Kamniški 43. leto Kamnik, 8. oktobra 2004 Naš pogovor Ob začetku novega šolskega leta smo se z Antonom Kaminom, vodjo občinskega oddelka za družbene dejavnosti, pogovarjali o investicijah v šole in vrtce, vzrokih za relativno visoke cene otroškega varstva in o novostih, ki se nam obetajo na področju skrbi za starejše občane. Na vprašanje, na kateri dosežek svojega oddelka je v zadnjih letih najbolj ponosen, je Kamin odgovoril, da sta to dokončana obnova Malega gradu ter dve sodobno zasnovani osnovni šoli v Šmart-nem in na Duplici. Pogovor na 4. strani. Državnozborske volitve prinesle zasuk v desno Minula nedelja |e bila tudi v naši občini v znamenju volitev poslancev Državnega zbora. Na volišča je prišlo za slabih ilesel odstotkov manj volivcev kol preil štirimi leti skromnih 65,12%. Na volišču v prostorih osnovne šole Toma Brejca (na fotografiji) je bilo še posebej Živahno v poznih dopoldanskih urah Nedeljske vo-lit ve so prinesle zaupanje volivcev desnosredinski vladi. V 10. volilnem okraju, ki zajema območje občine Kamnik in Komenda, so volivci prisodili največ glasov (31,63%) listi SDS in kandidatu Rudiju Vcršniku. Več na 3- strani. SAŠA MFJAČ MATURA 2004 in klepet z zlatimi maturanti se ena generacija je po opravljeni maturi zapustila Šolski center Rudolfa Maistra Na gimnaziji in ekonomski šoli St.RM Kamnik je v spomladanskem roku maturo, ki ji radi rečemo zrelostni izpit, opravljalo 245 dijakov - od tega je bilo pozitivnih 230 dijakov. Uspešnost na gimnaziji je bila 98,26% , kar je glede na 89,61% povprečje v državi izreden uspeh; dijaki na ekonomski šoli so bili v 84% pozitivni na poklicni maturi. Dobili smo tudi pet novih zlatih maluraniov (11,1 sliki): Andrejo ICaliinik z 31 točkami, Katjo Jenu in Jerneja Mlakarja s po 30 točkami ler Malija tirban ca in ireno Maren, ki sta bila zlata maturanta na poklicni maturi. Predstavljamo jih na 12. strani. URŠKA TOMEC Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 22. oktobra. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 14. oktobra: oglase in zahvale pa do torka, 19- oktobra, v naše uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel: 01/83 91311 in 041/662 450, e.naslov: sasa.mejae'" siol.net. Kdor sc je 19. septembra odpravil k lovski koči v Palovčah, je doživel prisrčen sprejem. Slovesnost ob zlatem jubileju lovske družine Kamnik je naznanil star lovski rog, ki je trobil že na številnih brakadah in lovskih krstih. Več o praznovanju, podeljenih odlikovanjih in zanimivi lovski razstavi na 9. strani. VERA MEJAČ p*mae>ioa o ■ m t ■ m k a m m i k T«* MM1 1T*1 ~ / I d: AKCIJSKA PRODAJA ZIMSKIH PNEVMATIK DUNLOP SP VVINTER SPORT M2 45% GOTOVINSKI POPUS od 1.10. do 31.10. POL PLA CA TE SE D. ALU PLATIŠČA OPUŠČEN PROGRAM - 40% JEKLENA PLATIŠČA GOTOVINSKI POPUST ■ 30% za akcijske modele 135r13 145r13 145/70 r 13 165/70 r 13 175 / 70 r 13 j q-vvinter sport M2 '. Q' WhNTER sport M? i q: vvinter sport m? : 0: vvinter sport m? : t;wintersportm2 11.970 11.103 9.990 12.990 14.990 6.584 6.107 5.495 7.146 8.245 175 / 70 r 14 185 / 70 r 14 185/55 r 14 195 / 60 r 14 : t :winter sport M2 : j i;wintersportm2 ■ ■ t :winter sport M2 1 : t:WINTERSP0RTM2 : 18.990 18.990 17.990 26.334 10445 10.445 9 895 14.484 205 / 55 r 15 I Hj vvinter sport M2 \ 35.246 19.385 215/50R16 225 / 50 r 16 225 / 60 r 16 245 / 60 r 16 ■ h-vvinter sport M2 mfs: 45.324 • h - vvinter sport M2 mfs- 50.170 j h: vvinter sport M2 j 42.990 i h: vvinter sport M2 rf : 58.400 24.928 27.594 23.645 32.120 225 / 50 r 17 j h; vvinter sport mfs ■ 54.303 29.867 245 / 40 r 18 265 / 35 r 18 • h: vvinter sport M2 i ■ h|WINTERSP0RTM2 mfs 70.680 84.808 38.874 46.644 230 / 55 r 390: h: vvinter sport rftd 75.600 : 41.580 PNEUMATIC CENTER Pwo» 27, Kanin*. taMon: 01 /830 83 50 www.sitar-pneurrtatic.si LOVŠE DOMŽAL! 01/71» OOOO KRANJ 04/1B0 »OOO TODAY TOMORROVV TOVOTA I? PO MOTNIŠKI TURISTIČNI POTI Motnik kot prijeten podeželski kraj na robu kamniške občine lahko odslej spoznamo tudi s sprehodom po pravkar odprti Mot-niški turistični poti, ki povezuje glavne kulturno-zgodovinske in naravne zanimivosti kraja in bližnje okolice. Pot, ki se začne v Parku pod lipami v središču Motnika, nas popelje tudi do Vrbanovče-vega kozolca, ki je z izrezljanim ostrešjem in dobro ohranjeno prvotno podobo pravi lepotec. Razglašen je za objekt kulturne dediščine državnega pomena. Več na 3. strani. SAŠA MEJAĆ Petek, 17. septembra, je bil kar mali praznični dan za prebivalce zaselkov Bistričica, Praprotno, Zakal, saj so slovesno odprli asfaltiran 650 metrov dolg odsek ceste, ki pelje iz Bistričice do osmih do mačij v Zakalu Krepak zalogaj za tako majhen kraj je uspelo doma činom realizirati z obilico lastnega angažiranja, dela in entuzijazma ob finančni podpori občine Kamnik, KS Kamniška Bistrica in podjetja (.aleit d.d. i/ Stahovk e Nove ceste, ki so jo s prerezom traku simbolično predali v uporabo predsednik KS Kamniška Bistrica Zdravko Bodlaj, župan Tone Smolnikar ter pod predsednik KS in gonilna sila ureditve ceste Miha f.riljc. so bili še posebej veseli otroci, ki jim odslej sneg in deževje n< bosta vet odnašala vsakodnevne poti v šolo. Več na S. strani. foto lMilHmr> Kamnik, Sutna 72 (nasproti OŠ Toma Brejca), tel.: 01/83 13 896 AKCIJA V OKTOBRU! PRI FOTOGRAFIRANJU ZA DOKUMENTE PODARIMO FOTOOKVIR! Analogni fotoaparati -30% NA ZALOGI NOVI MODELI DIGITALNIH FOTOAPARATOV KONICA MINOLTA! m m m m PAT. PAX PIRAMIDA Velik vložek PAX irmrnr nu 184? Frr in še dodatni količinski popust Velika izbira NAGROBNIH SVEČ do 20% POPUSTA KORAK PRED DRUGIMI TRADICIJA OD LETA 1740 SVEČA ( VEČERNICA ^ na tekoči vosek /r-/X - r^M a CTITI C Glavni trg16, Kamnik,»831-16-84 bVhCARNA b I tLC 8*-12* ia 14"-18*1, od 15. do 30. lO.odtf-dolK1'. sobota od 8'' S 17. seje občinskega sveta Občina naj ponovi javni razpis za oddajo koncesij KPK Občinski svet občine Kamnik po poletnih počitnicah ni potreboval ogrevanja, ampak se je že na prvi jesenski seji spopadel z dvema zelo vročima temama. Prva sta bili koncesiji, ki ju je občina podelila Komunalnemu podjetju Kamnik za opravljanje gospodarskih javnih služb odvajanja odpadnih in padavinskih voda ter oskrbe s pitno vodo, druga pa odlok o ureditvenem načrtu območja R2 - lokacija kamnoloma kalcita in apnenca v Stahovici. Na začetku seje so svetniki soglasno podprli predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter v svet Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik imenovali Emila Grzinčiča in Ano Nušo Lisjak iz Kamnika, Ivana Hribarja iz šmartnega v Tuhinju, Klavdija Kodermana iz kam 'ka, Jožeta Semprimožnika iz Motnika, Štefko Legedič iz Šmart-i v Tuhinju ter Franca Osolnika iz Kamnika. dvajanje odpadnih oda se bo precej iražilo Naslednjih šest točk dnevnega repa je bilo posvečenih dvema kon-•i i a n i. i - za izvajanje gospodarskih vnih služb odvajanja odpadnih in padavinskih voda ter < skrbe s pitno vodo V obeh primeriti ima zgodba isto ozadje, svetnikom pa ga je na seji predstavil Aleš škorjanc vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe. Dejal je, da je občina za oddajo omenjenih koncesij izvedla javni razpis, na katerega sta se prijavili samo dve podjetji - poleg Komunalnega podjetja Kamnik (KPK) še domžalsko javno podjetje Prodnik, •slednje na razpis ni oddalo popolne vloge, zato se je občina odločila, da koncesijo podeli KPK Domžalsko podjetje se s to odločitvijo ni strinjalo in se je nanjo pritožilo. Občina Kamnik je imela v tem primeru dve možnosti-da javni razpis ponovi ali da i/koristi drugo zakonsko možnost in se odloči za direktno podelitev koncesije. In slednje je potem tudi storila. -Podelitev koncesije KPK je nenazadnje smiselna tudi zato ker to podjetje dobro pozna stanje komunalne infrastrukture v naši občini, ker ima na voljo usposobljen kader in ker so njihovi zaposleni med občani priljubljeni,« je poudaril Škorjanc in hkrati napovedal znatne podražitve odvajanja odpadnih voda. Zavedati se namreč moramo, da trenutne cene Pogoji za izvajanje devetletke so v naši občini relativno dobri S področja družbenih dejavnosti so se svetniki na tokratni seji odločali o soglasju k spremembi pravilnika o sistematizaciji delovnih mest v WZ Antona Medveda, o spremembah in dopolnitvah načrta razvojnih programov na področju osnovnega šolstva, seznanili pa so se tudi s poročilom o prostorskih pogojih za izvajanje devetletke v naši občini. Vse predlagane sklepe so svetniki na glasovanju tudi podprli. Sprememba sistematizacije delovnih mest v VVZ Antona Medveda je potrebna zato, da bi v vrtec lahko sprejemali tudi otroke s posebnimi potrebami, ki potrebujejo stalnega spremljevalca. Svetniki sp predlog občinske uprave za razpis novega delovnega mesta seveda sprejeli, vendar pa so ob tem izrazili dvom, ali je institucionalno varstvo takšnih otrok res najboljša rešitev. »Ali morda ne bi bilo bolje, če bi sredstva namesto za spremljevalca namenili kar družini s takšnim otrokom,« je vprašala Marjeta Hu-mar, predsednica odbora za družbene dejavnosti. »V kolikor pa se odločimo za predlagano rešitev, ne bi bilo narobe, da bi tak spremljevalec v primeru odsotnosti otroka pomagal tudi pri drugih dejavnostih v vrtcu, saj je drugače strošek za njegovo delo prevelik.« Tatjana Sonja Rot Djalil se je zavzela, da se takšne otroke vendarle vključuje v institucionalno varstvo. »To ni koristno samo za otroka, ampak tudi za njegove družinske člane. V kolikor bi imela družina takšnega otroka ves čas doma, bi bili tudi drugi člani za marsikaj prikrajšani, pa tudi strokovnost vzgoje je v tem primeru vprašljiva.« Hkrati s šolo se bo v Stranjah gradila tudi telovadnica Anton Kamin, vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti, je svetnike seznanil z razlogi za spremembe in dopolnitve načrta razvojnih programov na področju osnovnega šolstva v naši občini. Te med drugim predvidevajo tudi spremembe pri prenovi osnovne šole Stranje. Po prvotnem načrtu naj bi prihodnje leto OŠ Stranje dobila novo telovadnico, občina pa se želi takoj po koncu šolskega leta lotiti tudi nadomestne gradnje najbolj dotrajanega dela šole. Obe investiciji skupaj sta vredni 525 milijonov tolarjev, h gradnji šolskega objekta (320 milijonov) bo 76 milijonov prispevala država, medtem ko bo morala gradnjo telovadnice občina plačati sama. Svetniki so predlog na glasovanju sicer podprli, toda ob tem občinski upravi zastavili kar nekaj vprašanj. Marjeta Humar, predsednica odbora za družbene dejavnosti, je tako vprašala, zakaj se spreminja vrstni red investicij v OŠ Stranje in kaj dodatna finančna obremenitev občine pomeni za druge, še nedokončane investicije v šole. Ob tem je omenila manjkajoča igrišča ob OŠ Marije Vere ter potresno ogroženost matične OŠ Frana Albrehta. Podobne pomisleke je imel ob tem tudi Olaf Grbec, svetnik LDS, Zvonko Cvek pa je občinski upravi predlagal, naj se o možnostih sofinanciranja gradnje telovadnice pozanima tudi na fundaciji za šport. Ob koncu razprave je Anton Kamin poudaril, da vrstni red investicij določa dotrajanost posamezne šole in da je v tem pogledu OŠ Stranje vsekakor na vrhu prednostnega seznama, saj ima trenutno najslabše razmere v občini. »Zato se moramo za to investicijo odločiti tudi na račun katere druge,« je dejal. Vseeno pa pogoji za izvajanje devetletke v naši občini niso tako slabi. »Pravzaprav so relativno dobri, saj pouk na vseh šolah poteka v eni izmeni,« je dejal Anton Kamin v uvodnih pojasnilih k poročilu o prostorskih pogojih za izvajanje devetletnega osnovnošolskega programa v naši občini. »Najboljše so razmere na Duplici, na OŠ Marije Vere, dobre so tudi na OŠ Šmartno, sledita obe kamniški šoli, najslabše pa so razmere v Stranjah. Svetniki so pohvalili trud, ki ga je občinska uprava vložila v pripravo in analizo pregleda stanja v vseh osnovnih šolah v občini. Vilko Dobovšek je ob tem dejal, da ga skrbi zmanjševanje števila otrok in oddelkov v šolah, saj so nekateri otroci iz kamniške občine vpisani v osnovne šole v sosednjih občinah. Ker so se svetniki v razpravi dotaknili tudi gradnje še ene nove osnovne šole v severnem delu Kamnika, jim je Kamin ob koncu razprave pojasnil, da ministrstvo za šolstvo, znanost in šport gradnjo novih šol podpira šele potem, ko so zapolnjene kapacitete že obstoječih šol. Tega pa za kamniške šole ne bi mogli trditi, saj je v njihovih oddelkih v povprečju samo po dvajset otrok. J (fizične osebe za kubični meter odpadnih voda plačujejo po 20, pravne osebe pa po tO tolarjev) teh sto ritev dolgoročno ne bedo zdržale in se bodo morale povečati.