Invazivne okužbe novorojenčkov z bakterijo Streptococcus agalactiae v Sloveniji, 2003–2013 493 IzvIrnI znanStvenI članek 1 Klinični oddelek za perinatologijo, Ginekološka klinika, Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Ljubljana 2 Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Ljubljana 3 Klinični oddelek za neonatologijo, Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Ljubljana 4 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Ljubljana 5 Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2464reprodukcija človekazdrav vestn | november – december 2017 | letnik 86Izvirni znanstveni članek Invazivne okužbe novorojenčkov z bakterijo Streptococcus agalactiae v Sloveniji, 2003–2013 Invasive neonatal Streptococcus agalactiae infection in Slovenia, 2003–2013 Mateja lasič,1 Miha lučovnik,1 Maja Pavčnik,2 tina kaparič,2 Miha Ciringer,2 Jana lozar krivec,3 Petja Fister,3 Gregor nosan,3 liza lah,4 Irena Štucin Gantar,1 Manica Mueller-Premru,5 nataša tul,1 Samo Jeverica5 Izvleček Izhodišča: Streptococcus agalactiae (streptokok skupine B) je najpogostejši povzročitelj invazivnih okužb novorojenčkov v zahodnem svetu. V prispevku prikazujemo epidemiološke in klinične značil- nosti invazivnih neonatalnih okužb s streptokokom skupine B v Sloveniji, 2003–2013. Metode: Izvedli smo retrospektivno kohortno raziskavo. Vključili smo otroke, stare 0–90 dni, rojene v Sloveniji in hospitalizirane v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL). Primere smo iskali s pomočjo šifriranih diagnoz (MKB-10) in mikrobioloških podatkov o bakterijskih izolatih. Iz medicinske dokumentacije smo izluščili podatke o kliničnem poteku bolezni ter podatke o noseč- nosti, porodu in ukrepih za preprečevanje okužb. Incidenco smo izračunali na podlagi podatkov o številu rojstev v Sloveniji in jo izrazili na 1000 živorojenih otrok. Rezultati: V končni nabor in analizo smo vključili 144 otrok, 72,9 % (n = 105) na podlagi šifriranih diagnoz in 27,1 % (n = 39) na podlagi mikrobioloških podatkov. Med njimi je bilo 47,9 % (n = 69) deklic, 52,1 % (n = 75) dečkov. Med otroki z dostopnimi podatki je bilo 54,5 % (n = 73) donošenih in 45,5 % (n = 61) nedonošenih otrok. Zgodnjo invazivno okužbo je imelo 74,3 % (n = 107) otrok, od tega jih je 95,3 % (n = 102) zbolelo v prvih treh dneh po porodu. Izid bolezni je bil znan pri 134 otrocih. V času hospitalizacije je umrlo 4,5 % (n = 6) otrok. Ultrazvočno ugotovljeno periventrikularno lev- komalacijo (PVL) ali intraventrikularno krvavitev 3. ali 4. stopnje (IVH 3/4) je imelo 17,9 % (n = 24) otrok. Težke posledice prebolele streptokokne okužbe (smrt ali PVL ali IVH 3/4) so bile prisotne pri skupaj 22,4 % (n = 30) otrocih. Ocenjena incidenca invazivne okužbe je znašala 0,72/1000 živo- rojenih otrok, od tega 0,53/1000 za zgodnji in 0,18/1000 za kasni tip. Dejavniki tveganja za zgodnjo invazivno okužbo novorojenčka so bili prisotni pri 47,9 % (n = 68) porodih. Obporodno antibiotično profilakso je prejelo skupaj 16,9 % (n = 24) porodnic. Zaključki: Ugotovili smo visoko incidenco invazivnih okužb novorojenčkov s streptokokom skupi- ne B v Sloveniji. Kljub nizki smrtnosti je bil delež otrok z UZ ugotovljeno patologijo visok. Uporaba obporodne antibiotične profilakse ob prisotnih dejavnikih tveganja, predvsem nedonošenosti, je bila nizka. Polovica bolnih otrok se je rodila materam brez dejavnikov tveganja. Potrebujemo celovit nacionalni program za preprečevanje tovrstnih okužb. 494 zdrav vestn | november – december 2017 | letnik 86 reProdukCIJa človeka Korespondenca/ Correspondence: Samo Jeverica, e: samo. jeverica@mf.uni-lj.si Ključne besede: Streptococcus agalactiae; invazivna neonatalna okužba; incidenca; preventiva; Slovenija Key words: Streptococcus agalactiae; invasive neonatal infection; incidence; prevention; Slovenia Citirajte kot/Cite as: zdrav vestn. 2017; 86:493–506. Prispelo: 30. 11. 2016 Sprejeto: 13. 6. 2017 doI 10.6016/ zdravvestn.2464 Abstract Background: Streptococcus agalactiae (group B streptococcus, GBS) is the leading cause of invasive neonatal infections in the developed world. We present epidemiological and clinical characteristics of invasive GBS disease among Slovenian neonates between 2003 and 2013. Methods: A retrospective cohort study was performed. Children aged 0–90 days with invasive GBS disease, born in Slovenia and hospitalized in the University Medical Centre Ljubljana were included. Cases were identified concurrently from (i) hospital and (ii) microbiological databases. Medical re- cords from mothers and children were reviewed and relevant data extracted. The incidence rate was calculated based on the national vital statistics data and expressed per 1000 live births. Results: Altogether, 144 children were included in the analysis, 72.9 % (n = 105) based on hospital database and 27.1 % (n = 39) based on microbiological database. Among them, 47.9 % (n = 69) were girls and 52.1 % (n = 75) boys. Among the cases with available data, 54.5 % (n = 73) were born at term and 45.5 % (n = 61) were preterm. Early-onset disease (0–6 days) was present in 74.3 % (n = 107) of patients; 95.3 % (n = 102) of them became ill during the first 3 days of life. Late-onset disease (7–90 days) was present in 25.7 % (n = 37) of patients. Outcome data was available for 134 children. Neonatal mortality rate was 4.5 % (n = 6). Periventricular leukomalacia (PVL) or intraventricular haemorrhag- es Grade III/IV (IVH 3/4) were detected in 17.9 % (n = 24). Severe outcomes (death or PVL or IVH 3/4) were detected in 22.4 % (n = 30) children. Cumulative incidence rate was 0.72/1000 live births; 0.53/1000 for early-onset and 0.18/1000 for late-onset disease. Risk factors for early-onset disease were present in 47.9 % (n = 68) mothers in labour. Intrapartum antibiotic prophylaxis was delivered to 16.9 % (n = 24) of mothers. Conclusions: High incidence of invasive neonatal GBS disease was detected in Slovenia. Although low mortality was observed, brain pathology concordant with long-term adverse outcome was con- firmed in a high proportion of patients. The application of intrapartum antibiotic prophylaxis in cases of known risk factors was suboptimal, especially among preterm deliveries. Approximately half of the patients were born to mothers without any risk factors. A comprehensive national strategy for the prevention of invasive GBS disease is warranted in Slovenia. 