: Program po napovedi. — Varšava. 21: Koncert pevskega zbora ln simf. orkestra. — 22.50: Plošče. — Sofija. 17.30: Vojaška godba in godalni orkester. — 19: Prenos Wagnerjeve opere »Večni mornar«. — 22: Ples. — Dunaj. 12: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.45: Melodije s Koroškega. — 20.10: Pester spored. — 22.30: Lahka godba ln ples. — Berlin. 20.10: Veselo gra. — 21: Baletna muzika — 22.30: Za zabavo In ples. — MUnchen. 20.10: Orkestralni koncert. — 22.30: Muzika z 20 saksofoni. — NOVE LEPOT POLTI I Gube se lahko odpravijo. Neki dunajski vseučiliški profesor je iznašel presenetljivi element mladosti * BioceC ki je zdaj v rožnati hrani za kožo Tokalon. Vporablja se za noč ter hrani in pomla-, ^ —juje kožo, ko : Da napravite kožo svežo, jasno in baržunasto gladko, da se rešite zajedalcev, razširjenih znojnic in drugih nedostatkov, vporabljajte vsako jutro belo kremo Tokalon. Rezultati so zares presenetljivi Žene od 40 let so zdaj videti kakor, da jim je 30 let Koža, pokvarjena z brazdami staranja, je pretvorjena v krasno dekliško polt. S kremami Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se _denar vrne._ 23: Ples. — Pariz. 19.15: Lahka godba in petje. — 21.15: Violinske skladbe. — 21.30: Zvočna igra. — 23.30: Nočni koncert. uspehov na en oglas t •JUTRU« INSERIRAJ V „ JUTRU"! Javljamo žalostno vest, da Je v sredo, dne 15. t. m. umrl naš blagi tovariS, gospod GVIDON SRABOTNK UČITELJ TUKAJŠNJE ŠOLE Pogreb nepozabnega tovariSa bo v petek 17. t. m. ob pol 5. url popoldne z mestnega pokopališča. Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, 18. t. m. ob 10 url dopoldne v farni cerkvL Blagopokojnika, ld je bil vzoren vzgojitelj in naš najboljši tovariS, ohranimo v trajnem spominu. V CELJU, dne 16. marca 1939. UČITELJSKI ZROR H. DEŠKE LJUDSKE ŠOLE V CELJU ViRA.ff EVICEVA (Dr. SPITZERJA) Nlovo Vukovarska pomada 1861 1939 Nenadkriljiva za polep-šanje. zoper sončne in gj jetrne pege, zoper so-, jedce in priSč S stalno uporabo olmmljo tudi starejše dame mladosten izgled in gladko polt. ,— Edino pristna • sliko Izdelovateija. LEKARNA KRAJČEVIČ, VUKOVAR. I Tužnih src sporočamo znancem ln prijateljem, da je umrl danes ob 9. dopoldne v Planini pri Sevnici gospod FRANC RAUTER šolski upravitelj v pokoju Blagega pokojnika bomo v petek, dne 17. t. m. popoldne ob 17. uri spremili k večnemu počitku. Prosimo tihega sožalja! PLANINA, dne 15. marca 1939. Žalujoči rodbini: RAUTER-VOVK Ki.&Si&r?. L. WENDER: Y2 QosP°^nJ£no0ta Roman o Franca Ferdinanda (Avtorizlran prevod) Poleti leta 1883. se je oče vdal pritiskanju Franca Ferdinanda in se odpeljal k cesarju, da bi izprosil devetnajstinpolletnemu poročniku napredovanje. Karel Ludvik je le redko prihajal k bratu v avdienco. Po enkrat na leto je bil nadvojvoda cesarjev lovski gost, njegov zaupnik pa nikoli ne. Cesar je imel samo enega zaupnika, ki ga je ljubil kakor brata: kralja Alberta Saksonskega, svojega bratranca in prijatelja izza mladih let. Tega so povabili na vsak planinski lov, in cesar je imel z njim dolge, odkrite in. prijateljske razgovore, med tem ko je kazal proti bratu zgolj hladno vljudnost. Zato se je Karel Ludvik le redko potrudil v avdi enco. To pot je našel cesarja kar čudno raztresenega in slabe volje, takisto, kakor da bi vladar s težavo skrival razburjenost. »Prav, dobro, prihodnjič bo napredoval«, je dejal cesar, ko je Karel Ludvik izrekel najponižnejšo prošnjo svojega sina