« Kdaj se bo podražila in kolikšna bo, Škorjanc ni povedal, jc pa poudaril, da ta podražitev ne bo za seboj potegnila se povišanja cene pitne vode - ta je zaenkrat še ustrezna. Svetniki podpirajo domača podjetja, a ne za vsako ceno Svetnice in svetniki pa sc z načinom podelitve koncesije ne strinjajo in to so v ROpraVi tudi jasno povedali. Vsi po vrsti so sicer poudarjali, da podpirajo izbiro domačih podjetij, vendar ne na tak način, kot je to storila občina. Nekateri opozarjajo, da KPK na razpisu ni imel nobenega pravega konkurenta, tlntgi pa na morebitne pravne zaplete. JaneZ Repanšck, svetnik SDS, jc opozoril, da sc v kamniško kanalizacijsko omrežje steka tudi nekaj potokov in to povečuje količino odpadnih voda, Marjeta Humar, svetnica NSi, pa je fxmdarila. da se čedalje Več finančnih obremenitev prenaša na občane in da bi morali svetniki dobiti vpogled v odločbo, s katero je ol> čina razveljavila razpis. Marjan Semprimožnik, svetnik LDS, sc je-zavzel, da bi koncesijsko pogodbo pred obravnavo pregledal še odbor za komunalno ureditev in infrastrukturo. Gordan Ambrožič Malen-šek svetnik DeSl S. je opozoril, da KPK v ponudbi ni navedel nobenih cen, zato sc lahko ponovi zgodba z oddajo koncesije za dimnikarske st< > ritve, zato je Tatjana Sonja Rot Djalil, svetnica /LSI), predlagala,da naj svoje mnenje o tem pove tudi odbor za porabo javnih dobrin. Francija Spruka, svetnika SDS, je v nadaljevanju razprave zanimalo, če je olv činska uprava svojo < »dločitev dobro premislila in če s Prodnikom res ne bo nobenih pravnih zapletov. Podobnih stališč sta bila tudi Anton Hočevar, svetnik SLS, in Valentin Zabavnik, svetnik SDS Prvi se je zavzel, da bi razpis ponovili in s tem podelitev koncesije oprali vseh sumov, drugi pa jc- dejal, da se moramo po vstopu v LI i naučiti tudi evrop skega načina dela. -Predlagam, da ra/pis ponovimo, sicer bo na koncu vsega kriv občinski svet, najkrajšo pa bo potegnilo KPK,« je dodal Zabavnik. Daniel Kovačič, svetnik Zelenih, pa je njegove besede dopolnil s predlogom, da bi v KPK čim prej izvedli tudi reorganizacijo podjetja. Na kar nekaj neznank v zvezi s to koncesijo sta opozorija tudi Marjeta Humar in Borut Žagar, svetnik ZI SI). [ I umarjeva se jc zavzela, da bi morali vet pozornosti kot doslej namenili nadzoru in kakovosti tovrstnega dela ter zanesljiv emu dokončanju že začetih projektov »Prav tako ne smerne > p< nabiti, da smo na Žalah gradnjo komunalne infrastrukture plačali celo z enim življenjem.« Žagarja pa je zanimalo, če I* > takšna p< > delitev koncesije, ki ne dopušča priložile-, zdržala tudi v pravnem smislu, kako se lako podeljena koncesija zaključi (v tem primeru po dvajsetih letih), kdo je pravzaprav lastnik komunalne infrastrukture v naši občini in kdo so delničarji KPK. Vilko Dobovšek, svetnik NSi, se je tako kot njegovi predhodniki zavzel /a ponovitev razpisa in predlagal, da medlem v KPK izvedejo I udi reorganizacijo podjetja. Nato je nekaj pojasnil v zvezi s to koncesijo posredoval tudi podžupan Demitrij Perčič. Poudaril jc, da ta odločitev občine v pravnem smislu ni sporna in da jc koncesija podeljena prav Uno. •Čeprav kamniška voda diši tudi Domžalam, pasmo v pogovorih s predstavniki Prodnika ocenili, da jih ta posel ne zanima preveč, zato pritožbe ne pričakujemo. Pa tudi v primeru, če bi ra/pis ponovili, ne bi veliko pridobili. Dejansko sc nanj lahko prijavita samo dva ponudnika-|P Prodnik in KPK.« Njegove besede jc podprl tudi Anton Rajsar, svetnik DeSUS. »Če bi bila to res laka zlata jama, bi bilo zanimanja zanjo veliko več,« je dejal in dodal, da sam slabih izkušenj s K PK nima, da pa ga zanima, kaj nova koncesijska pogodba pomeni za /e začete invest ic ijc. Jane/. Lcskovcc, svetnik NSi, je opozoril Še na spremembo statusa KPK - saj se je iz. javnega Vi sprašujete, župan odgovarja S. /V. iz Zikove sprašuje, ali je koncesionar Adriaplin res ponudil, da vse kotlovnice na svoje stroške opremi za ogrevanje na plin? Koncesionar Adriaplin si od sklenitvi' koncesijske pogodbe z občino Kamnik v letu 1997prizadeva, da hi se na plinovodno omrežje priključilo čim več uporabnikov. Glede na to, da je v občini Kamnik (na območju od Mekinj do Smarce) zgrajenega preko 50 km plinovodnega omrežja, so dane možnosti z.a priključitev tako individualnim stanovanjskim objektom kot tudi vsem večjim porabnikom na tem območju. Med večje porabnike sodijo tudi kotlovnice v soseskah stanovanjskih blokov, ki pa v večini kot energent še vedno uporabljajo kurilno olje. Pri zamenjavi energenta ELKO z zemeljskim plinom je potrebno v posamezni kotlovnici izvesti rekonstrukcijo, ki pa je povezana z visbc inski sv et je že leta 1998 sprejel odlok 0 ureditvenem načrtu za območje Calcita v Stahovici (R2), občinska uprava pa ga jc na sedemnajsti seji seznanila z njegovim izvajanjem. Bojan Mlakar je v svojem uvodnem nagovoru svetnike seznanil z gospodarskim pomenom pri dobivanja kalcita in apnenca ('gre /a edino tovrstno nahajališče v državi) ler strokovnimi podlagami, ki urejajo to področje. Poudaril jc (udi, tla je podjetje leta 2001 z vlado RS sklenilo koncesijsko pogodbo o izkopu materiala in rcnaturat iji oziroma sanaciji nahajališča. Ta pogodba, še zlasti pa njeno izvajanje v praksi, je bila povod za številne kritike svetni kov - tako na račun podjetja kot tudi občinske uprave. Marjeta Humar je v imenu svetnikov NSi dejala, da podjetje rcnaturat ijc ne izvaja. »Kamnolom sc namreč vidi celo iz Ljubljane,« je bila Ogorčena, zato me zanima, Če podjetje vsaj odškodnino za takšne posege v prostor plačuje redno. Menim, da podjetje gleda samo na svoje koristi, na potrebe kraja pa se požvižga« Občinsko upravo je zato opozorila, naj vsaj ona bolj skrbi za občane. Zelo kritičen jc- bil v svojem nastopu tudi Zvonko Cvek. »Petdeset zaposlenih je lani ustvarilo približno $80 milijonov tolarjev dobička zato bi podjetje lahko bolj skrbilo za okolje. Problem pa je tudi od škoelnina. Ne le, tla bi sc morala v celoti porabljati v okolju, kjer škoda nastaja, ampak sc v zadnjih šestih letih ni povečevala v skladu /, rastjo proizvodnje. Poleg lega (ialcil material izkopava /e- tudi na južnem polju, čeprav tega po koncesijski po godbi še ne bi smel." < )h tem jc (Ack opozoril še na neizvajanje nekaterih členov koncesijske pogodbe terod-važanje jalovine drugam, namesto, da bi se jo porabilo doma. »Ne zahtevam, da s svojimi zahtevami uničimo podjetje, vendar pa menim, da zgolj dobitek ne opravičuje takšnega ravnanja z okoljem.« V bran podjetja se je postavil Franci Spruk. Dejal je, tla bi morali bili ponosni na podjetje- ki jc- tako uspešno Po njegovem mnenju podjetje ne skrbi samo zase, ampak veliko prispeva tudi za lokalno okolje-, kar dokazujejo številne naložbe in sponzorstva. Janeza I.eskovca jc v nadaljevanju zanimalo, koliko ku bitnih metrov materiala (aldt na leto sploh lahko izkoplje, Valentina Zabavnika pa, zakaj se odškodnina v celoti ne namenja krajevni skupnosti Kamniška Bistrica. Daniel Kovačič jc opozoril na dejstvo, tla podjetje govori eno, krajani pa drugo, vendar:slednji v svojih izjavah niso enotni. »Očitno pa je, tla inšpektor mnenj krajanov ne upošteva in zagovarja samo interese podjetja. Zato bi bilo prav, tla bi sc v reševanje-lega problema aktivneje vključila ludi občina,« sc jc zavzel Kovačič. Gordan Ambrožič je predlagal, da podjetje poskrbi za izgradnjo krožnega križišča na fužinah,Janez Repanšck pa, da bi do Calcita podaljšali železniški lir in s tem razbremenili ceste. Poleg tega se je Repanšck zavzel, da se v Stahovici poskrbi za naravno sožitje, podjetje pa ustavi pri pregrobih posegih v okolje. Marjeta Humar je ob koncu razprave poudarila, da jc prav, da ima mo v občini uspešna podjetja, vendar pa zgolj zaradi dobitka ne- smelo tako grobo posegati v potrebe lju tli in okolja. Po koncu razprave sc je na vse kritike in pripombe odzval Bojan Mlakar in svetnikom dokazal, tla njihove trditve v marsičem niso točne. »Čeprav v kamnolomih brez prahu in hrupa ne gre, smo pritožbe občanov vzeli resno in jih posredovali pristojni inšpekciji, vendar la ni ugotovila nepravilnosti. Kljub vsemu se pod je l je problemov zaradi prahu zaveda, zato bo še letos uredilo stalno namakanje kamnoloma, kar ga bo stalo sto milijonov tolarjev. Razmišljajo pa tu tli 0drugačnem delovnem času, tako tla bo tudi hrupa manj,« je dejal Mlakar. »Kar pa zadeva renaturadjo kamnoloma, naj povem, da se izvaja po načrtu. En del območja je tako že- re naturiran, vendar bodo rezultati vid ni šele čez čas. Celoten proces nam reč traja nekaj desetletij. Pri vrednotenju finančnih vložkov podjetja vlo kalno okolje pa je treba upoštevati, da je podjetje plačalo velik del san.i c ijc ceste od sc pa racije v Stahovici do šole v Stranjah, prav tako je veliko prispevalo h gradnji transformatorske postaje ter vodovodnega omrežja.« Njegovi argumenti so svetnike očitno prepričali, saj so Informacijo 0 izvajanju ureditvenega načrta za tO območje- na glasovanju tudi sprejeli oziroma potrdili! ZORANJEREB Elitna lokacija v Volčjem Potoku se bo prodajala po 200 evrov za kvadratni meter Na tokratni seji so se svetniki ponovno spopadli z načrtovano prodajo 15.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča v Volčjem Potoku. 0 tem so svetniki sicer razpravljali že spomladi, vendar se tedaj niso strinjali s (po njihovem mnenju) prenizko prodajno ceno. Občinska uprava je svetnikom pripravila nov predlog prodaje in v njem predvidela prodajno ceno dvesto evrov za kvadratni meter. Glede prodaje po delih ali v celoti, pa je Bojan Mlakar, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, svetnike seznanil z ugotovitvijo sodnega cenilca, ki je pokazala, da bi parceliranje tega zemljišča stalo skoraj sto milijonov tolarjev. »Ker pa občina tega projekta v prihodnjih letih finančno ne bo zmogla, smo se odločili za prodajo v enem kosu,« je dejal Mlakar. Svetniki so bistveno višjo ceno za kvadratni meter pohvalili in zahtevali, da se kupnina v primeru neuspešne prve licitacije v drugi ne zmanjša. Janez Leskovec je ob tem predlagal, naj se tudi plačilo davka naloži kupcu zemljišča, Franci Spruk pa opozoril, da se s prodajo ne sme pretirano hiteti, če želimo iztržiti dobro kupnino. Edini, ki je izrazil pomislek ob tolikšni ceni in takšnih pogojih prodaje, je bil Iztok Debevec, svetnik LDS, vendar se ostali svetniki na njegove pomisleke niso ozirali. ^1 PO MOTNIŠKI TURISTIČNI POTI Motnik je danes miren podeželski kraj na robu kamniške občine, leži vzhodno od prelaza Kozjak v ozki dolini reke Molnišniee, ki jo na jugu zapira greben Jasovnik, na severu pa odrastki planote Me-nine. Razvaline nekoč mogočne ga gradu, dve cerkvi, osrednji trg s prangerjem (sramotilnim stebrom) z letnico 1793 in mogočni mi lipami, ki so bile zasajene leta 1936 ob smrti kralja Aleksandra, ohranjen vhod v rudnik rjavega premoga, razporeditev in arhitekturni slog starih trških hiš /, bogato izrezljanimi vrati in kamnitimi portali razkrivajo, da je bil Motnik nekoč pomembno trgovsko in obrtno središče. Svoj razcvet je doživljal med 15. in 19.stoletjem, ko je tod potekala najpomembnejša prometna povezava med Štajersko in Kranjsko, leta 1423 ji' dobil trške pravice, tedenski sejem, sodstvo za manjše prekrške, sedem gostiln, razvite pa so bile najrazličnejše obrti, predvsem usnjarstvo, ki sc jc ohranilo vse do danes, furmanstvo, pripreganje. Obiskovalci lahko danes ta privlačen kraj spoznajo s sprehodom po pravkar odprti Motni.ški turistični poti, ki povezuje glavne kulturno -zgodovinske in naravne zanimivosti kraja in bližnje okolice. Na celotni poti, dolgi dobre .3,5 kilometre, nam družbo tlela simbol trga - motniški polž. Turistično pot po Motniku sta predsednik krajevne skupnosti Motnik Marjan Sempri-možnik in kamniški župan Tone Smolnikar slovesno odprla minuli petek, 1. oktobra. Prav z namenom, da bi kraj naredili prepoznavnejši in ga približali obiskovalcem, so se v KS Mot nik odločili, da se skupaj z Občino Kamnik prijavijo na razpis Ministrstva za kmetijstvo za uvajalne programe CRPOV-celostnJ razvoj podeželja in obnova vasi. Pri projektu jc sodelovala tudi sosednja KS Spitalič, saj se obe KS geografsko prepletata. Junija 2002 je Ministrstvo za kmetijstvo izbralo projekt Motnika in sofinanciralo uvajalni projekt, katerega izvajanje je prevzelo podjetje Oikos i/ ■■■Ml Motniški) turistično pot, ki nas popelje do naravnih in kulturno-zgodovin-skih zanimivosti kraja, začnemo v parku Pod lipami, kjer poleg ohranjenega prangerja z letnico 1793 in vodnjaka stoji kip Gašperja Križnika, zaslužnega zbiratelja narodopisnega blaga Motnika in bližnje okolice. Domžal. Od konca leta 2002 pa do maja 2003 je na območju krajevnih skupnosti Motnik in Spita lič potekala uvajalna faza programa CRPOV, ki pa je med 11 izvedbenimi projekti dosegla največjo podporo, lako s sirani krajanov kot občine, prav za ureditev turistične poti po Motniku. Po potrditvi razvojnega programa s strani mu domačinu Jožetu Kcršiču. Po poti nas usmerja več opaznih informacijskih tabel in smerokazov S simbolom - motniškim polžem, ob poti so zagnani in delavni domačini postavili tudi klopi mize in koše za odpadke. Kot je ob odprtju turistične poti po Motniku poudaril predsednik KS Marjan Semprimož- V središču Motnika so postavili pregledno informacijsko tablo, ki nas skupaj s simpatičnimi smerokazi s simbolom motniškega polža popelje po turistični poti. Na dan odprtja so nas po njej popeljali Jože Sempri-možnik, predsednik TI) Motnik (na sliki), in člani društva. nik, bo potrebno vložiti še veliko truda, da bo pot tudi zaživela in privabljala obiskovalce v njihov prijeten kraj. Tudi v ta namen so izdali lično zloženko, v kateri je Pot nas popelje tudi k podružnični cerkvi sv. Magdalene, ki je bila prvotno grajska kapela. Sprva je bila lesena, pozneje pa je bila po mnenju strokovnjakov zgrajena v romanskem slogu, vendar je danes zakrit s poznejšimi prezidavami. občinskega sveta so začeli ž uresničevanjem zastavljenih razvojnih ciljev. V juniju 2003 se je KS Motnik skupaj z, občino prijavila na razpis pri Ministrstvu za kmetijstvo in zagotovili so si sofinanciranje izgradnje poli v višini 25% vrednosti investicije, ki znaša 4,1 milijonov tolarjev. Tri četrtine investicije je pokrila Občina Kamnik. Krajevna skupnost in Turistično društvo Motnik ter podjetje Oikos, ki jc bilo izbrano za izvajanje projekta, so takoj pristopili k urejanju poti. V zimskem času so uredili formalnosti glede zemljišč, tako da so se lahko spomladi pričela dela na lerenu. Med največ jimi zalogaji je predsednik KS izpostavil ureditev jioti na grad in postavitev ograje na grajskem hribu, za kar gredo zasluge prizadevne Župan Tone Smolnikarje zaželel Motničanom, da bi njihov prijetni kraj obiskalo čimveč turistov, hkrati pa dodal željo, da bi podobno kot v Motniku razmišljali še