1. Uvod Streptococcus agalactiae (streptokok skupine B) je po Gramu pozitivna bak- terija, ki povzroča hude okužbe novoro- jenčkov in otrok do tretjega meseca sta- rosti. Invazivne okužbe s streptokokom skupine B se v tem obdobju najpogosteje kažejo s klinično sliko pljučnice, sep- se ali meningitisa. Po času nastanka jih pogosto razdelimo na zgodnje okužbe, ki nastanejo v starosti 0–6 dni in na ka- sne okužbe, ki nastanejo v starosti 7–90 dni (1). Zgodnje okužbe so običajno po- sledica vertikalnega prenosa bakterije z matere v času poroda (2), medtem ko je pri kasnih okužbah vir bakterije bolj raznolik in poleg matere vključuje tudi druge vire v domačem ali bolnišničnem okolju  (3). Poleg hudih okužb otrok v zgodnjem življenjskem obdobju je strep- tokok skupine B lahko tudi povzročitelj prezgodnjega poroda, mrtvorojenosti in okužb v poporodnem obdobju (4). Kolonizacija z bakterijo pri nosečni- cah je najpomembnejši in nujni pogoj za nastanek zgodnje okužbe pri novo- rojenčku. Bakterija lahko kolonizira no- žnico, črevo ali sečni mehur nosečnice. Ocenjujejo, da je v svetovnem merilu stopnja kolonizacije nosečnic v pov- prečju 17 % in se glede na geografsko področje nekoliko razlikuje  (5). Enako stopnjo kolonizacije smo ugotovili tudi v nedavni slovenski raziskavi  (6). Med porodom se bakterija prenese na otroka pri 50 % koloniziranih nosečnic, od tega 1–2 % otrok razvije klinično sliko inva- zivne okužbe (1,7). Celokupna smrtnost zaradi invazivne okužbe s streptokokom Invazivne okužbe novorojenčkov z bakterijo Streptococcus agalactiae v Sloveniji, 2003–2013 495 IzvIrnI znanStvenI članek skupine B v povprečju znaša okoli 10 %, nekoliko večja je pri zgodnji obliki bole- zni in nekoliko manjša pri pozni obliki bolezni (4). Velik delež otrok, po nekate- rih ocenah tudi do 50 %, ima po preboleli okužbi motnje v razvoju ali trajne nevro- loške posledice (3,8). Preprečevanje prenosa bakterije in nastanka bolezni pri novorojenčku te- meljita na uporabi obporodne antibio- tične profilakse, s katero uspemo prepre- čiti okoli 90 % vseh zgodnjih invazivnih okužb  (7,9). Z intravenskim dajanjem antibiotika med porodom želimo do- seči čim višjo koncentracijo antibiotika pri materi in novorojenčku. Obporodna antibiotična profilaksa je najbolj učinko- vita pri nosečnicah, ki so prejele ustrezni antibiotik več kot štiri ure pred rojstvom otroka  (10). Lahko jo prejmejo bodisi nosečnice z znanimi dejavniki tveganja za okužbo novorojenčka (tj. prezgodnji porod, dolg razpok plodovih ovojev, po- višana telesna temperatura med poro- dom, bakteriurija s streptokokom skupi- ne B v času nosečnosti ali okužba otroka s streptokokom skupine B v prejšnji no- sečnosti) ali nosečnice z ugotovljeno ko- lonizacijo (11). Kolonizacijo ugotavljamo z mikrobiološkimi metodami v pozni nosečnosti, najpogosteje med 35. in 37. tednom nosečnosti ali v času poroda. Obporodna antibiotična profilaksa na osnovi kolonizacije je za okoli 50 % bolj učinkovit način preprečevanja zgodnje okužbe novorojenčka od profilakse na osnovi dejavnikov tveganja  (11,12). Ak- tivno ugotavljanje kolonizacije noseč- nic je povezano z višjimi neposrednimi stroški, zato je uresničevanje odvisna od stopnje in organiziranosti zdravstve- nega varstva in se med državami razli- kuje. Združene države Amerike najdlje preprečujejo tovrstne okužbe. Po uvedbi priporočil in njihovi optimizaciji je inci- denca zgodnje neonatalne sepse padla z 1,7/1000 živorojenih otrok v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja na okoli 0,4/1000 v današnjem času (1). Pri oceni incidence bolezni in bre- mena okužbe s streptokokom skupine B se srečujemo s številnimi težavami tako organizacijske kakor tudi metodološke narave  (4). Slovenija pri tem ni nikakr- šna izjema. Incidence tovrstnih okužb do sedaj nismo sistematično spremljali. Na podlagi nekaterih omejenih mikrobi- oloških podatkov smo lahko sklepali, da so te okužbe tudi v Sloveniji pomemben javnozdravstveni problem. V 8-letnem obdobju 2005–2012 je bil streptokok skupine B z 51 % najpogostejši bakterijski izolat iz krvi ali likvorja pri otrocih, sta- rih 0–3 dni (13,14). Aktivno ugotavljanje kolonizacije nosečnic s streptokokom skupine B v Sloveniji ni del nacionalnega programa predporodnega varstva  (15). Opažamo pa, da nekatere nosečnice opravijo testiranje samoplačniško  (6). Ob tem ne poznamo incidence invaziv- nih neonatalnih streptokoknih okužb pri nas. Prav tako ne vemo, kolikšen delež neonatalne obolevnosti in umrljivosti je v Sloveniji povezan s temi okužbami. Ti podatki so osnova za odločitev o naj- boljši strategiji preprečevanja tovrstnih okužb v katerem koli okolju. Namen raziskave je bil celostno ovre- dnotiti problem neonatalnih okužb s streptokokom skupine B v Sloveniji v 11 letnem obdobju, od leta 2003 do leta 2013. 