Franca Ferdinanda. Nato je cesar menda pozabil, da je brat pri njem; srepo je zastrmel predse in globoko vzdihnil. Ta cesarjeva izpozaba je nadvojvodo presenetila; po tihem dogovoru, ki je bil v veljavi že izza otroških let, nista brata nikoli omenjala drug drugemu svojih čuvstev, upov in skrbi. To, da je cesar danes molče zavzdihnil in pozabil nadaljevati pogovor ali končati avdienco, je bilo dogodek, ki je navdal nadvojvodo s tesnobo in radovednostjo. Prešlo je nekaj minut. Nazadnje je bilo videti, kakor da bi se cesar zdramil iz zamišlje-nosti. Resno je pogledal brata in vprašal: »Ali je | Franci priden?« Nadvojvoda je veselo in ponosno pritrdil. Cesar je vstal, se dotaknil komolca Karla Ludvika, kar je bilo pri njem že nenavadna zaupljivost, in tiho rekel: »Vesel bodi; to je velika sreča. O svojem sinu tega na žalost ne morem trditi. Velike skrbi mi dela.« Karel Ludvik je odkritosrčno dejal, da sicer ne ve, kaj je z Rudolfom, a da najbrže ne bo tako hudo; od lanskega leta se je Rudolf kot mlad zakonski mož gotovo zresnil in iz-pametoval, kajti zakon je imenitna šola. Cesar se je umaknil za pisalno mizo in nekaj časa negibno stal, nato pa dejal: »Ti ne veš.« Potem je jel razburjeno hoditi pred pisalno mizo sem ter tja in rekel: »Strašno je, da človek nima duše, ki bi mogel govoriti z njo.« Z naporom'se je odločil. »Saj si moj brat«, je hlastno dejal, »in oče si, sina imaš kakor jaz, celo več*sinov. Rad bi le vedel, kaj porečeš. Tukajle so mi namreč prinesli pismo, ki ga je pisal moj sin časnikarju Szepsu, se pravi: prepis tistega pisma ... Na, beri.« Podal je bratu pismo. Karel Ludvik je bral: »Zelo temačni, grdi časi se nam obetajo; človek bi skoraj mislil, da se je stara Evropa preživela in gre zdaj svojemu razpadu naproti. Velika, silna reakcija mora priti, socialni prevrati, iz katerih bo po dolgi bolezni vzcvela povsem nova Evropa.« Karel Ludvik je te vrstice dvakrat prebral in vrnil pismo cesarju, rekoč: »Veličanstvo, priznati moram, da sem nekoliko prepaden... Avstrijski prestolonaslednik takšnih reči seveda ne bi smel pisati, posebno pa ne takšnemu... takšnemu pi-saču. A konec koncev... nemara pa stvar ni tako huda. Rudi je pač idealist. Se bo že še odvadil idealizma.« »Ne, takšna reč!« je mislil Karel Ludvik sam pri sebi. »Bedarije pisari in niti sram ga ni, da razodeva svoje najnotranje misli časnikarskemu ma-začu. Tega je kriva samo Sisi, ta bi se bila morala bolj brigati za njegovo vzgojo. Mati mora skr- I beti za vzgojo, ne pa da se klati po svetu. Torej I postavljal, je bilo prava sramota. Karel Ludvik je 'pri nas bi kaj takega ne bilo mogoče."« — -o,„rr,oi Kratnun npipvolio. A s tem sočutjem Cesar se mu je smilil. Sočutno je zrl Karel zmedenega brata. Košati brki in skrbno negovani zalisci so se cesarju tresli. »Tudi ta že polagoma sivi«, je pomislil Karel Ludvik. »Nu, saj je tudi starejši od mene. In več skrbi ima kakor jaz.« Cesar je videl sočutje v nekaznih črtah bratovega obličja, in žal mu je postalo, da se mu je bil razodel. »Morda imaš prav«, je dejal, »nemara je samo lahkomiselnost.« Potem ga je spet premagala jeza. Udaril je s pestjo po mizi in rekel s povzdig-njenim glasom: »Če se bo repenčil in ne bo hotel ubogati, opravim z njim kar na kratko. Upornik ne spada na prestol. Če misli tako nadaljevati, naj za-stran mene tvoj sin postane naslednik! Z menoj se ni dobro šaliti!