v katerem drugem kraju občine. Družina Kramarjevih s kmetije Pri Krevlu si želi, da bi turistična pol pripeljala čimveč obiskovalce v tudi do njihovega mlina na Beli, ki je še edini tako dobro ohranjen, da lahko vidimo celoten mlinski mehanizem, mlinske kamne in stop. Mlin, v katerem so konec 15. stoletja mleli žilo za potrebe gradu, pozneje vse do leta 1977 pa za potrebe okoliških kmetov, želi tudi nova generacija ohraniti in morda z obnovo mlina, mlinskega kolesa in ureditvijo zajetja vode (udi ponovno pognati. označena pol in opisane zanimivosti, ki nas spremljajo. Željam, da bi pol v prijeten kraj Motnik privabila čimveč ljudi, sije pridružil tudi kamniški župan Tone Smolnikar, ki jc ob leni izrazil željo, da bi podobno kot v Motniku razmišljali še v kak Shem drugem koncu občine Spomnil je na pravkar minulo slo letnico turističnega društva v Kamniku ob žalostni ugotovitvi, tla danes nimamo turistične organizacije v mestu, da ni zagnancev, ki bi oblikovali turistično ponudbo kamniške občine. Res lepo število turistov, ki so letos obiskali našo občino (kar polovico več kot prejšnja leta) jc nedvomno spod butla za kamniški turizem, ki jo je potrebno izkoristiti. Zanimivosti ob turistični poti Pot sc začne v parku Pod lipami, kjer poleg prangerja in vodnjaka stoji doprsni kip Gašperja Križnika, zaslužnega zbiratelja na roelopisncga blaga Motnika in okolice- Na poli obiščemo muzej pritlikavega nosoroga, kjer sla na ogletl skulpturi nosorogov v naravni velikosti. Tod so živeli pred 25 milijoni let. Leta 1910 so nam teč v motniškim rudniku rjavega premoga našli fosilne ostanke pri tlikavega nosoroga, ki jih elane s hranijo v muzejih na Dunaju, v Gradcu, Ljubljani in Kamniku. Pot nas mimo kužnega znamenja, vsekanega v živo skalo, popelje na grajski hrib, oel koder je čudovit pogled na trg in dolino Molnišniee-Zanimive so razvaline, ki so ostale-od nekdaj mogočnega Motniškega gradu, ki je bil najverjetneje zgrajen že v prvi polovici 13 stolci ja. Naj bolj viden je južni podporni zid visoko nad dolino Molnišniee, ki se vedno priča o mogočnosti in nedostopnosti gradu. Župnija Motnik, ki e>bsega poleg irga Motnik še okoliške vasi Zajasovnik, Zgornji Motnik in del Bele, sc ponaša z. dvema cerkvama - večjo, farno cerkvijo sv. Juri ja in manjše) podružnično cerkvi-je>, katere zavetnica jc sv. Magdalena. Pot nas nato popelje mimo dobro ohranjenega Vrbanovčeve-ga dvojnega kozolca do vhoda v Domačini in vsi, ki so sodelovali pri ureditvi Motniški- turistične poti si želijo, da bi pot tudi zaživela in v prijeten kraj Motnik privabljala obiskovalce. Ob urejeni poti na grajski hrib z ohranjenimi razvalinami nekdaj mogočnega gradu, ki se ponaša tudi z novo ograjo, so nas nasmejani pozdravili (z desne) predsednik KS Motnik Marjan Semprimožnik, tajnik sosednje KS Spitalič Marko Drole, domačin Jože Keršie, ki je opravil večino del ureditve turistične poti, in Urša Šole iz podjetja Oikos, ki je izvedlo projekt. rudnik rjavega premoga. Motnik je bil rudarski kraj, tu so kopali rjavi premog (enake starosti kol premog v zasavskih premogovnikih ) od leta 1838 do 1951 Danes o rudarjenju pričata le še vhod v zgornji rov in vhod v spodnji ali Prešernov rov, od katerega je ohranjen značilni kamniti obod vhoda. Potok Bela, ki priteče izpod Menine, je nekoč gnal osem mlinov. Danes je ohranjen Ic še Krevlov mlin s celotnim mlinskim mehanizmom. V mlinu so mleli za potrebe okoliških kmetov vse do leta 1977. Motniška turistična pot nas popelje še do Mlinarjevega kozolca, s prostorom za piknik, kmetije Pri Jer-nejk, kjer se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem (čebelar-stve)m, ge>jenjem zelišč, zelenjave in jagodičja) do stare družinske gostilne Pri Flegarju v središču Motnika. Bes« dilo in fotografije SAŠA MEJAĆ Državnozborske volitve prinesle zasuk v desno Nedeljske volitve poslancev Državnega zbora so prinesle zaupanje volivcev ilesnosrctlinski vladi. Zmagala jc Slovenska demokratska stranka, ki jc jio neuradnih podatkih zbrala 29.13 odstotka glasov, sledijo Liberalna demokracija Slovenije z 22,78 odstotka glasov, Združena lista socialnih demokratov (10,16%), Nova Slovenija (8,98%), Slovenska ljudska stranka (6,83%), Slovenska nacionalna stranka (6,28%) in Demokratična stranka upokojen cev Slovenije (4,02%). Volivci v 10. volilnem okraju, ki zajema območje občine Kamnik in Komenda, so prisodili največ glasov (31,63%) Hsti SDS in kan didatu Rudiju Veršniku. Sledijo Maks Lavrinc (LDS) s 23,21%, Marjeta Humar (No va Slovenija) z 9,26%, Julija-na Bizjak Mlakar (ZLSD) z 8,28%, Marta Ciraj (SLS) s 7,69%, Anton Rajsar (De-SUS) s 4,61%, Dejan Ciringer (SNS) s 4,20%, Aleksander Uršič (Aktivna Slovenija) s .3,64%, ostali kandidati in njihove liste pa so uspeli zbrati manj kot dva odstotka glasov volivcev. Po ne uradnih podatkih Republiške volilne komisije jc v parlament prišlo 29 poslancev SDS, 23 poslancev LDS, K) poslancev ZLSD, 9 poslancev NSi, 7 poslancev SLS, 6 poslancev SNS in 4 poslanci DeSliS. Tudi volivci italijanske in madžarske narodnosti so izbrali svoja poslanca.Med poslanci (za enkrat) ni kandidata iz nase občine, vendar se kandidat SDS Rudi Veršnik še poteguje za četrti mandat, ki SDS pripada v prvi volilni enoti, saj ga loči le stotinka odstotka. I (soda stranke upokojencev pred štetjem glasov iz tujine še ni goteiva, v SDS pa so zaradi ugotovljenih odstopanj v zbranih podatkih napovedali ponovno štetje glasov. Če se podatki o Izvolje nih poslancih ne bodo spremenili, bo v novem parlamentu sedelo le deset žensk, torej še manj kot doslej. Volilna udeležba je bila v našem volilnem okraju 65,12% (na državni ravni 60,49%), torej za deset odstotkov nižja od udeležbe na državnozbor-skih volitvah pred štirimi leti.. Največ volivcev naše občine je prišlo na volišče v kulturnem domu v Šmarci (kar 74,48%), v OŠ na Vranji Peči (73,18%) in v kulturnem domu v Šmart-nem (72,12%), medtem, ko sta Na volišča (na sliki volišče v ŠCRM Kamnik) je prišlo kar veliko mladih, kar kaže, da jim ni vseeno za prihodnost. bili najslabše obiskani volišči kava bar Grkman v Crni (51,30%) in gasilski dom Kamnik (54,34%). Poudariti velja, da so vsi volilni rezultati še neuradni, predvi d«>ma 13- oktobra, po štetju gla sov iz tujine, pa bo republiška volilna komisija razgrnila urad ne rezultate. Vsekakor pa bo volilni zasuk v desno prinesel vro čo politično jesen. SAŠA MEJAČ Pogovor z Antonom Kaminom, vodjo občinskega oddelka za družbene dejavnosti Osnovni šoli v Šmartnem in na Duplici sta nam lahko v ponos Ob začetku novega šolskega leta sva z Antonom Kaminom, vod- jj jo občinskega oddelka za družbene dejavnosti, opravila daljši pogovor, v katerem sva se dotaknila vseh tistih vprašanj, ki so ta čas v naši občini med bolj perečimi. Dotaknila sva se investicij v šole in vrtce, vzrokov za relativno visoke cene otroškega varstva in novosti, ki se nam obetajo na področju skrbi za starejše občane. Na vprašanje, na kateri dosežek svojega oddelka je v zadnjih letih najbolj ponosen, je Kamin odgovoril, da sta to dokončana obnova Malega gradu ter dve sodobno zasnovani osnovni šoli v Šmartnem in na Duplici. Katere investicije so na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva v naši občini trenutno največjega pomena ali kapitalsko najbolj zahtevne? Od leta 1995, ko je bila uvedena lokalna samouprava, smo na področju varstva predšolskih otrok in osnovnega šolstva naredili že zelo veliko. Zgradili smo namreč, vrtec na Perovem, v Šmartnem smo zgradili novo šolo, staro pa preuredili za potrebe vrtca. Prenovili smo še nekaj drugih vrtcev, lotili pa smo se tudi adaptacije osnovne šole Marije Vere, ki je ob tem dobila tudi prizidek. Ta investicija sicer še ni povsem zaključena, saj bomo v tretji fazi uredili še okolico šole z igrišči. Med investicijami, ki se jih šele lotevamo, pa naj omenim samo adaptacijo in dograditev osnovne šole v Stranjah, ki je zaradi prostorskih omejitev izjemno zahtevna tako v gradbenem kot tudi finančnem smislu. En del šole bo namreč treba podreti in zgraditi na novo, vrednost te investicije pa je ocenjena na približno 400 milijonov tolarjev. Poleg šole pa naj bi v Stranjah prihodnje leto dobili tudi novo telovadnico. Čeprav je bila njena izgradnja prvotno predvidena za leto 2006, bomo jeseni občinskemu svetli predlagali, da se tudi te investicije lotimo prihodnje leto. Načrtujemo tudi statično sanacijo in delno preureditev matične osnovne šole Frana Albrehta. Torej lahko rečeva, da bodo po adaptaciji osnovne šole v Stranjah prostorske razmere v naših šolah in vrtcih povsem zadovoljive ali pa bo kljub vsemu treba zgraditi še kakšen nov vrtec ali osnovno šolo? Priznati je treba, da naša občina pri umeščanju šol v prostor v preteklih desetletjih ni imela najbolj srečne roke. Skoraj vse šole so namreč prostorsko zelo utesnjene in nimajo na voljo ustreznih zunanjih površin. Svoje je k takšnemu stanju prispevala tudi denacionalizacija, ki je možnosti za širitev šol še dodatno zmanjšala. Ustrezne prostorske pogoje za izvajanje devetletnega osnovnošolskega programa imata tako samo šoli v Šmartnem in na Duplici, urejenih zunanjih površin za izvajanje športne vzgoje pa primanjkuje tudi njima. Da bomo tudi na drugih šolah izboljšali pogoje za delo, bo potrebnega še veliko truda in denarja. Ker pa po drugi strani razredi v naših šolah niso pretirano natrpani, v posameznem razredu je le nekaj več kot dvajset otrok, gradenj novih šol zaenkrat ne načrtujemo. Starši predšolskih otrok se v naši občini pritožujejo nad relativno visokimi cenami varstva otrok. Minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber je pred kratkim napovedal, da se bodo razlike v cenah varstva predšolskih otrok začele zmanjševati, zato me zanima, kaj to pomeni za našo občino - se bodo cene otroškega varstva kaj znižale? Kaj je pravzaprav vzrok za tako visoke cene otroškega varstva v naši občini? Pri zmanjševanju cen med programi vrtcev je minister Ga- ber dejansko mislil le na razlike, saj je ministrstvo na podlagi elementov, ki ceno določajo, ocenilo, da imajo nekateri vrtci nenormalno nizke cene, ki ne pokrijejo stroškov izvajanja predpisanega programa v vrtcu. Cene teh storitev se zato lahko povečajo do ekonomske cene, vendar vsako leto za največ deset odstotkov. Vzrokov za relativno visoko ceno otroškega varstva je v naši občini več. Najprej je treba po udariti, da zanimanje za vpis otrok v vrtec v naši občini presega proste kapacitete vrtcev. Po drugi strani se otroško varstvo v naši občini izvaja na številnih lokacijah, to pa povzroča velike organizacijske in kadrovske ovire. Poleg tega vrtec v Kamniku nima lastne kuhinje, prehrano za otroke kupuje na trgu. Četrti dejavnik, ki vpliva na ceno varstva, pa je cena dela, saj slednja predstavlja med 70 in 80 odstotkov cene varstva otrok, določa pa jo država. Glede same cene pa želim poudariti še nekaj. Primerjava ekonomske cene otroškega varstva je namreč pokazala, da varstvo otrok v naši občini ni nič dražje kot denimo v MO Ljubljana in je povsem v skladu z izračuni ministrstva za šolstvo, znanost in šport. To z drugimi besedami pomeni, da je takšna cena storitve, kakršno imamo v Kamniku, povsem realna. Razlike v cenah, ki jih plačujejo starši, pa se pojavijo zato, ker nekatere občine ekonomsko ceno v določeni meri subvencionirajo. Zaradi vzrokov oziroma težav, ki sem jih že navedel, se cena otroškega varstva v prihodnjih letih v naši občini ne bo mogla znižati. Kakšne novosti pa se nam v prihodnjih letih obetajo na področju kulture, saj status kulturnega doma v Kamniku še vedno ni dorečen. Marjeta Humar, občinska svetnica in predsednica odbora za družbene dejavnosti, namreč meni, da zaradi financiranja kulturnega doma v Kamniku, primanjkuje denarja za ljubiteljsko oziroma amatersko kulturo? Z Domom kulture v Kamniku upravlja Kulturno društvo Priden možic, vendar pa v občinski upravi že dalj časa razmišljamo o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo, v katerega bi poleg Do ma kulture vključili še galerijsko in druge kulturne dejavnosti. Glede denarja, ki ga namenjamo Domu kulture, pa naj povem, da sc zaradi tega ne zmanjšuje količina denarja za ljubiteljsko kulturo. Na razpise za financiranje ljubiteljske kulture se sicer prijavlja tudi kulturno društvo Priden možic, vendar ne kot uprav-Ijalec kulturnega doma, ampak kot izvajalec ljubiteljskih kulturnih programov. Res je torej, da kulturno društvo Priden možic pridobiva občinska sredstva iz dveh virov, toda zaradi tega ljubiteljska kulturna društva ne do bijo nič manj. Kako pa je s prostorskimi pogoji za izvajanje za kulturne dejavnosti - imajo kulturna društva dovolj prostora za svoje ustvarjanje? Občina Kamnik je kulturnim društvom namenila precej prostorov in to po celotnem območju občine, ne samo v Kamniku. Res pa je, da ti prostori niso dovolj izkoriščeni. Neenakomerna izkoriščenost prostorov, ki jih je občinski svet opredelil za javno infrastrukturo za potrebe kulture v občini Kamnik, je problem, vendar interese posameznih društev kljub vsemu kar dobro usklajujemo. Prizadevamo si, da bi ta problem rešili še bolje, zato bomo pripravili javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili vsi interesenti za uporabo imenovanih prostorov, kamor sodijo tudi prostori v Domu kulture. V skladu z njihovimi željami bo mo nato pripravili urnik uporabe posameznih prostorov, z najemniki pa podpisali najemne pogodbe. Poudarjam pa, da bodo najemniki plačevali samo obratovalne stroške prostorov. Maksimiljan Lavrinc, poslanec v DZ,je že pred časom poudaril da mladi v naši občini nimajo dovolj možnosti za zdravo preživljanje prostega časa. Kaj je na tem področju občina