2. Metode 2.1. Zasnova raziskave in preučevana populacija Pred pričetkom raziskave smo orga- nizirali delovno skupino, ki so jo sesta- vljali zdravniki specialisti ginekologije in porodništva, intenzivne medicine, pediatrije, infektologije in klinične mi- krobiologije. Skupina se je seznanila z 496 zdrav vestn | november – december 2017 | letnik 86 reProdukCIJa človeka doslej znanimi podatki, opredelila raz- sežnost problema ter določila nabor po- datkov o otrocih in nosečnicah, ki smo jih vključili v raziskavo. Zasnovali smo retrospektivno kohortno raziskavo. Pre- učevali smo kohorto otrok, rojenih med januarjem 2003 in decembrom 2013, ki so bili hospitalizirani na treh oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra v Lju- bljani (UKCL), kjer zdravijo otroke s to- vrstnimi okužbami oziroma omogočajo intenzivno zdravljenje: Kliničnem od- delku (KO) za perinatologijo Ginekolo- ške klinike (KOP), KO za otroško kirur- gijo in intenzivno terapijo (KOOKIT) in KO za neonatologijo (KON) Pediatrič- ne klinike. Zbiranje nabora bolnikov je potekalo v več fazah. V prvi fazi smo za omenjeno obdobje poiskali bolne otro- ke na podlagi šifrirane diagnoze  (16) v bolnišničnem informacijskem sistemu. Vključili smo vse otroke s šiframi, ki bi lahko vključevale invazivno okužbo s streptokokom skupne B (osnovne šifre: G00.2, P23.3, P36.0, dodatne šifre: A40.1, A49.1, B95.1, G00.9, J15.3, P23.9, P36.9, P39.9). V drugi fazi smo bolne otroke poiskali s pomočjo mikrobioloških po- datkov o bakterijskih izolatih bolnikov iz baze podatkov Inštituta za mikrobi- ologijo in imunologijo Medicinske fa- kultete Univerze v Ljubljana (IMI), ki je vsebovala vse bakterijske izolate od leta 2006 dalje. V začetni nabor smo vključi- li otroke, stare < 90 dni, pri katerih smo osamili streptokok skupine B iz inva- zivnih kužnin (tj. hemokultura, likvor, aspirat sapnika). Oba nabora otrok smo združili, izločili dvojnike ter pripravili končni nabor bolnikov, za katere smo pridobili popis bolezni in porodni zapi- snik. 2.2. Zbiranje podatkov Iz popisov bolezni otrok smo zbrali osnovne demografske podatke, podatke o kliničnem poteku, zdravljenju in izidu bolezni, vključno s podatki o mikrobio- loški diagnostiki. Iz porodnega zapisni- ka smo pridobili podatke o poteku no- sečnosti in poroda, vključno s podatki o prisotnosti dejavnikov tveganja za zgo- dnjo okužbo novorojenčka, testiranju kolonizacije in rezultatu ter obporodne antibiotične profilakse in njeni ustre- znosti. Pred pregledovanjem medicinske dokumentacije smo pripravili enoten obrazec za zbiranje podatkov. Popise je pregledovala ena raziskovalka (ML1). V primeru nejasnih zapisov so celotno medicinsko dokumentacijo pregledali skupaj trije raziskovalci (ML1, ML2 in SJ) ter se odločili o vključitvi bolnikov in o interpretiranju zapisov. Manjkajo- če podatke o otrocih, ki niso bili rojeni v Porodnišnici Ljubljana, smo dopolnili s podatki iz porodnih zapisnikov, ki so nam jih posredovale porodnišnice, kjer so bili otroci rojeni. Pridobljene podatke smo vnesli v pripravljeno Excelovo tabe- lo, jih prečistili in pripravili za statistično obdelavo. 2.3. Ocena incidence in statistična obdelava Pri oceni incidence invazivne strepto- kokne okužbe pri novorojenčkih in otro- cih, starih < 90 dni, smo predpostavili, da se kritično bolni otroci iz vseh sloven- skih porodnišnic zdravijo v UKCL in da mariborska porodnišnica, ki v povprečju opravi desetino vseh porodov v Sloveni- ji, kritično bolne otroke zdravi v svojem terciarnem centru. Oceno incidence smo izračunali tako, da smo število vključenih bolnikov delili s številom vseh porodov v Sloveniji, zmanjšanim za 10 %. Podatke o številu živorojenih otrok v Sloveniji smo pridobili v Statističnem letopisu Repu- blike Slovenije za leta od 2003 do 2013. Pridobljen količnik smo izrazili na 1000 živorojenih otrok v enem letu. Invazivne okužbe novorojenčkov z bakterijo Streptococcus agalactiae v Sloveniji, 2003–2013 497 IzvIrnI znanStvenI članek Slika 1: vključeni in izključeni otroci. 1 KŠ – Otroci, vključeni glede na klinični šifrant MKB-10 (16); 2 MI – Otroci, vključeni glede na mikrobiološki rezultat; 3 KOP – Klinični oddelek za perinatologijo; 4 KON – Klinični oddelek za neonatologijo; 5 KOOKIT – Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo. Statistično obdelavo podatkov smo opravili s pomočjo statističnega paketa IBM SPSS Statistics, različica 21 (IBM Corporation, Armonk, ZDA). Za stati- stični opis vzorca smo uporabili pov- prečno vrednost, mediano in razpon vrednosti. Za primerjavo deležev v dveh podskupinah smo uporabili hi-kvadrat test. Za statistično pomembno razliko smo upoštevali vrednost p < 0,05. 2.4. Etična komisija Izvedbo raziskave je odobrila Komi- sije Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. soglasja 0120–196/2015–2). 3. Rezultati 3.1. Otroci 3.1.1. Vključeni in izključeni otroci V osnovni nabor bolnikov smo vklju- čili 161 živorojenih otrok, od tega 69,6 % (n = 112) na podlagi šifrirane diagnoze in 30,4 % (n = 49) na podlagi mikrobi- oloških podatkov. Po pregledu popisov smo iz osnovnega nabora izločili 10,6 % (n = 17) bolnikov, pri katerih niso bila izpolnjena vključitvena merila za inva- zivno streptokokno okužbo. Pri 10 otro- cih nismo uspeli pridobiti medicinske dokumentacije, 2 otroka sta imela sepso, ki jo je povzročil Staphylococcus aureus, 2 otroka sta imela lokalizirano okuž- bo, povzročeno s S. agalactiae, 1 otrok je imel sepso, povzročeno s Staphylo- coccus epidermidis, pri enem otroku je šlo za kolonizacijo s S. agalactiae in pri enem za mikrobiološko neopredeljen klinični sum okužbe. V končni nabor in analizo smo tako vključili 144 otrok, od tega 72,9 % (n = 105) na podlagi šifrira- ne diagnoze in 27,1 % (n = 39) na podlagi mikrobioloških podatkov. Med vključe- nimi otroki je bilo 42,4 % (n = 61) otrok hospitaliziranih na KOP, 30,6 % (n = 44) na KON in 27,1 % (n = 39) na KOOKIT Začetni nabor (n = 161) KŠ¹ (n = 112) MI² (n = 49) Izločeni (n = 17) KŠ (n = 7) MI (n = 