« »Ali, veličanstvo«, je prepaden zajecljal Karel Ludvik, »saj se bo... se bo že unesel! Se bo že... izpametoval. Prav gotovo da.« Cesar ga je odsotno pogledal, nato je zmajal z glavo, počasi pristopil h Karlu Ludviku, mu segel v roko in dejal: »Hvala ti lepa. Ni bilo prav, da sem te nadlegoval. Pozabi to in ne povej svoji ženi ničesar, ženski ne sme človek nikoli zaupati skrivnosti, molk je težka umetnost. — Da. In tvoj Franci bo kmalu povišan. H konjenici ga prestavimo, zal dragonec naj bo. Torej zdrav ostani. Z Bogom.« Nadvojvoda se je zamišljen odpeljal domov. Cesarjeve besede o prestolonasledniku so ga bile globoko vznemirile. Bile so sicer le besede v jezi, in cesar jih je bil ta mah gotovo že pozabil, a kdo je vedel, česa je bil prestolonaslednik še zmožen? Marsikaj je bilo slišati o njem; same neugodne in nevesele reči. Ženske istorije, ki jih je Karel Ludvik mlademu zakonskemu možu hudo zameril. Mučne stvari o prestolonaslednikovem nagnjenju do ljudi, s kakršnimi nadvojvoda ni smel občevati Da se je prestolonaslednik zdaj tudi politično iz- dobro razumel bratovo nejevoljo. A s tem sočutjem se je družilo tudi zadovoljstvo nad nemoč j o Franca Jožefa, ki se je imel za tako vzvišenega nad vse ljudi, tudi nad svojega lastnega brata. Kako globoko je moral biti cesar ranjen, da je mogel govoriti o morebitnem prestolonasledstvu Franca Ferdinanda! Najbrže je vedel več, kot je bil pokazal, nemara da je bil prestolonaslednik v večji notranji nevarnosti, nego so ljudje sklepali vkljub vsem grdim čenčam in marnjam. Morda pa cesar ni šele to pot prvič mislil na to, da bi utegnil namesto Rudija Franc Ferdinand postati prestolonaslednik. »Upajmo, da ne«, si je mislil Karel Ludvik. »Za Kriščevo voljo, nikar.« Misel na prvorojenčevo prihodnost je navdajala nadvojvodo s strahom, ki si ga ni znal razložiti. Natura Franca Ferdinanda je bila kar preveč podobna značaju nesrečne Marije Anunciate. Mračna nrav, neobrzdana togotljivost mladega nadvojvode, njegova odljudnost, ki jo je še nalašč poudarjal, njegovo ošabno odmikanje od vseh — kolikanj je vse to spominjalo na rajnic*« Zato se je Karel Ludvik tudi bal, da ne bi bu Franc Ferdinand podedoval njene bolezni na pljučih. »eČ bi Franci kdaj postal cesar«, si je mislil Karel Ludvik, »če bi Bog tako hotel — meni ne bi bilo prav. Kar nič prav mi ne bi bilo Bilo bi nesreča zanj, prav gotovo, da mu ne bi dobro delo. On ni za takšno težko nalogo. — A kaj se begam s temi neumnimi mislimi? Smešno! Cesar se je jezil zaradi Rudijevih nagod, poštene levite mu bo bral, in jutri bo spet vse v najlepšem redu Prestolona-slednica je v osmem ali celo že v devetem mesecu. Rudi bo s svojo mlado ženo že pripravil nekaj sinov. in tudi če bi imel le enega, je nasledstvo za prihodnjih petdeset let zagotovljeno. Franci naj si kar prizanaša in polagoma prevzema svoja posestva. eČ mu je vojaščina v razvedrilo, naj bo Ako bo znašal svojo ihto nad novinci in gozdarji — meni bo prav.« Prometna banka d. d. u Mubliani _STRITARJEVA 2 - TELEFON 21-49_ Ugodni trgovski krediti — Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo Obrestovanje vlog od 4% do 5% STARE IN NOVE VLOGE IZPLAČUJE BREZ VSAKE OMEJITVE mv?-" OGLASI Službo dobi ...«< 4 V. ' Barvarja popolnoma samostojnega in vajenega barvanja prete, tri-kopletemn in nogavic, — spreimemo takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjih službenih mest in zahtevkov pod »Barvar« na ogl. odd. Jutra. 