v zadnjih letih že naredila in kaj še bo? Mladi imajo zelo različne interese, vendar je zanje relativno dobro poskrbljeno. Po eni strani to dokazujejo povsem zasedeni termini v šolskih telovadnicah in večnamenskih dvoranah, po drugi pa tudi množična vključenost mladih v številne klube in društva. Tudi kamniški študentski klub in mladinski center imata svoje prostore z računalniško opremo. Na pobudo občinskega sveta pa bo občina za potrebe mladih uredila tudi kletne prostore v Domu kulture, prvi prostori bodo urejeni ic letos. Tudi v naši občini si želimo, da bi prostore lahko urejali hitreje, vendar je občina najprej dolžna poskrbeti za ustrezne razmere v otroških vrtcih in osnovnih šolah, kar so izvirne in z zakoni predpisane pristojnosti in obveznosti lokalne skupnosti, prostore za mlade pa lahko ureja samo z denarjem, ki se še najde v proračunu. Občinski svetniki so precej kritični tudi do pravilnika za finančno pomoč dijakom in študentom in do kadrovske politike občine nasploh. Pravilniku očitajo, daje preveč zahteven in da je za ta namen namenjenega premalo denarja (letos samo dva milijona tolarjev, op. a.), o kadrovski politiki pa menijo, da je preveč splošna in da občina v njej ni opredelila svojih kadrovskih potreb. Kako odgovarjate na te očitke? Kakšne bolj temeljite analize kadrovskih potreb naše občine doslej še nismo naredili, zaenkrat pa je tudi ne načrtujemo. Ker pa so nas številni dijaki in študenti prosili za finančno pomoč pri njihovem izobraževanju, smo pripravili omenjeni pravilnik in v njem opredelili merila za dodelitev finančne po moči. Čeprav s tem pravilnikom nc izvajamo nobene kadrovske politike, slednja je namreč v pristojnosti države, smo vanj vnesli dve določili, ki sta med svetniki dvignili veliko prahu. Priporočilo fakultete smo od prosilcev zahtevali zato, ker želimo spodbujati predvsem študente s slabšim socialnim položajem, sofinanciranje s strani kakšnega podjetja ali druge organizacije pa zato, ker želimo, da študentje spoznajo potrebe in možnosti v domačem kraju ter se povezujejo s podjetji in drugimi organizacijami in si tako povečujejo svoje zaposlitvene možnosti. Kako pa je v naši občini poskrbljeno za starejše občane? Dejstvo je namreč, da je populacija čedalje starejša in da bo povpraševanja po raznih oblikah pomoči na domu vse več. V načrtu sta širitev doma starejših občanov in gradnja varovanih stanovanj, kmalu pa naj bi občina podelila tudi koncesijo za izvajanje pomoči na domu. Ali bo občina vfinančnem smislu vse to zmogla sama ali bo k sodelovanju povabila tudi zasebni kapital? Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pripravilo nacionalni program skrbi za starejše občane, ki med drugim predvideva, da bi starejši občani ob različnih oblikah pomoči kar se da dolgo ostali v domačem okolju. V Kamniku smo prvi ko rak v tej smeri naredili s tem, da smo s sprejemom prostorsko izvedbenih aktov zagotovili prostor za širitev doma starejših občanov in gradnjo varovanih stanovanj. Z javnim razpisom pa bomo podelili tudi koncesijo za izvajanje pomoči na domu, s katero nameravamo med drugim zagotoviti tudi dostavo hrane na dom. Sama priprava hrane pa ne bo predmet te koncesije, tako, da bodo kosila še naprej ostala ekonomska dobrina. .V« kateri dosežek oddelka, ki ga vodite, ste v zadnjih letih najbolj ponosni? Občani od občinske uprave (upravičeno) zelo veliko pričakujejo. Ker so njihovi interesi zelo različni, pogosto pa si celo nasprotujejo, se včasih zgodi, da vseh pričakovanj ne moremo v celoti izpolniti. Ne glede na težave, s katerimi se pri našem delu srečujemo, pa sem najbolj zadovoljen, da smo končno le dokončali obnovo Malega gradu, ki je trajala zelo dolgo in je zahtevala ogromno denarja. Druga pridobitev, na katero sem prav tako zelo ponosen, sta izgradnji oziroma adaptaciji osnovnih šol v Šmartnem in na Duplici. Ti dve šoli sta v prostorskem, funkcionalnem smislu izjemno uspela projekta in nam jih številni zavidajo. Zato lahko rečem, da smo tisto, kar smo naredili, naredili kakovostno. Ob koncu pogovora pa želim opozoriti še na en pomemben problem naše občine - to so prevozi otrok v šolo. Konfiguracija naše občine zahteva namreč prevoze velikega števila otrok, to pa povzroča težave pri organizaciji pouka. V urbanih naseljih, kjer prevozi otrok niso po trebni, pa bi morali z umirjanjem prometa, izgradnjo pločnikov ter drugimi ukrepi poskrbeti za njihovo večjo varnost v prometu oziroma na poti v šolo in domov. ZORANJEREB Svetniki sprašujejo in predlagajo Staro mestno jedro ne le zapuščeno, ampak tudi neurejeno Večkrat tarnamo nad neurejenim, grdim izgledom praznih in zanemarjenih hiš na Šutni (Metalka, Peko, 3S šport...) in v Maistrovi ulici. Svetnica Esma Raković je zato predlagala občinski upravi, da bi opozorili lastnike hiš, lokalov, naj vsaj snamejo stare (neupo rabne in zavajajoče) napise trgovin, ki jih več ni (zlatarna v Maistrovi ulici)? Prav tako bi bilo potrebno izložbena okna očistiti raznih nalepk in jih prelepili z belim papirjem, da se ne bi videlo v prazno notranjost. Prav grdo je tudi, da je v izložbi Aparnikove hiše še vedno plakat Dnevi narodnih noš 2003!. Že tako je hudo, da je staro mestno jedro zapuščeno, zakaj je tudi zanemarjeno? Nives Lah z občinske inšpekcije odgovarja, da so bili s strani občinske inšpekcije takoj uvedeni ustrezni ogledi in postopki, v skladu z občinskim odlokom o javnem redu in miru. Pri tem je bilo lastnikom zaprtih trgovin z neurejenimi izložbami (Šutna, Maistrova in Medvedova ulica) naloženo, da izložbe primerno zastrejo in očistijo. Plakat, ki se je nahajal v izložbi Aparnikove hiše, je odstranjen. Glede izveskov (reklamnih tabel) za lokale, ki so zaprti, je bilo vprašanje svetnice, v skladu s pristojnostmi ukrepanja, posredovano urbanistični inšpekciji. Odgovora nanj pa še ni. Pri nadzoru je občinska inšpekcija tudi ugotovila, da so izveski na lokalih, ki že dlje časa ne poslujejo, razen nekaterih izjem, že odstranjeni s strani lastnikov lokalov. Kdaj bo najemnik Starega gradu izpolnil svojo obveznost - napeljava vodovoda? »Ali bo letos še kaj lepega vremena, da bo napeljan vodovod na Stari grad, saj je vreme večni izgovor?« je vprašanje svetnika Janeza Repanška. Tudi svetnica Tatjana Rot Djalil sprašuje občinsko upravo, ali se in kako se izvaja določilo iz pogodbe o oddaji objekta Stari grad v najem g. Ručmanu. Pogodba namreč določa, da bo posebna komisija vsake tri mesece preverjala investicijska vlaganja v objekt s strani najemnika. Ta vlaganja naj bi se po pogodbi pora-čunavala z obračunano najemnino. Občina je svojo pogodbeno obveznost - asfaltiranje ceste že izpolnila. Svetnica predlaga, da uresničevanje pogodbe sproti preverjajo v dobro obeh pogodbenikov, hkrati pa jo skrbi kakovost gostinske ponudbe, saj je sedanji najemnik pred sklenitvijo pogodbe obljubljal bogato ponudbo hrane in pijače, zdaj pa ponuja golaž, ki ne bo zadovoljil obiskovalcev. Odgovor Bojana Mlakarja je zelo skop in navaja, da bo vodovod na Stari grad zgrajen v letu 2004, rekonstrukcija dela v objektu Stari grad pa potekajo skladno s pogodbo o oddaji omenjenega objekta v najem. Občina Kamnik ima sklenjeno še posebno pogodbo o izvajanju nadzora za vlaganja v obnovitvena dela s sodno zapriseženim cenilcem gradbene stroke. Kdaj krožišče na Fužinah? Na ustrezno ureditev križišča pri KIK-u (Medvedova-most čez Bistrico-Stranje), kjer so prometne razmere že nevzdržne, opozarjata Marjeta Humar in Gregor Koncilja. Ivan Kenda odgovarja, da je bil v letošnjem letu za ureditev križišča v krožišče na Fužinah pridobljen PGD in PZI projekt za rekon-strukcijo.Trenutno pridobivajo soglasja, potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ureditev križišča pa je odvisna od zagotovitve finančnih sredstev v proračunu, ki zajemajo tako sanacijo in prestavitve obstoječe komunalne infrastrukture, kot samo izvedbo. Poudarja nujnost izvedbe v eni fazi. Vrednost del (krožišče, javna razsvetljava, odkupi zemljišč, ipd.) znaša 60 milijonov tolarjev. Bodo tudi Komendčani pili kamniško vodo iz zajetja Iverje? Občinsko upravo svetnica Marjeta Humar sprašuje, na kateri točki se zagotavlja voda za občino Komenda, na Iverju ali na občinski meji? Ali je res, da poteka projekt izvedbe vodovoda proti občini Komenda? Če je tako, kdo ga je naročil in kdo ga financira? Župan Anton Tone Smolnikar v odgovoru navaja, da je občina Komenda naročila projekte vodovoda proti svoji občini. Poudarja, da je krajevna skupnost Križ že sedem let priključena na kamniški vodovod, morebitno povečanje oz. razširitev na celotno občino Komenda pa zahteva izgradnjo novega cevovoda od podjetja Fructal proti Komendi. Občina Kamnik za to investicijo ne bo vlagala nikakršnih sredstev. V primeru, da bodo vsi prebivalci občine Komenda uporabljali kamniško vodo, bo občina Komenda morala prispevati sorazmerni delež dosedanjih in prihodnjih vlaganj v cevovod, ki ga gradimo proti Iverju. Trenutno je zgrajen do Calcita. Na vprašanje, ali je bila v delitveni bilanci dogovorjena količina vode, ki jo bo občina Kamnik dala občini Komenda, župan odgovarja, da v delitveni bilanci med občino Kamnik in občino Komenda količina vode, ki jo bo dala občina Kamnik občini Komenda, ni dogovorjena, omenjena je samo možnost priključitve na kamniški vodovod. Na številna vprašanja v zvezi z zagotavljanjem kamniške vode Komendi, odgovarja tudi Franc Resnik. Pojasnjuje, da bo v primeru priključitve celotne občine Komenda na kamniški vodovodni sistem, poraba prebivalcev Komende do 20 litrov/s, medtem, ko jc sc danja poraba 17.000 Kamničanov v letu 2003 znašala 50,7 litra/s. Kapacitete Iverja so v najslabših vremenskih pogojih do 160 litrov/s. Strokovne analize torej kažejo, da s priključitvijo občine Komenda preskrba Kamničanov ni ogrožena, treba pa je omeniti še pred leti obnovljeno zajetje Pod skalco, ki kot rezervno zajetje lahko dodatno zagotovi še do 60 litrov/s. Glede financiranja obnove vodovoda Iverje Resnik pojasnjuje, da dosedanjo obnovo vodovoda Iverje financira ()bčina Kamnik iz sredstev za razširjeno reprodukcijo (RR), ki sc izločajo iz vodarine in pred stavljajo 50 % cene vode, ki jo plačujejo uporabniki tega sistema. Upravljavec vodovodnih sistemov KPK, d.d., ki vodarino obračunava in pobira, dvakrat letno nakaže omenjena sredstva v proračun občine Kamnik. Trenutno je zgrajeno vodovodno omrežje DN 400 Kamnik - Iverje do križišča pri Calcitu. Izgradnja končne faze do zajetja Iverje bo predvidoma v 1. 2005 in jo bo delno financirala tudi Občina Komenda in sicer v razmerju porabljene votle, kakor je določeno v pogodbi o medsebojnih pravicah in obveznostih med Občino Kamnik in Občino Komenda, ki je bila podpisana 14. 5. 2004. SAŠA MEJAČ Devetnajste kmečke igre v Čezsoči LetOS SO potekale Že 19. kmečke igre v Čezsoči, nedaleč od Novca, ki jih vsako lito organizira tamkajšnje turistično društvo v sodelovanju z vaščani. Prireditev jc tekmovalnega značaja, ob tej priložnosti pa prikažejo tudi njihove etnološke značilnosti, ki si jih z zanimanjem ogledajo domači in tuji obiskovalci. Reka Soča jc v vročih poletnih dneh zelo oblegana, vasica ( czso ca pa pravi počitniški raj. Na začetku letošnje prireditve so nastopili posamezni harmonikarji, sledili so prikazi kmečkih opravil: plc tenje košev in košar, brušenje žage, krtačenje in predenje volne, kuhanje žganja, kovanje. Zelo zanimivo jc bilo ročno žaganje desk in hloda. Za lačne so poskrbele čezsoške gospodinje, ki SO pripravile golaž an plciita, čampe, čuvape, krompir s skuto in mnogo vrst peciva, ()srcdnji del prireditve so kmečke igre, ki se pričnejo pozno popoldne, ko jc razpoloženje na višku. Nastopilo jc šest ekip Kamnik, ekipa Nadleških dolin, I.ivck. Banjščicc, Podkoren in Cczsoča. Za ekipo Kamnika so tekmovali Stane in Ani Osolnik, Olga Osolnik, Miha Brleč in Marjan Osolnik. Pred tekmovanjem so vsaki ekipi izžrebali sodnika. Za začetek jc moral tekmovalec iz vsaki' ekipe pokositi izžrebano parcelo. Za kamniško ekipo je Miha lirici iz Zg. Pa- Na kmečkih igrah v Čezsoči je kamniška ekipa sodelovala že četrtič zapored - dvakrat seje uvrstila na prvo in dvakrat na drugo mesto. Na sliki: Olga in Ani Osolnik, Miha Brleč, Stane in Marjan t »šolnik. lovč kosil s koso tako hitro, kot da bi kosil z motorno kosilnico in prehitel vse, večinoma mlajše, sotekmovalec. V nadaljevanju iger so sodelovali vsi tekmovalci. Povijanje sena v balo - zlaganje škarpe, obiranje jablan itd. Kamničani so se iger udeležili že četrtič. Z uvrstitvijo dvakrat na prvo in dvakrat na drugo mesto so dokazali, da izredno dobro opravljajo ročna kmečka dela. Letos je bila najboljša ekipa I.ivck s sodnikom ministrom Janezom Kopačem. Izkupiček te množične prireditve že vsa leta namenjajo izključno v humanitarne namene, kar jim bo letos po potresu šc kako prav prišlo. V. M. BUDNARJEVA HIŠA IMA SESTRO V KRAŠNJI Na območju krajevne skupnosti Krašnja v občini Lukovica niso našli primerne starožitne hiše, kakršno so želeli postaviti kot etnološki spomenik pri tamkajšnji osnovni šoli. Našli pa so jo v bližnjih Palovčah. Gre za Budnarjevo muzejsko hišo, ki je zaščitena kot Vera Beguš iz Krašnje, pobudnica za ohranjanje etnoloških vrednot, kaže kopijo Budnarjeve hiše, ki stoji pred osnovno šolo v Krašnji. kulturni spomenik. Naredili so popolno kopijo te hiše v razmerju 1:3. Idejo so izpeljali Mitja Beguš, učenci tamkajšnje šole in različni obrtniki. Streho je s slamo pokril krovec iz Prekmurja. Glavna pobudnica za ohranjanje etnološke posebnosti tukajšnjih krajev je upokojena učiteljica Vera Beguš, kije bila leta 1995 tudi pobudnica za popis vseh kozolcev na območju Krašnje. Veliko so jih v sliki in besedi pred pozabo rešili šolarji. Izdelali so tudi modele in opisali njihovo sedanjo namembnost. Ta dejanja so lahko za vzor tudi kamniškemu območju. FRANČEK ŠTEFANEC Slovesnost ob 500-letnici fresk pri Sv. Primožu Prijetni sončni žarki so pozdravljali vse, ki sov nedeljo. 