10) Končni nabor (n = 144) KŠ (n = 105) MI (n = 39) KON⁴ (n = 44) KŠ (n = 43) MI (n = 1) KOOKIT⁵ (n = 39) KŠ (n = 28) MI (n = 11) KOP³ (n = 61) KŠ (n = 34) MI (n = 27) 498 zdrav vestn | november – december 2017 | letnik 86 reProdukCIJa človeka (Slika 1). Največ vključenih otrok je bilo rojenih v ljubljanski porodnišnici, in si- cer 51,7 % (n = 73), v postojnski porodni- šnici je bilo rojenih 12,7 % (n = 18) otrok, v celjski porodnišnici 11,3 % (n = 16), v slovenjegraški porodnišnici 7,8 % (n = 11) otrok in v novomeški porodnišnici 4,2 % (n = 6) otrok. Brežiška, izolska, jeseniška, Tabela 1: demografski podatki otrok z invazivno okužbo s streptokokom skupine B v Sloveniji v obdobju 2003–2013. Demografski parameter Zgodnja okužba1 Pozna okužba2 Skupaj Vrednost p* n (%) n (%) n (%) Spol Skupaj 107 (74,3) 37 (25,7) 144 (100,0) dečki 56 (52,3) 19 (51,4) 75 (52,1) 0,918 deklice 51 (47,7) 18 (48,6) 69 (47,9) Donošenost (n=134) nedonošeni (< 37 tednov) 38 (37,3) 23 (71,9) 61 (45,5) 0,001 donošeni (≥ 37 tednov) 64 (62,7) 9 (28,1) 73 (54,5) Porodna teža (n=141) <2500 g 30 (28,3) 21 (60,0) 51 (36,2) 0,001 ≥2500 g 76 (71,7) 14 (40,0) 90 (63,8) Porodnišnica3 (n=141) ljubljana 48 (44,8) 25 (73,5) 73 (51,7) 0,078 Postojna 16 (14,9) 2 (5,8) 18 (12,7) Celje 12 (11,2) 4 (11,7) 16 (11,3) Slovenj Gradec 10 (9,3) 1 (2,9) 11 (7,8) novo mesto 6 (5,6) 0 (0,0) 6 (4,2) druga4 15 (14,0) 2 (5,8) 17 (12,0) Oddelek zdravljenja5 ko za perinatologijo 48 (44,9) 13 (35,1) 61 (42,4) 0,581 ko za neonatologijo 31 (29,0) 13 (35,1) 44 (30,6) ko otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 28 (26,2) 11 (29,7) 39 (27,1) Vključitev na podlagi kliničnega šifriranja (kŠ)6 81 (75,7) 24 (64,9) 105 (72,9) 0,201 Mikrobiološkega izolata (MI)7 26 (24,3) 13 (35,1) 39 (27,1) 1 Zgodnja invazivna okužba s streptokokom skupne B (0–6 dni); 2 Pozna invazivna okužba s streptokokom skupine B (7–90 dni); 3 Matična porodnišnica, v kateri se je začel porod; 4 Druga: porodnišnice z < 6 bolnimi otroki: Kranj (n=5), Izola (n=4), Jesenice (n=2), Trbovlje (n=2), Murska Sobota (n=1), Nova Gorica (n=1), Ptuj (n=1), Brežice (n=1); 5 Oddelek zdravljenja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana; 6 Vključeni na podlagi šifriranja po Mednarodni klasifikaciji bolezni 10, Avstralska modifikacija (16).; 7 Vključeni na podlagi osamljenega invazivnega izolata iz krvi, likvorja ali aspirata požiralnika v obdobju 0–90 dneva starosti; KO klinični oddelek; * Hi-kvadrat test (Pearsonova dvostranska testna statistika). Invazivne okužbe novorojenčkov z bakterijo Streptococcus agalactiae v Sloveniji, 2003–2013 499 IzvIrnI znanStvenI članek kranjska, murskosoboška, novogoriška, ptujska in trboveljska porodnišnica so prispevale vsaka manj kot 6 bolnikov, skupno pa 12,0 % (n = 17) bolnih otrok. Pri treh otrocih nismo imeli podatka o porodnišnici rojstva. 3.1.2. Demografski podatki otrok Osnovni demografski podatki in ne- katere značilnosti končnega nabora bol- nikov so predstavljeni v Tabeli 1. V konč- nem naboru bolnih otrok je bilo 47,9 % (n = 69) deklic in 52,1 % (n = 75) dečkov. Podatek o gestacijski starosti je bil do- stopen za 93,1 % (n = 134) otrok, ki so bili rojeni povprečno v 35. tednu nosečno- sti (23.–41. teden nosečnosti, mediana 37. teden nosečnosti). Donošenih je bilo 54,5 % (n = 73) in nedonošenih 45,5 % (n = 61) otrok. Porodna teža je bila znana pri 97,9 % (n = 141) otrok in je v povpre- čju znašala 2.705 gramov (500–5.320 gra- mov, mediana 2.980 gramov). 3.1.3. Klinične značilnosti in izid bolezni Podatki o zdravljenju in izidu bo- lezni pri novorojenčkih so prikazani v Tabeli 2. Zgodnjo invazivno okužbo je imelo 74,3 % (n = 107) otrok, od tega jih je 95,3 % (n = 102) zbolelo v prvih treh dneh po porodu. Zgodnja oblika okužbe je bila pogosteje prisotna pri donošenih otrocih, medtem ko je bila pozna okuž- ba pogostejša med nedonošenimi. Delež mikrobiološko potrjenih okužb je znašal 98,6 % (n = 142). Pri tem je bil S. agalac- tiae osamljen iz invazivnih kužnin pri 67,6 % (n = 96) otrok, medtem ko je bil ob tipični klinični sliki osamljen strep- tokok iz površinskih kužnin pri 32,3 % (n = 46) otrok. Med 144 vključenimi otroki smo pri 83,3 % (n = 120) otrok na podlagi popi- sov lahko ocenili prisotnost sindroma sistemskega vnetnega odziva – SIRS (angl. systemic inflammatory respon- se syndrome). Merila za SIRS so bila izpolnjena pri 70,8 % (n = 85) otrok in sicer približno v enakem deležu v sku- pini zgodnjih (70,5 %) in poznih okužb (71,9 %). Klinična slika meningitisa je bila pogostejša v skupini poznih okužb (37,8 % proti 8,4 %); p < 0,001). Deleža klinične slike pljučnice glede na prido- bljene podatke iz popisov nismo mogli zanesljivo opredeliti. Antibiotično zdravljenje so med zdra- vljenjem prejemali vsi otroci. Podatek o trajanju antibiotičnega zdravljenja je bil dostopen pri 79,9 % (n = 115) otrocih. Med njimi je 24,3 % otrok prejemalo an- tibiotik do 7 dni. Večina je antibiotično zdravljenje prejemala dlje časa (75,7 %). Mehansko predihavanje zaradi kate- rega koli vzroka je potrebovalo 54,2 % (n = 78) zbolelih otrok, pogosteje v sku- pini otrok s pozno okužbo (70,3 % proti 48,6 %; p = 0,016). Več kot 7 dni je me- hansko predihavanje prejemalo 46,2 % zbolelih otrok. Hemodinamsko podpo- ro z vazopresorji je potrebovalo 33,8 % (n = 46) otrok, pri čemer se deleži med zgodnjo in pozno okužbo niso razliko- vali. V času hospitalizacije je umrlo 4,5 % (n = 6) otrok (2,1–9,4 %). Ultrazvočna preiskava glave je bila v času hospita- lizacije opravljena pri 87,5 % (n = 126) otrokih. Periventrikularno levkomalaci- jo (PVL) je imelo 18,3 % (n = 23) otrok, intraventrikularno krvavitev 3. ali 4. stopnje (IVH 3/4) 4,8 % (n = 6) otrok, pri 15,1 % (n = 19) otrok je bila prisotna druga ultrazvočna patologija možgan- skih struktur. Težke posledice prebole- le streptokokne okužbe (smrt ali PVL ali IVH 3/4) so bile prisotne pri 22,4 % (n = 30) otrok, in sicer brez razlik v dele- žu med zgodnjo in pozno okužbo. 