5363-1 Prodajalko modne in galanterijske stroke, dobro moč, urno in prijazno napram strankam, sprejme trgovina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 339M Dva strojna ključavničarja sprejmem. Strojno podjetje, Ljubljana. Šiška, Jemejeva štev, 18. 3387-1 Modistko »amostojno v stalno službo iprejme takoj salon »Orel«, Sv. Petra cesta 13. 53S8-1 Pekovski pomočnik mlad in pošten, dobi takoj službo (ki bi raznašal tudi kruh). Pekarna Ladislav Skrinjar, Slov. Javornik 28. 5374-1 Resna vzgojiteljica za takoj, ne izpod 25 let s perfektnim znanjem nemškega jezika, naj stavi pismeno ponudbo na naslov: Rinaldo Maggia, Sunja. 5376-1 Dva brivska pomočnika iščeta službo v boljših salonih, po možnosti s fiksno plačo. Dobra in hitra delavnica. Sprejmeta takoj tudi dobro sezonsko službo. Nastopita lahko 1. ali 15. IV. Ponudbe na Žarkovac, Sušak, Zajčeva 11. 5378-2 Gospodična z malo maturo meščanske šole, stara 18 let, želi ka-kršnekali zaposlitve. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra, 5405-2 Plačilni natakar zmožen kavcije, z večletno prakso, išče stalno ali sezonsko mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen natakar«. 3884-2 Krojaški pomočnik za male kose, išče zaposlitev v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. J409-2 Vajenci (ke) illl!ll!!lllllllllilllll!mWllllilllllllllilll1|l|'i||llllII Trgov, pomočnico simpatično, mlado, vendar sposobno ali vajenko z 1—2 leti učne dobe, takoj sprejme trgovina meš. blaga na deželi, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro mesto«. 3325-44 15 letna deklica z 8 razredi ljudske šole v vseh predmetih odlična se želi izučiti za šiviljo ali v trgovini. Ponudbe na naslov: Ograj enšek Jožefa, Sv. Jurij ob juž. žel. 5404-44 Zaslužek Tisoč barv za pirhe za 20 din franko pošilja Lindič, Ljubljana 245-f. Ne vprašujte, temveč naročite, dokler ni prepozno! 5401-3 ..... . I G. rh. Ko t man: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit i 112 Joj, otroci, kakšno strašno trčenje dveh množic! Vse je butalo drug v drugega in se kotalilo kar vprek, in koliko krvi je izteklo iz razbitih nosov, me je Skoraj strah premisliti. Najhujše je bilo pa to, da so bili vsi ti ubogi ljudje na milost in nemilost v oblasti krvoločnih zasledovalcev. m Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — jnveiir. ujubljana, Woifova m Radio Radio aparate od din 750 kakor tudi najboljše vrste NAJUGODNEJE KUPITE pri »Teh-nik« JOSIP BANJAI, — Ljubljana,, Miklošičeva 20, Telefon 34-19. 5390-9 Prodam Za god Jožicam in Jožetom velika lepa izbira sladkih daril. Se priporoča staro-znana slaščičarna Novotny. 5382-6 Travno seme Banaško lucerno Grahorico Oves Zlati dež Jari ječmen Koruzo za zeleno krmo in ensilažo Sladke lupine Polsladkorno peso in Čebulček nudi Sever & Komp., Ljubljana. 5334-6 Kupim Čiste steklenice 14 decilit. kupujem v vsaki množini. Jerančič, Ljubljana, Karlovška c. 8. 5397-7 Registrirno blagajno »National« kupim. Ponudbe pod »Registrirka« na ogl. odd. Jutra. 5402-7 Spalnice in drugo pohištva no skrajno nizki ceni naprodaj — Ogleda se v St. Vidu nad Ljubljano, št. 36 (tik zadnje tramvajske postaje). 4711-12 Pohištvo novo in že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubljana, — Tyrševa 12. 70-12 32EEHS 3 tonski avto tipe Saurer 59 - brezhibnem staniu, ugodno prodamo radi nabave Diesel motorja. Naprodaj je tudi plinski generator na drva. Lenarška avtopromet. družba, Sv. Lenart v Slov. goricah. 