Listek. Kukavica. Čežki spisal V. Kosmdk. — Poslov. —k. I. Lani sem Sel proti koncu meseca junija z logarjem Vostrim v les pogledat. Lezla sva navkreber po pobočju, ki je bilo porasteno z gostim grmičjem. Naenkrat me prime logar za ramo in povzdigne drugo roko kvišku: — Pst! počakajte. Kaj-le je tu? Dva palčka sta naglo poletavala semtertje in iz grma je bilo sliSati glasove: »Sip, sip!« Logar nategne vrat, gleda trenutek napeto v grm ter zakliče: — Bog nam odpusti grehe; ti siromaki imajo zopet kukavico v gnezdu. — Kako to? — vprašam začudeno. — No, kaj ne znate tega? Kukavičji rod ne plete gnezda, samica znaSa jajca v gnezda majhnih ptičev. Gorje gnezdu, kam je znesla to svoje jajce. Izprva niti ne opazijo stari tega, ker kukavičje jajce ni veliko večje ko njih lastna jajca in ima običajno tudi isto barvo. Siromaki sedijo na njem tako zvesto, kakor na svojih lastnih, in ko se mlada kukavica izleže, krmijo jo kakor svoje lastne. A kmalu se jim odprejo oči. Kukavica žere za tri za štiri ostale in tudi raste tako. Ko nima v gnezdu prostora, se začne vrteti in vrže ostale mladiče enega za drugim ven ter vrišči v enomer: »Sip, sip!« Ubogi stari je ne morejo nikoli do sitega nakrmiti. Ena taka zalega uniči celo gnezdo. Pojdite samo pogledat. Stopila sva bliže h gnezdu in logar mi pokaže mlado kukavico. Iztegovala je veliko golo glavo, odpirala kljun in gladu kričala. Stara palčka, vsled krika prestrašena, sta nosila, kar so jima dopuščale hitre perutice. En mladi palček je iztegoval in odpiral za kukavico syoj majhni kljunček, dvoje majhnih piSčet je ležalo pod gnezdom na zemlji — kukavica ju je izbacnila — a stara se nista zmenila, kakor je bilo videti, ne za ta dva lastna mrtva otročiča, niti za onega lačnega, živega — nosila sta samo tujemu požreSnemu kričaju. Sam božji naS Odrešenik je jemal iz prirode prilike, prirodo nam je stavil pred oči, da bi o njej kakor v zrcalu gledali sami sebe. Tudi kukavica, ki znese svoje pogubonosno jajce v ptuje gnezdo, je za nas poučna prilika. * * Ves Zpatkov je bil v radostnem presenečenju. Gospod župan je priSel iz mesta od seje in se je ustavil kar v gostilni. Oči so mu gorele radosti in lice od vina. — Dobro došli iz mesta, — se mu je klanjal gostilničar. — Kaj zapovedujete, gospod župan? — Prinesite mi kupico vina, — je rekel občinski predstojnik in šel k mizi, kjer je sedelo nekoliko sosedov. Bil je čokat mož. Na glavi je imel okrogel 5rn klobuk, za vratom črni svileni robec, siv oprsnik, sivo suknjo in tudi take hlače so mu visele čez visoke črevlje. Kadil je smodko s papirnatim špicom. — Bog vas živi, župan, — in v pozdrav so privzdignili sosedi klobuke. — Kaj pa ste prinesli novega? — je vpraSal svetovalec Košir. — No, za današnjo novico pa že smete kaj plačati. — Kaj vendar je; je tako dobra? — 0 gospodje. Take se nisem nadejal, — se je posmehnil župan zadovoljno. Sosedi so ga zvedavo pogledali in župan je začel pripovedovati: — Mili bratje, Sole ne bomo stavili. — Ne?! — zaklical je prvi svetovalee iznenaden. — In kako to? — Aha, čudiS se? — nasmejal se je zopet župan. — Mili prijatelj, le sarao posluSaj, od začudenja ti bodo oči izlezle! Tako torej. Milostljivi