3.1.4. Incidenca invazivne okužbe V Sloveniji se je po podatkih Statistič- nega letopisa Republike Slovenije v letih od 2003 do 2013 rodilo 223.206 živoro- 500 zdrav vestn | november – december 2017 | letnik 86 reProdukCIJa človeka jenih otrok; od tega v porodnišnicah, ki gravitirajo v UKCL, 200.885 (= 90 %) otrok. Tako ocenjena incidenca invaziv- ne okužbe s streptokokom skupine B je v povprečju znašala 0,72/1000 (0,65– 0,77/1000) živorojenih otrok. Od tega in- cidenca zgodnjega tipa okužbe 0,53/1000 (0,46–0,60/1000) in incidenca poznega tipa okužbe 0,18/1000 (0,14–0,24/1000) živorojenih otrok. Incidenca okužb po posameznih letih je prikazana na Sliki 2. Tabela 2: klinični potek invazivnih okužb s streptokokom skupine B v Sloveniji v obdobju 2003–2013. Klinični parameter Zgodnja okužba1 Pozna okužba2 Skupno Vrednost p* n (%) n (%) n (%) Tip invazivne bolezni Skupaj 107 (74,3) 37 (25,7) 144 (100,0) Meningitis 9 (8,4) 14 (37,8) 23 (16,0) <0,001 Sepsa3 (n=120) 62/88 (70,5) 23/32 (71,9) 85/120 (70,8) 0,880 Trajanje antibiotične terapije (n=115) ≤7 dni 25 (30,1) 3 (9,4) 28 (24,3) 0,020 >7 dni 58 (69,9) 29 (90,6) 87 (75,7) Mehansko predihavanje (n=144) da 52 (48,6) 26 (70,3) 78 (54,2) 0,023 ≤7 dni 33 (63,5) 9 (34,6) 42 (53,8) 0,016 >7 dni 19 (36,5) 17 (65,4) 36 (46,2) Vazopresorji (n=136) ne 67 (66,3) 23 (65,7) 90 (66,2) 0,947 da 34 (33,7) 12 (34,3) 46 (33,8) Ultrazvočni pregled glave (n=126) normalno 64 (66,7) 14 (46,7) 78 (61,9) 0,049 Pvl4 16 (16,7) 7 (23,3) 23 (18,3) 0,409 IvH 3/45 4 (4,2) 2 (6,7) 6 (4,8) 0,575 druga patologija6 12 (12,5) 7 (23,3) 19 (15,1) 0,148 Izid bolezni (n=134) Smrt 4 (4,0) 2 (6,1) 6 (4,5) 0,613 Pvl ali IvH 3/4 18 (17,8) 6 (16,2) 24 (17,9) 0,963 Smrt ali Pvl ali IvH 3/4 22 (21,8) 8 (24,2) 30 (22,4) 0,768 Smrt ali katerakoli patologija na uz glave 30 (29,7) 17 (51,5) 47 (35,1) 0,023 1 Zgodnja invazivna okužba s streptokokom skupne B (0–6 dni); 2 Kasna invazivna okužba s streptokokom skupine B (7–90 dni); 3 Pri klinični oceni sepse smo upoštevali prisotnost kliničnih znakov sindroma sistemskega vnetnega odziva – SIRS (angl. systemic inflammatory response syndrome) in prisotnosti etiologije. Podatki dostopni pri 120 otrokih; 4 PVL periventrikularna levkomalacija; 5 IVH 3/4 intraventrikularna krvavitev 3. do 4. stopnje; 6 Druga patologija: znaki inzulta, ishemije, atrofije, meningitisa, vaskulopatij, higroma, difuznih okvar možganovine in drugo; * Hi-kvadrat test (Pearsonova dvostranska testna statistika). Invazivne okužbe novorojenčkov z bakterijo Streptococcus agalactiae v Sloveniji, 2003–2013 501 IzvIrnI znanStvenI članek Slika 2: Gibanje incidence invazivnih okužb s streptokokom skupine B v Sloveniji v letih 2003–2013. Zgodnja (invazivna) okužba s streptokokom skupne B (0–6 dni); Pozna (invazivna) okužba s streptokokom skupine B (7–90 dni); Skupno: zgodnja + pozna invazivna okužba; * Vključeni samo bolniki na podlagi kliničnega šifranta. 3.2. Matere in porodi 3.2.1. Demografski podatki mater Skupaj se je 144 otrok vključenih v končni nabor otrok rodilo 142 materam. Njihova povprečna starost je bila 29 let (17–42 let). Tip poroda je bil znan pri 91,5 % (n = 130) materah. Z vaginalnim porodom se je končalo 71,8 % (n = 102) nosečnosti, medtem ko je bil carski rez opravljen pri 19,7 % (n = 28) materah. Večina nosečnosti, 83,1 % (n = 118), je bila enoplodnih. V 56,3 % (n = 80) je šlo za prvi porod, v 26,1 % (n = 37) za drugi porod in v 8,4 % (n = 12) za tretji oz. peti porod. Dejavniki tveganja za zgodnjo inva- zivno okužbo novorojenčka so bili priso- tni pri 47,9 % (n = 68) porodih. Pri 41,5 % (n = 59) je bil prisoten en dejavnik, pri 5,6 % (n = 8) dva dejavnika in pri 6,3 % (n = 9) trije ali štirje dejavniki tveganja. Najpogosteje je šlo za nedonošenost, in sicer v 41,5 % (n = 59) primerih, med ka- terimi je bilo 32,2 % (n = 19) t. i. poznih nedonošenosti (34. do 36. teden gestaci- je). Razpok plodovih ovojev, daljši od 18 ur, je bil prisoten pri 12,0 % (n = 17) poro- dov, v enem primeru je imela porodnica povišano telesno temperaturo > 38 ºC v času poroda oziroma je bila zabeležena okužba s streptokokom skupine B v prej- šnji nosečnosti. Nobenega dejavnika tve- ganja nismo ugotovili pri 50,0 % (n = 71) porodih. Podatkov o dejavnikih tvega- nja nismo imeli za 2,1 % (n = 3) porodov. Ugotavljanje kolonizacije z odvzemom brisa nožnice ali nožnice in zadnjika v pozni nosečnosti (35. do 37. teden) je bilo opravljeno pri 1,4 % (n = 2) porodih. Pri 97,2 % (n = 138) porodih kolonizaci- je niso ugotavljali, medtem ko za 1,4 % (n = 2) poroda podatki o ugotavljanju kolonizacije niso bili na voljo. Dejavniki tveganja za okužbo in preventivni ukrepi so navedeni v Tabeli 3. 502 zdrav vestn | november – december 2017 | letnik 86 reProdukCIJa človeka Obporodno antibiotično profilakso je skupno prejelo 16,9 % (n = 24) porodnic. Med njimi je 19 porodnic imelo ugoto- vljen najmanj en dejavnik tveganja, 2 po- rodnici pa sta imeli ugotovljeno koloni- zacijo s streptokokom skupine B med 35. in 37. tednom nosečnosti. Pri treh poro- dnicah razlog uporabe antibiotika ni bil poznan. Ustrezno vrsto in odmerek anti- biotika glede na priporočila ameriškega Centra za nadzor bolezni je prejelo 25,0 % (n = 6) porodnic, med katerimi sta samo dve porodnici antibiotik prejeli več kot 4 ure pred rojstvom otroka, torej sta prejeli ustrezno profilakso. Najpogostejša neu- strezna obporodna antibiotična profila- ksa je bila s cefazolinom v odmerku 1 g / 8 h, kar je polovična priporočena doza cefazolina za preprečevanje zgodnje ne- onatalne sepse s streptokokom skupine B. Izmed 54 nosečnic, pri katerih je bil prisoten najmanj en dejavnik tveganja in smo ob tem imeli podatek o uporabi obporodne antibiotične profilakse, jih je 35,2 % (n = 19) to tudi prejelo. Profilakso sta prejeli tudi obe nosečnici, pri katerih je bil odvzet bris za ugotavljanje koloni- zacije, ki je bil pri obeh pozitiven. 