5379-10 Motorno kolo Sachs 100 ccm in damsko in moško kolo, zelo poceni naprodaj. Cizerl, Vegova 12 5407-10 Prodam motor 350 ccm radi nabave avtomobila. Pečnik Vladimir, Dalmatinova 10. 3372-10 Kolesa Preden kupite kolo si oglejte zalogo prvovrstnih tovarniških znamk. — Viktor BOHINEC, Ljubljana, Tyrševa C. 12, dvorišče. 125-11 Kolesa najboljša ln velika Izbi ra. nizke cene, na u-godna odplačila Oskar Remec, LJubljana, Dolenjska 5. 113-11 Damsko in moško kolo prvovrstna znamka in motorno kolo Sachs 100 ccm zelo poceni naprodaj. —-Cizerl, Vegova 12. 3408-11 Vlogo Kmetske posojilnice prodam za gotovino. Ponudbe z navedbo najvišje cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Najvišji ponudnik 10.000 — 40.000«. 3386-16 Vzajemne posojilnice hranilno knjigo okoli din =50.000 kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Takojšnje plačilo«. 5403-16 Parcelo lepo, solnčno, ^ Tvrševi cesti, kupim. Pismene ponudbe na odd. Jutra pod »Gotovina 77«. 5394-20 Hiše - vile parcele ln posestva že od 55.000 din dalje proda Ja pod ugodnimi pogoji Franjo Pristavec, real olsarua. LJubljana, Erjavčeva 4a, Tel. 23-81 96-20 Večje število parcel kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec: Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. 25-36 Stanovanja 2-sobno stanovanje s pritiklinami išče družina brez majhnih otrok za 1. maj. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Maj 39«. 5355-21a Dvoscb. stanovanje , pritiklinami iščem t* ma| Pismene ponudbe na >gl odd '"trs Dod iifr. »Mai 39. 4124 21 Stanovanje 2 sob in pritiklin, iščem 2a takoj ali maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mati in sin«. 5392-21» Stanovanje sobe in kuhinje, iščem. — Sem brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5280-21« Sobo odda Opremljeno sobo lepo drame, oddair 15. marca stalnemu gospo du Naslov v vseh poslovalnicah futra. 3291 I1 mmirm S m Opremljeno sobo s posebnim vhodom uporabo kopalnice, išče stalen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobnost«. 5344-23a Solnčno sobo s posebnim vhodom, išče gospodična. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirno«. 5393-23a Primerno sobo za pisarno iščem za 1. april ali pozneje. Ponudbe pod »K eden plačnik« na ogl. odd. Jutra. 5373-23a Dražbe Na sodni javni dražbi dne 24. marca ob 9. uri soba št. 16 naprodaj hiša z 800 kv. m vrta. Cenjena 85.000 din, najnižji ponu-dek 57.000 din. Točne informacije dobite: Mala vas št. 18, Ježica. 3398-32 Psa ptičarja (fermača), kupi ji. Ponuditi na Novbor, Ljubljana poštni predal št. 146. 5400-27 Dopisi Damica 26 let, simpatične zunanjosti, popolnoma samostojna, z lastnim komfortnim sta-novanajem, išče financierja, sporazumno prijateljstvo — diskretno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijatelj«. 5389-24 Dvignite pismo Srečna hočem biti 33 I. 5399-24 Sestanek ponedeljek bil nemogoč. Divgnite pismo pod »Harmonija«. 5411-24 INSERIRAJ V „ JUTRU"! EfllHilTI Zenitve in možitve boljših družabnih krogov posredujemo najvestneje, solidno in fino Prvovrstne rodbinske zveze. Dosezamo posebne uspehe. Informacije pošiljamo proti nakazilu deset din v znamkah diskretno: »REZOR«, Zagreb, pošta 3. 5383-25 Razno Od Vas je odvisno, da imate ohleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično Ciatiti aU barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — ENO : VEČBARVNE jugogVapika mmmm Moški Ki trpite na leksuain nevrast.Pnlll ">dn