26. septembra, romali proti Sv. Primožu. Župnija Kamnik je v sodelovanju z javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Območno izpostavo Kamnik, pripravila v cerkvi Sv. Primoža in Felicijana slovesnost ob 500-lctnici tresk, ki krasijo notranjost lega izjemnega kulturnozgodovinskega spomenika. Zc leta 1925 je nestor slovenski umetnostne zgodovine F. Štele zapisal, da predstavlja svetoprimoška cerkev enega izmed najzanimivej- Freska v cerkvi sv. Primoža, Pohod in poklonitev Sv. treh kraljev, 1504 ših in estetsko najmočnejših spomenikov naše pozne gotike, da je cerkev še zlasti dragocena zaradi fresk, ki pokrivajo severno in južno steno ladje Številne zbrane ob slovesnosti je pozdravil prof. Janez Majcenovič. Po sveti maši, ki jo je daroval novi kamniški župnik Anton Dular, pa so prijeten kulturni program soustvarjali umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj, Mešani pevski zbor Odmev Kamnik. Komorni pevski zbor Šutna, Ansambel za staro glasbo glasbenega ateljeja Carl Orff Kamnik, flavtistka Andreja Humar ter izbrana vezna beseda Toneta Ftičarja. Po besedah umetnostnega zgodovinarja dr. Ferdinanda Šerbelja, ki je tudi avtor monografije in vodnika Sv. Primož nad Kamnikom, so freske najpomembnejši slikarski spomenik na pragu novega veka pri nas in tudi vzrok, da svetoprimoška cerkev vseskozi privlači starino-slovce. Po vsej dolžini severne stene do konca kamnite klopi na vzhodnem koncu se razprostira zelo prepoznavna upodobitev sprevoda in poklona Svetih treh kraljev ter prizor nadlog v skupni dolžini slabih 18 metrov. V prezbiterij sega le freska s sv. škofom Erazmom, ki ima spodaj dragocen podatek: leto nastanka freske 1504. Več o zgodovini in pomenu fresk v prihodnji številki. SAŠA MEJAČ Foto: Miha Zabret Po novi cesti do prijetne vasice Zakal »Cesta Bistričica-Zakal bo približala in omogočila krajanom iz odročnejših krajev lažjo in predvsem varnejšo vsakdanjo pot,« je od odprtju nove asfaltirane ceste v petek, 17. septembra, poudaril Zdravko Bodlaj, predsednik krajevne skupnosti Kamniška Bistrica. Ozrl se je na začetek poti, ko so bila jeseni leta 2001 izvedena začetna dela, v naslednjem letu pa so s sredstvi samoprispevka asfaltirali prvi, približno dvesto metrov dolg odsek ceste. Po pridobitvi ustrezne projektne dokumentacije so s pomočjo občinskega proračuna (4 milijone tolarjev), sredstev KS in s pomočjo podjetja Calcit d.d., ki je prispevalo tamponski material za utrjevanje, nasipanje in drenaže, uspeli v letošnjem letu asfaltirati še drugi, 650 metrov dolg odsek ceste, ki pelje do osmih domačij v vasi Zakal. Nove pridobitve, ki je v celoti veljala skoraj 9 milijonov tolarjev, so veseli domačini, ki jim bo vsakodnevna pot v dolino in domov prijetnejša tudi v zimskem času. Slovesno odprtje ceste je bil tako zanje Dela likovne kolonije Šutna 2004 v občinski hiši Likovna dela, nastala na likovni koloniji Stilna 2004, ki jo je konce avgusta pripravilo Društvo ljubiteljev starega mestnega jedra, umit nos ti in kulturne dediščine iz. Kamnika, v tem mesecu krasijo stopnišče občinske hiše. Razstavo je v sredo, 29. septembra, ob prisotnosti slikarjev in občinskih svetnikov odprl podžupan Demitrij Perčič, dela in umetnike pa jc predstavil prof. dr Mirko Jutcršck. bogata kulturna dediščina Kamnika se tudi z nedavno slikarsko ko lonijo, ki privablja umetnike z vseh koncev Slovenije, dopolnjuje / no vimi podobami in umetniškimi iskanji. Tokrat lahko občudujemo delo kiparke in slike dvanajstih slikarjev, ki predstavljajo predvsem motive, povezane z bogato kulturnozgodovinsko dediščino Kamnika. SAŠA MEJAČ kar pravi praznik, kot je poudaril Miha Grilje, podpredsednik KS Kamniška Bistrica in gonilna sila ureditve ceste, ob tem pa ni pozabil na zahvalo izvajalcu Komunalnemu podjetju Kamnik in lastnikom zemljišč, ki so za ureditev ceste brezplačno odstopili svoja zemljišča. Da se lahko danes v Zakal popeljemo po urejeni, asfaltirani cesti gre pripisati predvsem zagnanosti, delu in entuzijazmu domačinov, saj je bila ureditev ceste krepak zalogaj, je na slovesnem odprtju poudaril župan Tone Smolnikar in vsem zaželel srečno vožnjo. V ta namen je domači župnik podelil še blagoslov. SAŠA MEJAĆ r i _______ Slikar Lojze Adamlje podobo znamenitega in vsepovsod prepoznavne- — PUBLICUS ga Malega gradu nostalgično povezuje s svetom domišljije (slika levol, v sliki Veljka Tomana (desno i pa prevladuje drzna barvitost. Sprememba obračuna zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov v gospodinjstvih Spoštovani občani, po odloku občine Kamnik smo s 1. 9. 2004 spremenili način obračunavanja komunalnih odpadkov. Prešli smo iz dosedanjega obračuna na osebe na obračun na volumen nastavljene posode v gospodinjstvih. V primeru, da posamezna gospodinjstva menijo, da so obstoječe posode prevelike za njihove potrebe, lahko le-te zamenjajo za manjši volumen samo z ustreznim potrdilom upravne enote Kamnik, iz katerega bo razvidno število članov v gospodinjstvu, s tem, da se upošteva povprečna količina odpadkov 401 tedensko na osebo. Zamenjava posod je možna v zbirnem centru CROS v Suhadolah od ponedeljka do petka od 6. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Informacije po tel.: 01/72 38 242. 6 8. oktobra 2004 POGLEDI Kamniški QbČAN ■MMMI-H-HV-M---—H—i Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Ce bifovšija gorela... 5kupaj spreminjamo Slovenijo, prihodnost za vse, ohranimo Slovenijo, nova priložnost, nova Slovenija, Slovenija na novi poti, odločite se za pravo smer, ni poti nazaj, take in podobne predvolilne parole smo pred volitvami državnih poslancev lahko prebirali na reklamnih panojih in transparentih, na tleh in v zraku. Če se bo vse kar je bilo zapisano in izrečeno tudi uresničilo, potem se nam za prihodnost res ni bati. Slovenija pa bo čez štiri leta šla na nove volitve povsem spremenjena. Takrat bomo verjetno spet iskali nove priložnosti in nove smeri, vmes pa bomo že čez dve leti iskali nove smeri za naše občinarje in za župana, mogoče se bo i 'mes zgodilo še par referendumov. Pa naj še kdo reče, da se pri nas nič ne dogaja. Res nam ne more biti dolgčas... Ce mene vprašate, bi vedno podprl na volitvah tiste, ki so letos obljubljali milijon za vsakega novorojenčka, brezplačne vrtce, zastonj šole in manjše davke ali pa celo njihovo odpravo, če se jim to seveda ne bi samo sanjalo. Vendar slišati je prelepo, da bi bilo lahko res. Čudim pa se, da nobeden izmed poslanskih kandidatov ni bil vprašan, ali je za odprtje naše Šutne za ves promet. To pa je trši oreh od zastonj vrtcev in šol. Kaže pa, da ga bodo morali poskušati streti kar županski kandidati leta 2006. set v-da, če bomo do takrat dočakali nove študije... e bomo se izpostavljali, če ne bomo stoprocentno izvo- N Ijeni, so najbrž dejali tisti kandidati, ki so pristali na kandidature za člane vodstva naše največje krajevne skupnosti. Zato je nekaj tisoč Dupličanov imelo na voljo res »demokratične« volitve. Na kandidatni listi so imeli (razen v enem primeru, da ne bo pomote) toliko kandidatov, kolikor so jih izvolili. Pa kaj bi godrnjali, kdor ne soglaša s tako demokracijo, naj bi se javil za kandidata, saj so jih iskali z lučjo pri belem dnevu. Zato Dupličani, bodite prizanesljivi do novega krajevnega organa, saj občinskega denarja ne bo imel na voljo prav nič več, celo manj, kot ga je imel dosedanji, ki je zaradi parkiriško izobraževalne afere spomladi odstopil... ruhinjci so zadnjič na Šipku nekoliko zamerilli nekdanjemu županu Vinku, ker naj bi menda pozabil, kako je tuhinjska mladinska brigada pomagala graditi kamniški stadion prijateljstva. Pa naj še odmerijo, če pomislimo, da je od tistih dob poteklo več kot tri desetletja in z njimi tudi Nevljice, zato je marsikaj že šlo v pozabo. Je pa res, da Tuhinj-ci zlepa ne pozabijo, če so kaj prispevali in naredili za Kamniča-ne ... n\Taši občinarji so zadnjič kar 1 \ pošteno navili ceno zazidalni gmajni v Rudniku. Zavedali so se, da imajo tisti, ki vihtijo golf palice na bližnjem igrišču, dovolj pod palcem. Zna pa se zgoditi, da bo kupec te gmajne zadevo raz-parceliral in jo še dražje prodajal za vikende. Potem pa se bodo občinarji spet tolkli po glavi, češ, mi REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA KAMNIK Glavni trg 24, 1240 Kamnik objavlja na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1 /96) v povezavi s 195. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02), v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo - legalizacijo polnilnice lepil v kompleksu proizvodnih objektov Kemostik, na zahtevo investitorke družbe Belinka Kemostik, d.d., Molkova pot 10, Kamnik, naslednje JAVNO NAZNANILO 1. Osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo - legalizacijo polnilnice lepil v kompleksu proizvodnih objektov Kemostik, na zemljišču pare. št. 276 k.o.Mekinje in Poročilo o vplivih na okolje za legalizacijo polnilnice lepil v kompleksu proizvodnih objektov Kemostik, št. PVO-2/3, ki ga je 22. oktobra 2003 izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska 12, Kranj, bosta javno preastavljena oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Upravne enote Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, soba št. 57, v 2. nadstropju, od 8. oktobra do 22. oktobra 2004,v času uradnih ur, to je: - v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 - v torek od £.00 do 10.00 - v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 - v petek od 8.00 do 13.00 2. Javna obravnava z zaslišanjem investitorja bo v petek, 22. oktobra 2004, ob 10. uri, v sejni sobi št. 17 v pritličju Občine Kamnik. 3. Mnenja in pripombe lahko med javno predstavitvijo vpišete v knjigo pripomb. Pisne pripombe in mnenja lahko do konca javne predstavitve posredujete UE Kamnik, podate pa jih lahko tudi na zapisnik na javni obravnavi. Poročilo o vplivih na okolje za legalizacijo polnilnice lepil v kompleksu proizvodnih objektov Kemostik Povzetek za objavo Investitorka družba Belinka Kemostik, d.d. želi legalizirati objekt polnilnice lepil v kompleksu proizvodnih objektov Kemostik, na zemljišču pare. št. 276 k.o. Mekinje. V obravnavanem objektu proizvodnja polnjenja lepil že poteka. Obravnavani objekt - polnilnica lepil se nahaja v proizvodnem sklopu objektov in je prizidek k proizvodnemu prostoru in nadstrešku. Ker je polnilnica lepil že zgrajena smo vplive vrednotili samo v času obratovanja. V času obratovanja objekta nastajajo odpadne vode, emisije snovi v zrak in tla, emisije hrupa, odpadki, emisije elektromagnetnega sevanja ter vplivi na naravno in kulturno dediščino, živalstvo, rastlinstvo in njihove habitate ter vplivi na izgled krajine. Vpliv obratovanja polnilnice lepil na zrak je neznaten, ker se odpadni zrak iz postopka polnjenja lepil vodi v ozračje preko čistilne naprave za zrak. Padavinske vode s strehe objekta, ki niso onesnažene, se odvajajo v meteorno kanalizacijo z iztokom v Kamniško Bistrico. Onesnažene padavinske vode z manipulacijskih površin se odvajajo v meteorno kanalizacijo, ki ima preko lovilca olj in lovilnega bazena iztok v javno kanalizacijo, ki se zaključi s ČN Domžale-Kamnik, tako da ocenjujemo, da je vpliv na reko Kamniško Bistrico neznaten V obravnavanem objektu tehnološke in komunalne vode ne nastajajo, tako da vpliva zaradi nastanka teh vod ni Tla v objektu so zgrajena v vodotesni in oljeodporni obliki brez iztoka. Lovilci olj, lovilni jaški in manipulacijske površine so izvedeni vodotesno, tako da je vpliv na tla in podtalje ob upoštevanju ukrepov neznaten. Nevarne odpadke, ki nastajajo v objektu, ločeno zbirajo in odvažajo po pooblaščenih zbiralcih, kar ie ustrezno in glede na to ocenjujemo, da je vpliv obratovanja objekta na okolje zmeren. Delavnost polnilnice v smislu širjenja hrupa ne povzroča čezmerne obremenitve na okolje, vpliv obratovanja polnilnice na okolje je zmeren. Zaradi obravnavanega posega se elektromagnetno sevanje v okolici objekta ne bo povečalo Obravnavana polnilnica lepil nima vpliva na zavarovano naravno in kulturno dediščino, ker ju na obravnavanem območju ni. Zaradi izgradnje objekta je na obravnavani lokaciji prišlo dc minimalnih sprememb v vizualni percepciji prostora, vpliv na izgled krajine je neznaten. Ocenjujemo, da je legalizacija polnilnice lepil v kompleksu proizvodnih objektov Kemostik sprejemljiv poseg v okolje, ki ob upoštevanju vseh izvedenih okoljevarstvenih ukrepov za preprečevanje in nadzor onesnaževanja okolja in upoštevanju ostalih predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, pri obratovanju ne presega dopustne stopnje obremenjevanja okolja. UPRAVNA ENOTA KAMNIK pa tega spet nismo znali. Od česa bomo živeli, ko nam bo nekoč zmanjkalo parcel. Verjetno na to ne pomisli tudi ko-mendski sosed Tomaž, ki pravi, da je moral prodati kar 100 hektarov svoje majhne občine, če hoče zgraditi šolo, dom za upokojence, kanalizacijo, vodovod in še kaj. Pa kaj, takrat ko bo vse prodano, nas več ne bo... T"V a je komunala tudi lahko i 3 donosna, ne samo težka, kažejo apetiti naših južnih sosedov, ki bi radi prišli tudi do naše bistre vode, naše odplake jim že tako nekaj desetletij pošiljamo. To želijo doseči kar s tožbo. Naši občinarji pa se sedaj potijo in praskajo po glavi, kaj jim je storiti, da bo volk sit in koza cela. Če vodo in kanalščino prepustijo naši večkrat kritizirani, vendar, kot pravijo, kvalitetni komunali, brez vedeževalke ne