4. Razpravljanje V prispevku predstavljamo rezultate multidisciplinarne in celostno zasnova- ne raziskave o epidemiologiji, kliničnem poteku in preventivnih vidikih invaziv- ne okužbe s streptokokom skupine B pri novorojencih in otrocih, starih do 90 dni v Sloveniji, v enajstletnem obdobju od 2003 do 2013. Gre za prvo takó ob- sežno raziskavo pri nas. V raziskavi smo ocenili, da je incidenca invazivnih strep- tokoknih okužb v tej skupini bolnikov visoka in znaša 0,72/1000 živorojenih otrok, smrtnost pa je primerljiva s po- datki iz literature (1,8,18) in znaša 4,5 %. Pri vprašanju preprečevanja okužbe smo ugotovili, da se je slaba polovica zbolelih otrok rodila materam, pri katerih so bili Tabela 3: dejavniki tveganja za okužbo ploda v skupini porodnic (n=142), katerih otroci so zboleli za invazivno okužbo s streptokokom skupine B v Sloveniji v obdobju 2003–2013. Porodnica Obporodna antibiotična profilaksa (OAP) Ustrezna izbira OAP1 Ustrezna izbira OAP >4 ure od rojstva n (%) n (%) n (%) n (%) Dejavnik tveganja ≥ 1 pozitiven dejavnik 68 (47,9) 19 (35,2)a 5 (9,3)a 2 (3,7)a nedonošenost 59 (41,5) 17 (37,0)B 5 (10,7)B 2 (4,3)B razpok mehurja > 18 ur 17 (12,0) 9 (56,3)C 1 (6,3)C 0 (0,0)C temperatura > 38 ºC 1 (0,7) 1 (100,0) 0 (0,0) 0 (0,0) okužba v prejšnji nosečnosti 1 (0,7) 1 (100,0) 0 (0,0) 0 (0,0) Bakteriurija s streptokokom B2 0 (0,0) 0 (0,0) 0 (0,0) 0 (0,0) Kolonizacija (35. do 37. teden) Bris opravljen 2 (1,4) 2 (100,0) 2 (100,0) 0 (0,0) kolonizacija potrjena 2 (1,4) 2 (100,0) 2 (100,0) 0 (0,0) 1 Ustrezna vrsta in doze antibiotikov po priporočili ameriškega Centra za nadzor bolezni (1); 2 Bakteriurija s streptokokom skupine B kadar koli v nosečnosti; A Podatek o uporabi profilakse dostopen pri 81,8 % (n=54) porodnic; B Podatek o uporabi profilakse dostopen pri 80,7 % (n=46) porodnic; C Podatek o uporabi profilakse dostopen pri 94,1 % (n=16) porodnic. Invazivne okužbe novorojenčkov z bakterijo Streptococcus agalactiae v Sloveniji, 2003–2013 503 IzvIrnI znanStvenI članek prisotni dejavniki tveganja in je zgolj sla- ba desetina upravičenih porodnic preje- la ustrezno in obporodno antibiotično profilakso. In obratno, pri dobri polovici zbolelih otrok dejavniki tveganja niso bili prisotni. Obporodno antibiotično profilakso, najbolj učinkovit način za preprečevanje prenosa bakterije na otro- ka, bi njihove matere lahko prejele le na podlagi aktivnega ugotavljanja koloniza- cije v nosečnosti. Z rezultati smo dobili prvi vpogled na zelo široko in pomemb- no področje preprečevanja invazivnih okužb s streptokokom skupine B v Slo- veniji, ki nam bodo služili kot osnova za nadaljnje ukrepe na tem področju. Našo raziskavo smo zastavili kot re- trospektivno študijo, pri čemer smo ve- čino podatkov pridobili iz medicinske dokumentacije. Tovrstni način zbiranja podatkov je težaven, saj smo pogosto priča dejstvu, da posameznih iskanih podatkov med zapisi ni mogoče najti oz. so zapisani na različne načine, zato jih je težko primerjati ter tolmačiti. Kljub temu smo bili s količino pridobljenih podatkov zadovoljni, saj manjkajoči de- lež podatkov za posamezno spremenljiv- ko večinoma ni presegal 10 %. Pri oceni incidence je potrebno po- sebno pozornost nameniti števcu. Glede na heterogeno prakso šifriranja posa- meznih oddelkov smo v naši raziskavi v začetni nabor vključili tako otroke z naborom specifičnih in manj specifičnih šifer MKB-10 klasifikacije, kakor tudi otroke, pri katerih so v mikrobiološkem laboratoriju osamili invazivni izolat, ki sovpada z diagnozo. Na ta način smo se izognili izgubi bolnih otrok, ki ne bi bili ustrezno šifrirani. V drugem delu izbir- nega postopka smo s pregledom popisov izločili napačno šifrirane otroke. Kljub temu je potrebno dodati, da smo imeli mikrobiološke podatke na voljo samo od leta 2006 dalje, zaradi česar meni- mo, da smo incidenco predvsem v pr- vih letih raziskave podcenili, kar lahko vidimo tudi na grafičnem prikazu giba- nja incidence po letih na Sliki 2. Poleg tega je možno, da se je manjša skupina otrok z manj hudo potekajočo invazivno okužbo s streptokokom skupine B zdra- vila v regionalnih porodnišnicah in jih zato nismo vključili v raziskavo. Pri oce- ni imenovalca smo si pomagali s podatki Statističnega urada Republike Slovenije, zato menimo, da je bila tukaj možnost vnosa napak minimalna. Incidenca 0,72/1000 (0,65–0,77) živorojenih otrok za oba tipa invazivnih okužb, 0,53/1000 (0,46–0,60) za zgodnji in 0,18/1000 (0,14–0,24) za pozni tip, je primerljiva s podatki iz sorodnih kliničnih konte- kstov oziroma jih celo nekoliko presega. Tako so v nedavni metaanalizi Edmonda in sod. globalno skupno incidenco bo- lezni ocenili na 0,53/1000 živorojenih otrok (0,44–0,62), 0,43/1000 za zgo- dnji (0,37–0,49) in 0,24/1000 za pozni tip invazivnih okužb (0,17–0,30)  (4). Naša ugotovljena incidenca je bila višja tudi v primerjavi s podskupino evrop- skih raziskav iz pričujoče metaanalize (0,57/1000; 0,44–0,71). Nizozemski lon- gitudinalni podatki o incidenci invaziv- ne okužbe s streptokokom skupine B pri novorojencih v zadnjih 25 letih kažejo, da se je njihova incidenca v zadnjem ob- dobju povečala kljub številnim preven- tivnim ukrepom, kot so aktivno ozave- ščanje, aktivno ugotavljanje kolonizacije in uporaba obporodne antibiotične pro- filakse (17). Dinamiko porasta incidence v tej raziskavi pripisujejo spremembam v populaciji