gospod haupman mi je rekel, ko sem mu tožil, da te stavbe ne pretrpimo: — Prijatelj, — veste, on mi pravi vedno >prijatelj«, med seboj sva dobra kamarata! — rekel mi je torej: prijatelj, ne bojte se: za to stavbo ni take sile. Brez dvoma vam bo zadostovala vaSa enorazrednica. Bil je tukaj včeraj vaš gospod fabrikant HirS in je omenil, da misli za otroke fabriških delavcev sam lastno šolo postaviti. Zupan je pogledal samozavestno na začudene sosede in se oblizail same radosti, da jih je tako iznenadil. — Hirš da hoče staviti šolo? — se je čudil cerkovnik. — Da, in daje tam fabriške otroke zastonj poučevati, — zastonj! — je povzdignil župan prst in primignil z očmi. — Žid ne da ničesar zastonj —, je rekel cerkovnik odkimaje z glavo. — Verujte mi, gospodje sosedi, v tem je neka zvijača. — Kaka zvijača?! se je obregnil svetovalec Košir. — Kaka? — je zganil cerkovnik z ramami. — To lahko vidi slepec. Žid je nemčur in bode zahteval, da bi se otoci v šoli učili nemški. — Seveda bode zahteval! — mu je pritrdil predstojnik zasmehljivo. — Mislite, da jaz tega ne vem, vi modrijan? Rekel mi je to takoj v mestu neki župan in napravil celo pridigo, da tega ne smem dovoliti, da bi bila večna sramota, če bi se vgnezdila v naši občini nemška, niti ne vem kako jo je imenoval — zdi se mi, da šulferajnska šola. — Povedal vam je sveto resnico, — je rekel cerkovnik. Župan je pihnil iz špica dogorek in potegnil iz naprsnega žepa pipo: — Zdaj pa si zapušim zopet iz fajfice, ta še vendar najboljše diSi. — In kaj ste rekli onemu županu? — je vprašal KoSir, se oprl z obema laktoma ob mizo in gledal županu zvedavo v oči. Župan je pokimal z glavo, podavaje gostilničarju steklenico: — Johannes, prinesi mi še kapljico. — No vidis, rekel sem mu torei: Jaz za svojo občino skrbim in skrbel bi za njo preklicano slabo, če bi ne prijel z obema rokama, kar nam kdo zastonj daje. — Povedal sem mu: — Mi pri nas nismo nikaki bogatini, mi smo siromaki. — — In kaki, — pristavil je Oboril in udaril prazno kupico ob mizo. — Jaz pravim, — je nadaljeval župan v svoji razpravi, — mi smo siromaki in veš, kaj je Sola? Gospod, šola ni kaka lesena koča in dvorazredno šolo postaviti, to gospod ni noben Spas! Zupan je potresel z glavo in namignil z očmi kakor bi hotel reči: Nisem-li modro govoril? — Sakra, vi ste mu povedali, — je smejal svetovalec. — In kaj vam je na to rekel? — Da bi naj prodali kos občinskega zemljišča in se ne uklanjali židu. — To pa to, prodati še občinsko zemljišče, ko ni treba, — Je zaklical Košir. — Hoče-li žid za te berače Solo postaviti — zakaj bi jo stavili mi? — Ali dovolite, gospoda, — ozval se \e cerkovnik. — Hočete zopet govoriti? — se je zarežal nanj Košir. — Mislite, da imate ve6 razuma ko mi gospodje odborniki? — No ne, tega ne mislim, — se je izgovarial cerkovnik, — a tovarničar bi bil primoran tudi na razSirjenei šoli davku primerno prispevati, mi pa bi bili vendar gospodje v tej Soli. Datfe. Smešničar. Na popotovanju. A: >Zakaj se ime- nuje štajerski učiteljski časopis ,Popotnik'« ? B: »Zato, ker popotuje iz tiskarne v tis-  karno.« A: »Torej ti tudi nimaš upanja, da  bi ,Popotnik' v Celji ostal?« B: »Nikakor ne.«