vedo, koliko nas bo potrošnike to stalo. Čeprav verjetno tudi sosedje v tem pogledu z nami ne bi delali v rokavicah. Pravijo, da bi morali ob tem malo pomisliti na črne močvimike, ki smo jim zaupali ometanje naših dimnikov. Prav bi kazalo dati tistim obči-narjem, ki so zadnjič zahtevali: Karte na mizo, potem bomo pa videli... v Ce bifovšija gorela, bi imeli vsak dan velik požar, je bilo slišati zadnjič, ko so občinarji tehtali, kako se beli rudarji na Stahovici držijo občinskih prostorskih papirjev. Če že iz kamna v Grohotu kujejo velike dobičke, pa naj malo tega kolača odstopijo še nam, smo slišali. Čeprav je pošteno povedati: čeprav so prašni, niso umazani, saj si pri njihovem šefu kar podajajo kljuke različni športni in drugi funkcionarji, ki si potem v zahvalo na svoje majice lepijo ime uspešne stahoviške firme. Seveda pa bi bilo prav, če bi nekaj več primaknili tudi za svoj kraj in za cesto, brez katere njihov prah ne more v svet... Krištofov Pepe II. (3. faza obnove in izgradnje v ZUIM Ali bomo v tem šolskem letu položili temeljni kamen? Novo šolsko leto prinaša nova pričakovanja, novo energijo, novo kvaliteto. V ZUIM Kamnik nam strokovnosti in zagnanosti za delo ne primanjkuje, nujno pa bi potrebovali nove prostore, da bi svoje programe za usposabljanje gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih učencev in dijakov lahko izvajali na dostojen način. Ob pogledu na Zavod za usposabljanje invalidne mladine se opazovalcu z Novega trga ali s ceste, ki pelje mimo navkreber v bližnjo sosesko, kaže lepši del Zavoda in marsikdo niti pomislil ne bi, da se v očesu skritem, zadnjem delu objekta, ki se obrača proti zidu kamniške obvoznice, skriva tisti bolj problematični del objekta: jedilnica in kuhinja, na katero ima vedno pripombe pristojna inšpekcija; pa jedilnica, katere strop je bilo potrebno že velikokrat krpati na zunanjem te-rasnem delu; pa stari del osnovne šole, ki niti približno ne nudi zahtevanih pogojev za izvajanje 9-letne osnovne šole in ki še vedno zahteva dvo-izmenski pouk (in to za učence, ki so v popoldanskem času zaradi svojih posebnih potreb že zelo utrujeni in slabo skoncentrirani za zahtevno šolsko delo!); pa prostorsko izjemno utesnjena zdravstvena enota, kjer se na nerazumno majhni površini z veliko entuzijazma in strokovnosti ter potrpežljivosti delavcev izvajajo kvalitetne zdravstvene terapije in druge medicinske storitve; pa telovadnica, ki je premajhna, brez prezračevanja, brez garderob itd. In še bi lahko naštevali. Letos bo minilo že natanko deset let, odkar potekajo v Zavodu priprave za izvedbo zadnje -3. faze obnove in dograditve zavoda, ki je prvo fazo obnove - v internatskem delu doživel leta 1991, drugo fazo pa je realiziral z obnovo srednje šole in delno osnovne šole v letu 1994. Planirano je bilo neprekinjeno zaporedje treh faz, a tako gladko ni šlo. Za Zavod, ki je osrednja državna ustanova, specializirana za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje gibalno oviranih otrok in mladostnikov, sta namreč pristojni dve ministrstvi, v glavnini Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, ki nastopa kot glavni investitor, ter Ministrstvo za zdravje, ki pokriva celotno zdravstveno enoto v ZUIM in v primeru 3. faze nastopa kot soinvestitor. Tako kot je usposabljanje gibalno oviranih otrok izredno kompleksno, pa je usklajevanje in povezovanje med odločitvami posameznih ministrstev res izjemno zahtevno in na trenutke izgleda celo nerešljivo. In prav v tem je razlog, da je bilo potrebno obnovo zdravstvene enote v ZUIM izločiti že iz 1. in 2. faze obnove ter da se je usklajevanje za 3. fazo časovno tako zelo zavleklo. V preteklem šolskem letu smo po večletnih pripravah in usklajevanjih idejnih projektov doživeli konkretnejše premike kot sad naših prizadevanj. Vse leto je namreč potekalo zelo resno delo na pripravi glavnega projekta, ki se bo zaključil 30. septembra letos; uspeli smo doseči soglasje obeh ministrstev glede sodelovanja v predvideni investiciji. Lahko bi se še tako trudili, pa je vprašanje, ali bi nam to uspelo doseči, če ne bi vsi pristojni videli naših razmer, naših pogojev in našega strokovnega dela. Tu moramo vsekakor izpostaviti velik posluh in angažma kamniškega poslanca g. Maksimiljana Lavrinca, ki je poskrbel za korekten prenos informacij in uspel s povabilom pristojnih oz. odgovornih oseb, zlasti predsednika vlade, na obisk. Prav ta dogodek je bil odločilen za usklajevanju več let nerešljivega problema, to je dogovora med Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvom za zdravje. G. Lavrincu dolgujemo zahvalo za zanimanje za naše področje dela in za stalno podporo v dogovarjanjih s pristojnimi organi. V tem šolskem letu nas čaka pridobivanje vseh potrebnih gradbenih soglasij. Iskreno upamo, da bomo v teh odločilnih trenutkih tudi pri vseh pristojnih občinskih organih naleteli na posluh ter da bomo brez zavlačevanja in nepotrebnih ovir lahko ob zaključku šolskega leta 2004/05 dosegli težko pričakovani in izredno zaželeni cilj - da bomo slavnostno postavili temeljni kamen za zadnjo 3. fazo obnove in dograditve ZUIM! V jesenskem delu leta 2005 in v letu 2006 pa pričakujemo brnenje gradbenih strojev in vihte-nje lopat ter v letu 2007, ko bo Zavod praznoval svojo 60-letnico, zaključek gradnje. Tako bo naše že sedaj priznano strokovno delo in poslanstvo, ki nam ga odkrito prizna tudi tujina, izvajano v sodobnih pogojih in bo omogočalo še boljše možnosti za usposabljanje, osamosvajanje in socialno vključevanje tudi težje in najtežje gibalno oviranih otrok in mladostnikov. In ne pozabimo - ZUIM Kamnik se po lastni viziji in po viziji države razvija tudi v osrednji republiški center, ki nudi različne podporne programe tudi gibalno oviranim otrokom in mladostnikom, ki so integrirani v redne šole in vrtce, ter skrbi za svetovanje in izobraževanje njihovih staršev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Zadovoljni smo, če lahko izpostavimo, da delamo v sožitju in s podporo vseh pomembnih in pristojnih v naši lokalni skupnosti! To nam daje optimizem in zaupanje, da bomo zastavljene cilje resnično dosegli! ZDRAVKA SLAVEC direktorica ZUIM-a KAKŠNA JE KVALITETA ŽIVLJENJA UPOKOJENCEV? Slovenski upokojeni starostniki, stari od 50 do 80 let, so zelo aktivni in so se pripravljeni aktivneje vključevati v vse dejavnosti družbe. Rezultati ankete in raziskave o slovenskih upokojencih so pokazali na različnost pogojev in raznolikost interesov upokojencev. Posebno so opazne razlike v razmišljanju, interesnih in političnih opredelitvah v mestih in okolici. Starostniki so kritični do odnosa oblasti, politike in strank, pa tudi družbe kot celote, ki jih po njihovem mnenju po upokojitvi pozabi, ne upošteva njihovega stanja in interesov in jih pusti na obrobju družbenih dogajanj. Ob tem menijo, da je njihov vložek v izgradnjo slovenske družbe in standarda podcenjen. Pomoč mladim družinskim članom, izboljšanje kvalitete njihovega življenja in delovne navade so osnovni vzroki za njihovo aktivno vključevanje v pogodbene in avtorske oblike opravljanja del. Kar polovica anketiranih starostnikov se je pripravljena ponovno delovno aktivirati v zmanjšanem delovnem obsegu , če bi država uvedla olajšave podobne študentskim servisom (servisi za starostnike). Če ne bi bilo nobenih dajatev, bi bilo v organiziranih in servisiranih pridobitnih dejavnostih v omejenem obsegu pripravljeno ponovno delati kar tri četrtine anketiranih upokojencev. V organiziranih dejavnostih javnega pomena, ki naj bi jih organizirale državne ustanove na področjih varstva okolja, naravne in kulturne dediščine, etnoloških, krajinskih in lokalnih posebnosti in ohranjanju javnega dobra je pripravljeno sodelovati 67 % anketiranih upokojencev. Prostovoljna dela je pripravljeno opravljati 26 % anketiranih upokojencev, vendar pa je pripravljenost v urbanih okoljih majhna. Osnovni pogoj za ponovno poslovno aktiviranje upokojencev pa so znižane dajatve in prispevki. Ob sedanjih dajatvah jih pridobitno dejavnost opravlja 26-28 %, ob uveljavitvi začasno zadržanega zakona o omejevanju dejavnosti upokojencev, pa se bo ta delež zmanjšal na minimum. Že sedaj pa posebno v urbanih in gospodarsko razvitih okoljih usiha interes do kakršnegakoli prostovoljnega ali ljubiteljskega dela, javnega dobra in javnih del, koristnih za celotno družbo. Upokojenci pričakujejo (več kot 72% anketirancev), da bo oblast poskrbela za njihovo aktiviranje tako z vsebinskimi programi kot spodbudno zakonodajo in olajšavami. Starostniki upokojenci se zavedajo, da se morajo bolje povezati med seboj, organizirati tako interesno kot politično in z lastnimi zastopniki uveljavljati svoje zahteve, interese in želje. Zato podpirajo lastno stranko upokojencev, ki pa je do sedaj premalo upoštevala večinske interese upokojencev. Posebno pa podpirajo nadaljnji razvoj društev upokojencev, njihovo povezovanje in sodelovanje tako v domačem kot mednarodnem okolju. Upokojenci pričakujejo tudi pomoč družbe pri njihovem izobraževanju in usposabljanju, saj si tega želi kar tretjina anketiranih starostnikov. Pri tem jih tudi več kot tretjina želi prenašati svoje znanje in izkušnje ter tako pri- spevati k izboljšanju znanja, učinkovitosti in storilnosti. Zaključna ugotovitev ankete in analize njenih rezultatov je, da so se upokojeni starostniki pripravljeni vključiti v različne aktivnosti in dati še svoj dodatni prispevek k razvoju in izboljšanju kvalitete živ- ljenja slovenskega naroda, katerega četrtinski del predstavljajo starostniki upokojenci. Država z njenimi ustanovami naj jim omogoči želene aktivnosti v korist vseh. MARIJAN ŠTELE samostojni raziskovalec in svetovalec Na podlagi 90.člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/ 93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 51/02, 73/03 in 54/04) je Občinska volilna komisija dne 3.10. 2004 sestavila Poročilo o izidu volitev v svet krajevne skupnosti Duplica na predčasnih volitvah V svet KS Duplica so izvoljeni naslednji kandidati: VLADIMIR URH, ROJ. 10. 7. 1960, JAKOPIČEVA 17, EKONOMSKI TEHNIK, VARNOSTNIK-RECEPTOR, ALOJZIJ KAHNE, ROJ. 31. 3. 1938, JAKOPIČEVA 10, INŽ. LESARSTVA, UPOKOJENEC, MARJAN KRISTAN, ROJ. 25. 10. 1956, GROHARJEVA 18, KV NATAKAR, MANIPULANT SUROVIN, MUHAMED GALIJAŠEVIĆ, ROJ. 10. 8. 1958, GROHARJEVA 20, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENEC, ANDREJ PIRNAT, ROJ. 26. 2. 1960, GROHARJEVA 20, GRAFIK, REPRO-FOTOGRAF, IZTOK KRIVOROTOV, ROJ. 2.1.1956, KLAVČIČEVA 12, EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALIST, MARJAN HROVAT, ROJ. 25. 7. 1963, KLAVČIČEVA 6, STROJNI TEHNIK, STROJNIK KOTLOVSKIH NAPRAV, MIROSLAV SUHADOLČAN-SUHI, ROJ. 15. 2. 1948, KLAVČIČEVA 7, ELEKTROTEHNIK, JOŽICA SENICA ZABRET, ROJ. 5. 2. 1965, MATIJE BLEJCA 18, PROF. FIZIKE, UČITELJICA, BOGDAN POGAČAR, ROJ. 20. 8. 1979, BAKOVNIK 7, DIPL. ING. GEODEZIJE, GEODET, DUŠAN KOŠIR, ROJ. 21. 1. 1949, MATIJE BLEJCA 4, DIPL. PRAVNIK, UPOKOJENEC Od skupnega števila volivcev 3.539, vpisanih v volilne imenike, jih je glasovalo 1.959. S potrdilom ni glasoval nihče. Udeležba na volitvah v krajevni skupnosti Duplica 55,3 %. OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA JAZZOVSKI VEČERI NA GRADU ZAPRICE Na grad Zaprice se vračajo koncerti iz cikla Jazz zaprice 2004. Društvo glasbenikov Slovenije in Medobčinski muzej Kamnik sta v petek, 24. septembra, povabila ljubitelje jazzovske glasbe na koncert zasedbe Tadej Tomšič QuarTeT. S svojo novo zasedbo je na enem redkih svojih koncertov nastopil eden najboljših slovenskih jazzovskih glasbenikov Tadej Tomšič. Na Zapričah je že spremljal Mio Žnidarič in Kristino Oberžan, na tokratnem koncertu izbranih standardnih in izvirnih skladb pa so ga spremljali hrvaški pianist Saša Mutić, basist Aleš Avbelj in bobnar Viktor Palic. Tadej Tomšič je diplomant graške jazzovske akademije, prvi tenor saksofonist Big Banda RTV Slovenija, član saksofonskega kvarteta Sax-tet in vodja zasedbe T. T. Jazz Institution. Trenutno je zaposlen kot 1. tenor saksofonist - solist v Big Bandu RTV Slovenije, deluje kot studijski glasbenik, poleg tega pa piše ter aranžira glasbo za RTV Big Band in kvartet z imenom Tadej Tomšič Jazz Institution, s katerim zelo uspešno koncertira pri nas in na tujem (EBU koncert v Karlovih Varih na Češkem, 40. Jazz festival v Križankah,...). Potujoča knjižnica Matične knjižnice Kamnik - s knjigo do ljudi Z novim šolskim letom se je odpravila na pot tudi naša potujoča knjižnica, ki deluje že sedmo leto. ki juh temu, da smo v dobi modernih tehnologij in Inter- neta so v kamniški in komcncl ski občini še vedno kraji, kjer ljudje z veseljem uporabljajo možnost, da si lahko izposodijo knjige, kasete in videokase-te skoraj pred svojim pragom. Največ povpraševanja je po leposlovju in seveda domačem branju. Zelo dobro se je tudi. uveljavila praksa naročanja knjig, saj naši uporabniki lahko pri knjižničarki knjige tudi naročijo in pri naslednjem obisku jih želeno gradivo že čaka. Poleg leposlovja naša potujoča zbirka vsebuje tudi veliko strokovnih knjig tako za odrasle kol za otroke. Knjižni fond sproti obnavljamo in dopolnjujemo glede na želje in potrebe obiskovalcev To pomeni, da predlogom in željam vedno prisluhnemo. Knjižnica se po vnaprej določenem urniku pripelje vsa kili 14 dni v isti kraj. Urnik obiskov potujoče knjižnice lahko dobite v Matični knjižni ci Kamnik, objavljen je na domači strani knjižnice in v lokalnem časopisu, lahko padanj zaprosite tudi ob prvem obisku knjižnice. Postanki naše knjižnice so se v vseh teh letih spreminjali glede na izkušnje in izražene potrebe krajanov. V letošnjem letu bo imela naša knjižnica novi