sevov streptokokov skupine B, ki so jih osamili v kasnejšem obdobju, in prevladi nekaterih domnevno bolj vi- rulentnih sevov serotipa III klonskega kompleksa 17 (cc-17). Iz naših podatkov lahko na Sliki 2 vizualno ocenimo neko- liko višjo incidenco v zadnjih letih opa- zovanega obdobja, vendar moramo pri interpretiranju upoštevati, da smo od 504 zdrav vestn | november – december 2017 | letnik 86 reProdukCIJa človeka leta 2006 nabor primerov v števcu raz- širili. Poleg tega v Sloveniji ne izvajamo serotipizacije in molekularne tipizacije invazivnih izolatov streptokoka skupine B, zato podatkov prisotnosti in pogosto- sti okužb s streptokokom skupine B cc- 17 ne poznamo. Vsekakor pa pridobljeni podatki odpirajo številna vprašanja tudi na področju mikrobiološke opredelitve sevov, ki povzročajo invazivne okužbe. Umrljivost novorojenčkov zaradi okužb se je v zadnjih tridesetih letih bistveno znižala in v razvitem svetu ne presega 10 %  (1,17). V naši raziskavi je bila smrtnost zaradi obeh tipov bolezni v času hospitalizacije nizka < 5 % (4,5 %; 2,1–9,4 %) in se med njima ni razliko- vala. Nizko smrtnost pripisujemo dobri obravnavi teh otrok v Sloveniji, vendar je interval zaupanja zelo širok. Na drugi strani so tovrstne okužbe vzrok za šte- vilne pozne zaplete, ki se po nekaterih podatkih lahko pojavijo v do 50 % pri- merov (8,18,19). V naši raziskavi je imelo ultrazvočno ugotovljeno patologijo mo- žganov, ki je povezana s poznimi zapleti, 17,9 % otrok (Tabela 2). Različne oblike poškodb živčevja, ki nastanejo ob prebo- levanju sistemske streptokokne okužbe, se izrazijo z dolgoročnimi posledicami v otrokovem umskem in gibalnem razvo- ju. Pozni zapleti so pogostejši, kadar se okužba kaže s klinično sliko meningitisa, pogostejšo pri poznem tipu okužbe (8). V naši raziskavi smo prišli do podobnih zaključkov, ko smo pri patologiji, po- leg smrti/PVL/IVH 3/4, upoštevali tudi ostale nenormalne znake ob UZ pregle- du možganskih struktur (p = 0,023). Pri interpretiranju podatkov, pridobljenih s slikovnimi preiskavami, moramo biti previdni, saj je njihova specifičnost niz- ka. Za zanesljivo oceno poznih posledic okužbe bi morali otroke slediti z ustre- znimi kliničnimi in nevrološkimi testi. Glede na naše podatke bi bile lahko po- zne posledice pomemben del celokupne- ga bremena invazivnih okužb s strepto- kokom skupine B pri nas. V naši raziskavi smo ugotovili zelo slabo upoštevanje priporočil glede upo- rabe obporodne antibiotične profilakse. Napake so se pojavljale v vseh fazah tega procesa. In sicer je samo dobra tretjina porodnic, ki so imele prisoten najmanj en dejavnik tveganja, antibio- tično profilakso dejansko prejela, večina izmed njih v neustreznem odmerku in prekratek čas. Podatki raziskave kažejo, da sta samo dve porodnici, katerih otro- ka sta zbolela, prejeli povsem ustrezno obporodno antibiotično profilakso. V teh dveh primerih je bila torej profi- laksa neučinkovita, pri čemer je prvi otrok zbolel za zgodnjo, drugi pa za pozno invazivno okužbo. Napake pri uresničevanju preventivnih programov niso nikakršna posebnost in so bistve- no pogostejše pri preventivi, ki temelji na dejavnikih tveganja (1,11). Pojavljajo pa se tudi pri sicer boljšem načinu pre- ventive s presejanjem vseh nosečnic. V nedavni raziskavi Verani in sod. so na primer ugotovili, da je prišlo do napa- ke kjer koli v poteku preventive pri 57 % zbolelih otrok (20). Pri tem želimo pou- dariti dejstvo, da je sledenje ustreznosti postopkov in ozaveščanje vseh vplete- nih nujen pogoj za uspešnost katerega koli preventivnega programa za prepre- čevanja zgodnjih okužb s streptokokom skupine B in da vseh okužb z obstoje- čimi preventivnimi metodami ne bomo mogli preprečiti. Naša raziskava ima nekatere pomanj- kljivosti. Vanjo smo vključili samo otro- ke, ki so se zdravili v UKCL. Zaradi tega dejstva lahko govorimo zgolj o oceni in- cidence za celotno Slovenijo. Napaka te ocene lahko izvira tako iz ocene števca (tj. primerov) kakor tudi iz ocene ime- novalca (tj. števila porodov) enačbe. Na- dalje so bili otroci z invazivno streptoko- kno okužbo zdravljeni na treh različnih Invazivne okužbe novorojenčkov z bakterijo Streptococcus agalactiae v Sloveniji, 2003–2013 505 IzvIrnI znanStvenI članek oddelkih UKCL, med katerimi najverje- tneje obstajajo določene razlike pri za- pisovanju v medicinsko dokumentacijo, šifriranju, pristopu k diagnosticiranju in pri zdravljenju bolezni. V nekaterih primerih iz medicinske dokumentacije nismo uspeli pridobiti vseh iskanih po- datkov. Kljub temu smo večinoma uspeli pridobiti podatke za vse spremenljivke vsaj v 90 %. Na drugi strani je ena najpo- membnejših prednosti raziskave dvojni pristop k iskanju primerov, saj smo na ta način uspeli izslediti 37 dodatnih prime- rov, ki predstavljajo približno eno četrti- no vseh primerov. Kljub temu menimo, da sta tako število primerov kakor tudi ocena incidence bolezni v naši raziskavi podcenjeni. Z raziskavo smo postavili pomemben kamen v mozaik vedenja o incidenci, kli- nični sliki in obstoječih načinih prepre- čevanja okužb s streptokokom skupine B pri novorojenčkih v Sloveniji. Podatki iz raziskave bodo služili kot podlaga za pri- pravo nacionalne strategije za prepreče- vanje teh okužb in razmislek, ali moramo v Sloveniji uveljaviti program aktivnega ugotavljanja kolonizacije s streptokokom skupine B pri vseh nosečnicah. Prav tako smo postavili metodološke osnove za pripravo registra novorojenčkov s sep- so streptokokne etiologije. Pri tem smo ugotovili potrebo po izboljšanju šifrira- nja bolezni v bolnišnici in velik pomen mikrobiološke baze podatkov, ki bi jo morali pri registru upoštevati. Priprava registra bolnikov je predpogoj za mer- jenje učinkov preventivnih ukrepov. Ne- nazadnje upamo, da bodo predstavljeni podatki prepričali strokovno javnost, da so okužbe s streptokokom skupine B pri novorojenčkih v Sloveniji pomemben javnozdravstveni problem, ki ga je treba začeti učinkoviteje reševati. 5. Zahvala Avtorji se zahvaljujemo kolegom za podatke o nosečnicah, ki niso rodile v ljubljanski porodnišnici: Simoni Čopi, Jakobu Korenu, Evi Macun, Maji Mer- kun, Sari Mugerli, Gabrijeli Simetiger, Alenki Šavc, Tadeji Pravst, Kaji Rebek, Sabini Verem in Zoranu Turkalju. Literatura 1. Verani JR, McGee L, Schrag SJ; Division of Bacterial Diseases, National Center for Immunization and Re- spiratory Diseases, Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Prevention of perinatal group B streptococcal disease—revised guidelines from CDC, 2010. MMWR Recomm Rep. 2010 Nov;59 RR-10:1–36. PMID:21088663 2. Larsen JW, Sever JL. Group B Streptococcus and pregnancy: a review. Am J Obstet Gynecol. 2008 Apr;198(4):440–8. https://doi.org/10.1016/j.ajog.2007.11.030 PMID:18201679 3. Guilbert J, Levy C, Cohen R, Delacourt C, Renolleau S, Flamant C; Bacterial meningitis group. Late and ultra late onset Streptococcus B meningitis: clinical and bacteriological data over 6 years in France. Acta Paediatr. 2010 Jan;99(1):47–51. https://doi.org/10.1111/j.1651–2227.2009.01510.x PMID:20002014 4. Edmond KM, Kortsalioudaki C, Scott S, Schrag SJ, Zaidi AK, Cousens S, et al. Group B streptococcal disease in infants aged younger than 3 months: systematic review and meta-analysis. Lancet. 2012 Feb;379(9815):547– 56. https://doi.org/10.1016/S0140–6736(11)61651–6 PMID:22226047 5. Kwatra G, Cunnington MC, Merrall E, Adrian PV, Ip M, Klugman KP, et al. Prevalence of maternal co- lonisation with group B streptococcus: a systematic review and meta-analysis. Lancet Infect Dis. 2016 Sep;16(9):1076–84. https://doi.org/10.1016/S1473–3099(16)30055-X PMID:27236858 6. Lučovnik M, Tul Mandić N, Krivec JL, Kolenc U, Jeverica S. Prevalenca kolonizacije z bakterijo Streptoco- ccus agalactiae pri nosečnicah v Sloveniji v obdobju 2013–2014. Zdrav Vestn. 2016;85:393–400. 7. Boyer KM, Gotoff SP. Prevention of early-onset neonatal group B streptococcal disease with selec- tive intrapartum chemoprophylaxis. N Engl J Med. 1986 Jun;314(26):1665–9. https://doi.org/10.1056/ NEJM198606263142603 PMID:3520319 8. Libster R, Edwards KM, Levent F, Edwards MS, Rench MA, Castagnini LA, et al. Long-term outcomes of group B streptococcal meningitis. Pediatrics. 2012 Jul;130(1):e8–15. https://doi.org/10.1542/peds.2011–3453 PMID:22689869 506 zdrav vestn | november – december 2017 | letnik 86 reProdukCIJa človeka 9. Yow MD, Mason EO, Leeds LJ, Thompson PK, Clark DJ, Gardner SE. Ampicillin prevents intrapar- tum transmission of group B streptococcus. JAMA. 1979 Mar;241(12):1245–7. https://doi.org/10.1001/ jama.1979.03290380021019 PMID:368363 10. de Cueto M, Sanchez MJ, Sampedro A, Miranda JA, Herruzo AJ, Rosa-Fraile M. Timing of intrapar- tum ampicillin and prevention of vertical transmission of group B streptococcus. Obstet Gynecol. 1998 Jan;91(1):112–4. https://doi.org/10.1016/S0029–7844(97)00587–5 PMID:9464732 11. Schrag SJ, Zell ER, Lynfield R, Roome A, Arnold KE, Craig AS, et al.; Active Bacterial Core Surveillance Team. A population-based comparison of strategies to prevent early-onset group B streptococcal disease in neonates. N Engl J Med. 2002 Jul;347(4):233–9. https://doi.org/10.1056/NEJMoa020205 PMID:12140298 12. Van Dyke MK, Phares CR, Lynfield R, Thomas AR, Arnold KE, Craig AS, et al. Evaluation of universal ante- natal screening for group B streptococcus. N Engl J Med. 2009 Jun;360(25):2626–36. https://doi.org/10.1056/ NEJMoa0806820 PMID:19535801 13. Krivec JL, Jeverica S, Müller-Premru M, Arnež M. Racionalna uporaba antibiotikov v neonatologiji. In: Paro Panjan D, Kržan M, ed. Neonatalna farmakologija. Poglavja iz neonatologije. 2009;2:85–101. 14. Krivec JL, Mueller-Premru M, Jeverica S. Izbira antibiotikov in novosti pri zdravljenju neonatalne sepse. In: Paro Panjan D, ed. Neonatalne okužbe in imunski odziv pri novorojenčkih. Poglavja iz neonatologije. 2013;5:43–59. 15. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na pri- marni ravni. Ur.l. RS, št. 33/2002–1.2.2. Preventivni pregledi v nosečnosti [8.10.2016]. Available from: http:// www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200233&stevilka=1391 16. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statisične namene, Avstralska mo- difikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 6.izd [6.10.2016]. Available from: http://www.nijz.si/ sites/www.nijz.si/files/uploaded/podatki/klasifikacije_sifranti/mkb/ks_mkb10-am-v6_v02_splet.pdf 17. Bekker V, Bijlsma MW, van de Beek D, Kuijpers TW, van der Ende A. Incidence of invasive group B strep- tococcal disease and pathogen genotype distribution in newborn babies in the Netherlands over 25 years: a nationwide surveillance study. Lancet Infect Dis. 2014 Nov;14(11):1083–9. https://doi.org/10.1016/S1473– 3099(14)70919–3 PMID:25444407 18. Simonsen KA, Anderson-Berry AL, Delair SF, Davies HD. Early-onset neonatal sepsis. Clin Microbiol Rev. 2014 Jan;27(1):21–47. https://doi.org/10.1128/CMR.00031–13 PMID:24396135 19. Klinger G, Levy I, Sirota L, Boyko V, Lerner-Geva L, Reichman B; Israel Neonatal Network. Outcome of early-onset sepsis in a national cohort of very low birth weight infants. Pediatrics. 2010 Apr;125(4):e736–40. https://doi.org/10.1542/peds.2009–2017 PMID:20231184 20. Verani JR, Spina NL, Lynfield R, Schaffner W, Harrison LH, Holst A, et al. Early-onset group B streptococcal disease in the United States: potential for further reduction. Obstet Gynecol. 2014 Apr;123(4):828–37. https:// doi.org/10.1097/AOG.0000000000000163 PMID:24785612