postajališči v Mostah (pred KS) in v Suhadolah (Bitenc, Suhadole 13). Tako bo potujoča knjižnica pripeljala knjige tudi v kraje, kjer ni dislocirane enote. V duhu našega prizadevanja, da omogočimo dostop do knjig kar najširšemu krogu ljudi, so vsi uporabniki, ki si Izposojajo gradivo na potujoči knjižnici, oproščeni članarine Ob vpisu dobi član izkaznico, ki jo je obvezno potrebno predložiti ob izposoji Izposo-jevalni rok za knjige in avdio-kasete je i tedne, z možnostjo podaljšanja še za 2 tedna. Domačega branja ne podaljšujemo Vse dodatne informacije lahko dobite v času delovanja potujoče knjižnice na gsm 050 617 OSH in vsak delovni dan v matični enoti v Kamniku. S potujočo knjižnico želimo nase- storitve približati ljudem iz vseh predelov občin, ki jih pokriva knjižnična mreža naše knjižnice, jim omogočiti dostop dO naše bogate in urejene zbirke knjižničnega gradiva. Zalo vas vabimo, da nas obiščete na potujoči knjižnici in si izberete knjige, ki jih potrebujete tako z.a razvedrilo kot za Studij in učenje. MAJA ŠINKOVEC RAJ H Knjižničarki Francka Starovasnik in Mojca Kosirnik na srečanju potujočih knjižnic v Slovenski Bistrici. TUNJIŠKI OKTET GOSTOVAL V UKVAH Tunjlild oktet je med poletjem gostoval v Italiji na dobrodelnem koncertu v llkvah (llgovizza) v Kanalski dolini, ki ga je organi/i ral tamkajšnji Anni Club, ki delu e kot dobrodelni klub.V 1 Ikvab je oktet v preteklem letu ŽC gosto val, zbralo se je veliko domačinov, ki so bili nad njim in slovenskimi narodnimi pesmimi zelo navdušeni. Po pripovedovanju domači nov je ta vas od vseh v zamejstvu se najbolj slovenska, čeprav čutijo bolečino ob dejstvu, da mladi te pripadnosti ne čutijo več ena ko in slovenščina počasi izumira GotOVO se sc- vsi spominjamo, kako jih je v preteklem letu doletela Imela nesreča ob silovitem neurju, ki jc podiralo vse, odnašalo domove, veliko ljudi se je začasno izselilo, sa| so je bilo neurje tako silovito. Prav to neurje pa jim je ob štititi dveh občanov povzročilo se do datno tragedijo; odneslo jim je zvonik cerkve, v kateri so se zbirali ob slovenski maši in slovenskem prepevanju. Žal razmere ni so takšne- kol pri nas, ko župniki iščejo dobre ljudi in sponzorje, seveda pa brez pomoči krajanov ta kili akcij ni moč izpeljati. Pričeli so z dobrodelnimi akcijami, v katerih so sodelovali števil ni glasbeniki. Na tem koncertu je nastopilo sest različnih pevskih sestavov iz. različnih krajev Italije in Tunjiiki oktet se je predstavil kar dvakrat. Občinstvo jih je nagradilo z bučnim aplavzom. Sicer pa so različne prireditve potekale iri dni in upamo, da jim bo kaj kmalu uspelo /brati dovolj denarja za obnovo cerkve CECILIJA PLEVEL Dušan Lipovec razstavljal v Atenah V času 28. olimpijskih iger je akademski slikar Dušan Lipovec razstavljal svoje slike v veleposlaništvu republike Slovenije v Atenah. Razstavo je organiziral Olimpijski komite Slovenije v sodelovanju z veleposlaništvom. Ker so se v času 01 v slovenskem veleposlaništvu odvijali različni sprejemi, je bil izbor slik takšen, da predstavlja slovensko motiviko - slovenske krajine in vedute v različnih slikarskih tehnikah: olja, akrili, tempere, gvaši in akvareli. Dušan Lipovec je za sliko z naslovom Ljubljana (na fotografiji) prejel tudi nagrado z diplomo in zlato medaljo na razstavi v Floban Art Gallerv v Grčiji. To mednarodno razstavo je organiziral Club UNESCO of the Department of Piraeus & Islands v olimpijskem času. Spoštovane volivke in volivci! Zahvaljujem se vam za vsak glas, liberalna demokracija ki ste ga namenili Liberalni Slovenije demokraciji Slovenije in meni osebno. V veliko veselje in zadovoljstvo mi je bilo v preteklih dvanajstih letih zastopati Slovenke in Slovence v Državnem zboru Republike Slovenije in hkrati prisluhniti mnogoterim težavam občank in občanov ter gospodarskih družb. Rad sem opravljal to delo in vam pomagal pri reševanju drobnih in pogosto zapletenih problemov. vaš Maks Lavrinc Zahvala volivkam in volivcem! Iskreno se zahvaljujem vsem, ki nam zaupate, ter ste meni in stranki SDS na državnozborskih volitvah namenili svoj glas. Rudi Vcršnik, kandidat SDS Kamnik Sv. Primož pripoveduje Vabljeni na predstavitev fresk i'iif ili':' i , ■ v cerkvi sv Primoža nad Kamnikom, ki nam ob svoji 500-letnici živo govorijo o času, ko so nastale' i^E % #'«<<' Sv. Primož nad Kamnikom nadalja, 10 oktobar ob 10 in 16. url nadalja. 17. oktobar ob 10. in 16. uri nedalja 24 oktobar ob 10 in 15. uri W ' ' "* Vstop proti' Vodi Damjan Sova. um zgod Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter. kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.ai KamniK V wV-;),< (fali MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si: http://www.kam.sik.si Torek. 19. oktobra . ob 19. uri bo v dvorani knjižnice predstavitev pesniške zbirke Jožeta PAVLICA z naslovom NIKOLI BREZ UPANJA V programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole Kamnik. Torek. 19. oktobra , ob 19. uri, v Veronikini sobi: Umetnost sproščanja. V današnjem tempu življenja so stresi vedno prisotni. Kako se sprostiti, najti čas zase, se veseliti življenja, biti zadovoljen in še marsikaj . Vodi Vera Prelovšek. Petek. 8. oktobra, ob 19. uri v čitalnici MKK predstavitev filmske šole: Vzgajanje pogleda. Program bodo predstavili Dušan Rutar, Mitja Reichenberg, Dimitar Anakiev in Suzana Tratnik Vstopnine ni. Petek. 15. oktobra, ob 19. uri v čitalnici MKK filmska šola: Vzgajanje pogleda, vodi Dušan RUTAR. Vstopnina 500 sit. *** DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/ 580 -818 www.dQmkulture.Qrg; e-mail: info@dQmkulture.Qrg 14. oktober ob 17,30 Spas Teater BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU - komedija Za Dijaški abonma 14. oktober ob 19.30 Spas Teater BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU -komedija Za abonma Komedija in izven Vstopnina: 2500 SIT 28. oktober ob 17. uri Andrej Rozman - Roza BALON VELIKON - lutkovna predstava za otroke Za abonma Otroški in izven Vstopnina: 900 SIT 28. oktober ob 19.30 Gledališče Gustav jS'-, JAMSKI ČLOVEK - prazgodovinska komedija Za Maistrov abonma in izven Vstopnina 2500 SIT 29. oktober ob 19.30 Frenk Teater in Dom kulture Kamnik ARGENTINSKI TANGO ALI JUTRI BOMO ZMAGALI - premiera Vstopnina 1500 SIT Abonma Komedija sprejemamo še do 13. 10. 2004. Maistrov in Otroški abonma pa do 27. 10. 2004 Če se odločite za nakup Maistrovega abonmaja in abonmaja Komedija hkrati, je cena 12.000,00 SIT. Uradne ure: od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, GSM: 041/ 957 609 Sobota. 16. oktober, od 10. do 12.ure »DROBTINICA« - ob svetovnem dnevu hrane.V sodelovanju z RK Kamnik, delavnica s slanim testom, prostovoljni prispevki Sobota. 16. oktober, od 16. do 19. ure. Mercator Liga YU-GI-OH; informacije trgovina Direndaj Nedelia. 17. oktober, ob 15. uri. Budnarieva muzejska hiša v Palovčah - otvoritev likovne razstave Mirka Hančiča - prodaja umetniških del, ki so jih umetniki podarili za invalidski voziček za Mirka (informacije ga.Iva Subelj Kramar, tel 041 545 580) i 4.4.4, MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3,1241 Kamnik, tel. 8317 647,8317 662 Galerija Miha Maleš Glavni trg 2, 1241 Kamnik, tel. 8391 616 Sobota. 16. oktober, od 10. do 12.ure MALESEV OTROŠKI SALON Ustvarjanje v glini (ob kipih Jakoba Savinška) Prispevek za material: 500 SIT. Sobota. 16. oktober, ob 20. uri, salon gradu Zaprice Igra: Slovenski kvartet tub (Luka Einfart, Toni Vrzelak, Uroš Košir in Andrej Krajne) Koncert je v sklopu cikla »Študent &MUZIKA«, vstop je prost! Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava KAMNIK, Japljeva 2, tel.: 831 98 30 Petek. 15. oktober 2004. ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje likovne razstave: Vinko Železnikar: OD ILUZIJE DO STVARNEGA Razstava bo odprta do 25. oktobra 2004. Galerija Veronika Kamnik je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. Vstop prost! ■J J %0 °Lu*J : na G url 2 gotsko v, Miklavža O zgodovini cerkve Sv. Miklavža na gori in obsežnih obnovitvenih delih Severovzhodno od Šmartna nad vasjo Gradišče se vzpenja hrib Gora (750 m) z gotsko cerkvico sv. Miklavža. Zvonik stoji ločeno od cerkve. Obdaja ju protiturško obzidje s stražnim stolpom, drugi stolp je bil še do polovice prejšnega stoletja ob vhodu, kjer se lepo vidi višje obzidje. Na južni strani protiturškega obzidja je mežnarija s črno kuhinjo, izbo in kamrico. Pod isto streho, vzporedno z bivalnimi prostori, je gospodarsko poslopje. V nedeljo, 26. septembra, je bilo na Gori veselo in slovesno, saj je bila žegnanska nedelja. Mnogi so prišli k maši, ki jo je daroval domači župnik Razinger, in k žegnanju. Ob tem prazniku posvetitve cerkve je predsednik Turističnega društva Gora Sv. Miklavž Jože Korošec predstavil potek obsežnih obnovitvenih, restavratorskih del, ki so se nedavno končala. Notranjost cerkve je temeljito obnovljena, na novo so napeljali električno napeljavo, obnovili vodnjak pred vhodom v cerkev, v teh dneh bodo izdali tudi zgibanko o tej zgodovinskoturistični znamenitosti. Kot zanimivost pa lahko zapišemo še to, da je bila minulo soboto v idilični cerkvici sv. Miklavža na Gori sklenjena prva cerkvena poroka. O zgodovini gotske cerkve sv. Miklavža V juniju leta 2000 so arheologi izkopali in raziskali notranjost cerkve. Našli so temelje še dveh starejših cerkva na istem mestu. Eni temelji so iz 13. stoletja, starejši pa datirajo v čas pozne antike, 500 oz. 600 let po Kristusu Obe cerkvi sta bili manjši od sedanje. Starejša je bila v romanskem, novejša pa v gotskem stilu. Našli so nekaj ostankov kremena še iz neolita in nekaj razbite lončevine. Pisno se cerkev prvič omenja v zapisku cerkvene dragocenosti leta 1526. Na grebenu, kjer sedaj stoji antena mobilne telefonije, predvidevajo arheologi, da je nekdaj stala cerkvica. Poleg sta bila tudi dva s kamnitimi ploščami obložena grobova. Eden jc Še pokrit in neraziskan. Drugega pa so med vojno poškodovali. Kamnita plošča pa je v zidana v gospodarsko poslopje v vasi Hruševka. Akademski slikar Tone Marolt obnavlja fragment freske gozdiča iz 15. stoletja, ki gaje odkril pod ometom pri stranskem oltarju sv. Frančiška. Sedanjo gotsko cerkev so v letih 1721 - 1730 dogradili in razširili. Zgradili so prezbiterij z obokom, zakristijo, cerkev dvignili v višino in podaljšali za dolžino prejšnje lesene lope, ki je bila pred cerkvijo. Povišali so tudi zvonik, ga pokrili s skodlami in zasteklili okna v cerkvi. Prezbiterij je obokan, ladja ima raven lesen kasetni strop. Strop obstaja iz dveh delov: primarni strop sega od slavoloka do kora in predstavlja tlorisno velikost cerkve pred dozidavo. Ker so se v Mekinjah v tem času začenjala velika barokizacij-ska dela: predelava gotske cerkve, obokanje in izdelava novih baročnih oltarjev in opreme, je takratni vikar v Šmartnem Franc Mihael Paglovec odkupil strop nad korom in pod njim. Ta sekundarni del stropa ima večje kasete in se je v prvotni obliki ohranil še do danes. Glavni oltar je lesen, baročna arhitektura stebrov, zidcev, volut in atike iz delavnice Gaber - Ber-gant iz Kamnika iz leta 1741. Oljna slika sv. Miklavža v velikem oltarju je delo Valentina Me-tzingerja in je bila leta 192()restavrira-na. Okoli leta 1990 je bila na slikarski razstavi v Parizu. Leta 2002 je bil restav-riran tudi kip sv. Miklavža, ki je v vdolbini velikega oltarja. Na severni steni je oltar sv. Frančiška Ksavcrija. Slika v atiki sv.Job in glavna slika sv. Frančiška sta delo slikarja Jelov-ška. Glavna slika je ZARJA KOVISd^ Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku Molkova pot 5, Kamnik je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili z uporabo zemeljskega plina določitev plinskega priključka podpis pogodbe za dobavo plina • izdelava projektne dokumentacije • izvedba plinske instalacije pooblaščeni servis za plinske peči dežurstvo 24 ur vsak dan UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE. NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE. Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela. Obnovljen kasetni strop, ki je v cerkvici sv. Miklavža na Gori biser gotskega sloga. Na sredini svetnika sv. Matej in sv. Miklavž. iz leta 1724. Oltar z letnico 1784 ima še ohranjene »grabiji-ce«, rokoko izdelave za sveče in kanon tablice. Druga dva stranska oltarja nimata lesene opreme. Na steno je slikana arhitektura z atiko, ki obdaja oltarno sliko v okvirju. Na notranji strani je oltar razširjen na obok prezbiterja-baročni iluzionizem iz sredine 1 K. stoletja. V atiki je monogram Marije (kjer naj bi po obnovi namestili sliko sv. Lucije). V drugem oltarju je v atiki monogram imena Jezusovega (kjer naj bi po obnovi namestili sliko sv. Marka), obe sliki sta delo slikarja Jelov-ška in sta shranjeni v župnijski cerkvi. Na kamnitem portalu vhodnih vrat cerkve, ki so jih napravili ljubljanski kamnoseki, je vklesana letnica 1732. Zahtevna obnovitvena dela Cerkev je med obema vojnama ostala nepoškodovana. Iz notranjosti je bilo ukradenih nekaj premičnih dragocenosti (pozlačen kelih, prti za oltarje in nekaj manjših slik). Strešna kritina je bila večkrat menjana. Odkar pa je bila cerkev dograjena in opremljena, razen vzdrževalnih del, ni bilo večjih gradbenih posegov, ki bi spreminjali arhitekturo, zasnovano leta 1722-1730. Poslikava na stropu je bila že Pleskarska obnovitvena dela. Barve sten sc morajo v odtenkih ujemati s stropom. močno obledela, vlaga je silila v notranjost, tlaki so bili dotrajani, zato so se leta 1998 pričela restavratorska dela pod nadzorstvom umetnostne zgodovinarke Maje Avguštin iz. Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slo-venije-Območna enota Kranj. Postaviti je bilo potrebno gradbeni oder, da so lahko demontirali poslikan kasetni strop. Ker je bil les še sorazmerno zdrav, vendar obledel in precej črviv, so se odločili, da ga bodo restavrirali v Ljubljani. V restavratorski delavnici so vse kasete lungi-cidno zaščitili, zatesnili v komore in zaplinili. Po tej prvi fazi so se šele začela preostala restavratorska dela. Angeli in drugi ornamenti so v kasetah risani individualno, brez uporabe šablon. Obnovljenih je vseh 48 primarnih in 8 sekundarnih kaset. Maja letos, ko jc bil strop restavri-ran, so krajani gorske soseske ponovno postavili gradbeni oder, da se je strop lahko montiral. Montaža kasetnega stropa je zahtevno delo, zato je to delo opravil akademski slikar-restavrator Ljubo Zidar iz Ivančne Gorice. Kasetni strop pod korom, ki je nekoliko drugačne poslikave od večinskega na stropu, je omenjeni slikar restavriral kar montiranega na stropu kora. Restavriral je tudi ograjo na koru, ki je enobarvna. Ker so spodnje stopnice za kor in pod na koru, kar precej dotrajani, so morali biti mizarji pri obnovitvenih delih še kako natančni. Tlak ni bil enak po vsem prostoru, primarni del je bil tlakovan z opečnatimi ploščami, pod korom in prezbiterijem pa je bil še betoniran. Ves pod je bilo potrebno izkopati, da so arheologi lahko raziskali vso notranjost do sterilne plasti zemlje. Temelje prejšnih cerkva so zaščitili, pokrili z lepenko, zasuli z izkopanim materialom in naredili betonski pod. Pečarji so položili nove tlake v cerkvi in zakristiji, ki so ravno tako iz opečnatih ploščic. Temelji prejšnih dveh cerkva, ki so jih odkrili arheologi, so vidni, po površini temelja je položeno naravno kamenje v enakem odtenku kot najtemnejše opečnate ploščice. V juniju je bila napeljana nova električna instalacija, ki ni razpeljana po stropu, temveč po tleh, zaradi požarne varnosti. Strop iz sredine sten osvetljujejo reflektorji. Tudi vsa stikala so sedaj na enem mestu v zakristiji. Ker je zunanja severna stena cerkve precej zasuta in vlažna, je bilo potrebno znotraj v višini pol metra odstraniti ves omet, da se stena lahko zrači. Zazidali so tudi stranska vrata. Niša je z obeh strani vidna, notranjost je pobeljena. Na zunanji strani pa so nameščena prvotna vrata. V notranjosti cerkvene ladje, prezbi-teriju in zakristiji so opravljena pleskarska dela, ki so se izvajala izključno z apnom. Svetovalka iz. Zavoda za varstvo kulturne dediščine je skrbela za usklajenost barvnih odtenkov, kajti vse barve morajo biti podrejene stropu, ki je v cerkvi biser gotskega sloga. Strokovnjak iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Sloveni-jc-Območna enota Kranj akademski slikar-restavrator gospod Tone Marolt je službeno sondiral stene. Pod ometom pri stranskem oltarju sv. Frančiška je odkril fragment grmičevja -enak je tudi v cerkvi v Kostanju, ki datira v prvo polovico 15. stoletja. Pod to poslikavo pa je vidna še ena poslikava. Da se fragment ohrani, je pomembno tudi zato, da se vidi, kako je cerkev skozi stoletja rasla in je le del nekoč velike gotske površine. montažo stropa, tlake in še nekatere druge stroške pa je krila Občina Kamnik. Ogromno prostovoljnega dela in materiala (gradbeni oder) so opravili in prispevali krajani gorske soseske. Predvsem pa velja velika po hvala organizatorjema dela in ključarjema gorske soseske Rafku Brezniku, Francu Drolcu ter župniku Jožetu Razingerju. Sicer pa bo potrebno restavrirali še glavni oltar, ki ga po posvetu restavratorskih strokovnjakov ne bo potrebno odpeljati v restavratorsko delavnico] temveč ga bodo akademski slikarji restavrirali kar v cerkvi. Za naslednje leto načrtujemo obnovo celotne zunanjosti cerkve (fasada, žlebovi), odstrani- Zanimivo je, daje enaka poslikava oltarja v kapeli na Malem gradu iz 17. stoletja. fragment na severni steni je bil kar precej načet, zato ga je slikar restavriral, da bo lahko na ogled obiskovalcem cerkve. Ključarja gorske cerkve sta podarila les za izdelavo oken in klopi, ki so nameščene po vsej dolžini cerkve. V letošnjem letu so v cerkvi potekala zares velika restavra-lorsko-obnovitvena dela, notranjost je v veliki meri obnovljena. Sam strošek restavriranja stropa je pokrila RS - Zavod za varstvo kulturne dediščine, tev materiala in izvedbo drena že, da se vlaga ne bo širila po notranji steni. Še v prvi polovici 19. stoletja so se pred godom sv. Frančiška opravljale mašne devetdnevni ce za odvrnitev hude ure, je zapisano v župnijski kroniki. Zadnjih nekaj desetletij se devet Frančiškovih maš opravi čez poletne mesece, saj je čez. celo leto opravljenih preko petnajst mas. ŠTEFKA LEGEDIČ razposajeni novi Modus in pet dni izjemnih pogojev nakup! za vse modele Renault! wj> m Slovenska cesta 51, Cerl JTi^/l d.o.o. teL: 04/281 57 ult@presa.si / www. presa.si Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341. KamniSki OBČAN MED LOVSKO DRUŠČINO 8. oktobra 2004 9 Člani Lovske družine Kamnik proslavili 50 let delovanja Varuhi narave in divjadi Začetek slovesnosti ob zlatem jubileju 19. septembra pred lovsko kočo v Palovčah je naznanil star lovski rog kot posebnost Lovske družine Kamnik. Trobil je že na številnih braka-dah. Že davnega leta 1891 je tri rogove prinesel Steletov oče, podaril pa jih je baron Born. Dva sta bila do leta 1917 pri Steletovih, nato pa je en rog prešel v oskrbo in uporabo Janezu Nograšku -Johanu. Leta 1953 se jejohanove stare ro- jadi in narave, kronist, slikar in rezbar, je ob pomoči lovcev v sejni sobi koče postavil bogato lovsko razstavo, ki predstavlja divjad i/ nji hovega 4320 ha velikega lovišča, ki leži v večji meri v občini Kamnik in je razdeljeno v i re Z bogato razstavo ob jubileju, ki jo je postavil Janez Klemene - Ivko, so kamniški lovci spomnili na njihovo skrb in spoštovanje do divjadi in narave. govske melodije začel učiti Janez Klemene - Ivko, ki je imel rog v oskrbi 6 let. Poleni je rog zamenjal kar precejšnje število oskrbnikov, po letu 1974 pa je prišel ponovno v oskrbo Klc-menca, kjer je še danes. Lovski rog je bil nepogrešljiv tudi na številnih lovskih prireditvah, še posebej pri lovskih krstih, kjer se je v zadnjih virje: Palovče, Mekinje, Podgorje in Tunjice. V lovišču so stalno prisotni srnjad, gams, kuna belica in zlatica, jazbec, poljski zajec, raca mlakarica, sraka, šoja in siva vrana. Občasno prisotni so divji prašič, muflon, jelenjad. Z razstavo ob jubileju so lovci želeli spomniti na njihovo skrb in spoštovanje do divjadi in narave. Med tridesetih letih oglasil kar se-(leniititriileselkral Ni pa trobil samo vesele melodije, lovcem v slovo je zajokal ne le v doma čem kraju, ampak tudi drugje. Spoštljiv odnos do lovskega roga se ohranja v II) Kamnik tu di danes in mlajši lovci se kaj radi preizkusijo na njem. Matej Rak že dobro obvladuje stare melodije mojstra Ivka. Janez Klemene - Ivko, lovec, dober poznavalec div- l)a imajo kamniški lovei obnovljeno in prijetno lovsko domovanje, so hvaležni sponzorjem. Javna zahvala in topel stisk rok so dober porok tudi za prihodnje sodelovanje. Na sliki: starešina Marjan Osolnik z Antonom Se-deljšakom iz podjetja Sam kot glavnini MĆaMUh sponzorjem. številnimi obiskovalci je bilo veliko vprašanj, na katera je Iv ko podajal zanimive odgovore. Razstavo so podaljšali za tukaj dni, da so si jo lahko ogle dali tudi otroci. Ivko in Jože sta prisrčno Sprejela otroke bližnje Osnovne šole Vranja Peč in OS 27. julija iz. Kamnika. V uvodnem pozdravu ji' na praznični prireditvi veliko lepih besed vsem zbranim, še posebej pa lovskim tovarišem, namenil njihov starešina Marjan Osolnik. Ob proslavljanju zlatega jubileja je predstavil petdesetletno delo in spomnil, da ima lovstvo na Kamniškem daljšo tradicijo, saj je bilo prvo lovsko društvo Kamnik ustanovljeno že leta 1905. Po drugi svetovni vojni se je lovstvo organiziralo v lovske družine, takrat je nastala tudi I.D Kamnik z grupo Komenda in Stranje. Leta 1954 je prišlo do razdružitve in nastali sta še dve novi družini LD Komenda in LD Stahovica. Ta dogodek so kamniški lovci izbrali za začetek samostojnega delovanja. Na zlati jubilej so se lovci LD Kamnik pripravljali kar dve le ti. Obnovili in razširili so lovsko kočo, kajti prejšnja iz leta 1969 je bila dotrajana in premajhna za 54-člansko družino. Že dvanajstkrat zapored so lovci pripravili tradicionalni prvomajski golaž. Za tovrstna širša druženja so leta 1999 uredili tlakovano dvorišče in postavili pokrito uto. Na novo domovanje so upravičeno ponosni, saj so aktivno pomagali pri vseh delih, opravili so .3500 prostovoljnih ur. Še zlasti prizadevni so bili: Vid Vrhovnik, Janez Klemene - Ivko, Alfonz Boltar in Jože Hudoklin. Za finančno pokritje investicije so se člani LD Kamnik poleg sponzorskih in lastnih denarnih sredstev v letu 2003 in 200 i odpovedali pravicam na podlagi lovskega načrta, s tem, da sama gojitev in skrb za divjad nista utrpeli škode. Predsednik LD Kamnik Marjan Osolnik se je zahvalil vsem lovcem, sponzorjem, gradbenemu odboru (v sestavi: Franc Nograšek, Jože Hočevar, Vido Vrhovnik, Zdravko Vrankar, tudi oskrbnik koče, in Marjan Osolnik). Posebno zahvalo je namenil sponzorjem izdanega zbornika, ki je prva publikacije LD Kamnik, prav tako tudi članom, ki so vsak po svojih močeh prispevali svoj delež. Starešina je zadovoljen z dobrimi odnosi s sosednjimi in drugimi lovskimi družinami, krajani in lastniki zemljišč. Ponosen je tudi na aktivno strelsko sekcijo, ki jih lepo zastopa na raznih tekmovanjih po Sloveniji in tujini. Slavnostni govor je zaključil z besedami: »Kljub obilici dejavnosti, ki se vršijo v LD Kamnik, pa lovci ne glede na družbene in zakonodajne spremembe še vedno ostajamo v službi narave, ni nam vseeno, kaj sc dogaja z živo naravo, kajti radi bi jo prepustili našim zanamcem čimbolj neokrnjeno s pestro raznolikostjo živalskega sveta. Naj končam z željo, da bi tudi r bodoče znali upravičili pojme, kol so dom, družina, tovariš. V taki slogi se nam ni treba bati sprememb, širši javnosti in združeni Evropi želimo pokazati, kdo je pravi varuh narave in divjadi«. Izbrane besede sla za to priložnost namenila tudi pred- šlcvilni lovci in njihovi prijatelji so obkrožili obnovljeno in razširjeno lovsko kočo v Paloveah. sednik izvršilnega odbora LZS Štefan Virjent in kamniški župan Tone Smolnikar. V kulturnem programu so sodelovali Zasavski rogisti iz litije in Lovski oktet iz Crne na Koroškem. Za prizadevno delo je starešina Marjan Osolnik podelil odlikovanja LD Kamnik, ki so jih prejeli: Rudi Bič, Tone Dermastja, Janez Klemene, Marjan Osolnik, Marjan Schnabl, Marjan Tu-šak, Vido Vrhovnik, Gregor Vodlan, Zdravko Vrankar in Anton Sedeljšak iz podjetja Sam Domžale (glavni sponzor). Odlikovanja Lovske zveze Slovenije je podelil predsednik H) LZS Štefan Virjent. Prejeli so jih: Fortunat Be- Predsednik Lovske družine Kamnik Marjan Osolnik Ina levi) je ob jubileju podelil odlikovanje ustanovnima in častnima članoma LD Kamnik .Jožetu Zoba volku in Blažu Podgoršku (na fotografiji). Za uspešno 50-letno delovanje je Lovski družini Kamnik čestital župan Tone Smolnikar. laj, Franc Cander, Martin Forstnarič, Franc Hočevar, Marjan Osolnik, Irena Podgoršek (edina lovka te družine že 22 let), Slavko Podjed, Marjan Schnabl, Milan sla novec in Maks Sušnik. Znak za lovske zasluge so prejeli Janez Dolinšek, Jože Hočevar, Anton Podjed in Zdravko Vrankar. Še posebej slovesna je bila podelitev odlikovanj ustanov nim in častnim članom LD Kamnik. Iz rok starešine so jih prejeli: ustanovni član Ne-delko Sladic, ustanovna in častna člana Blaž Podgor šek in Jože Zobavnik ter častna člana Silvo Hribar in Milan Logar. Na prireditvi so se številni lovci družili v veselem razpoloženju. Radi se bodo vračali v svojo prijetno kočo, ki je prerasla v njihov dom Za srečo pri delu in druženju v njej pa so za blagoslov poprosili domačega župnika Štefana Stele-ta in župnika iz Turijic Pavleta Juhanta. Nato so starešina LD Kamnik Marjan Osolnik, An ton Sedeljšak iz podjetja Sam Domžale kot glavni sponzor ter ustanovni in častni član LD Kamnik Blaž Podgoršek prerezali trak pred vhodom v prenovljeno lovsko kočo. Veselo druženje se je ob pogostitvi in poskočnih zvokih harmonikarjev Robija Stoparja nadaljevalo v večerne ure. Lovska družina Kamnik se lahko pohvali tudi z bogatim arhivom, iz katerega je moč razbrati, da so lovci v 50-tih letih ogromno naredili v korist narave in s tem v njej ohranili ravnovesje, ki ga sodoben človek, tudi s posegom v prostor prosto živečih živali, mnogokrat hote ali nehote poruši. Tajnik LD Kam nik Marjan Schnabl, lovec in eden od avtorjev zbornika, je o delu pri nastajanju obsež nega arhivskega gradiva v zborniku zapisal: »Tudi to je lov in UtVttVO, kajti lov ni samo užitek, je tudi delo, odrekanje, žrtvovanje, razočaranje, obup..., a jutri pride zopet nov dan, nova sporočila, nove naloge.« Besedilo in fotografije: VI K A MFJAĆ NAJPAMETNEJŠI IZKORISTI POPUSTE ŽIVIM, DA VOZIM A MITSUBISHI MOTORS Obrtniška ul. 8. Domžale OUTLANDER Comfort 2.0 4WD CARISMA 1.6comfort- NOVI COLT tel.: 01/72 16 221 - popust 683.000 SIT 3.490.000 SIT že od 2.490.000 SIT 01/72 44 234 ♦ KREDIT NA POLOŽNICE ♦ BANČNI KREDITI DO 72 MESECEV ♦ STARO ZA NOVO cuBtličorno Pri pokopališču na Žalah v Kamniku, tel.: 01/83 91 497 Kalja - velika izbira mačeh, krizantem in jesenskih trajnic - oskrba grobov - pesek marmor vseh barv Odprto od pon. do petka: 8h-19\ sobota: 8h-13h V OKTOBRU ODPRTO TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH OD 8. DO 18. URE Sprejemamo naročila za I. november. 10 8. oktobra 2004 NAŠI JUBILANTI - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Vinko Gobec -sedemdesetletnik Nemogoče je v nekaj stavkih zaobseči bogato in pestro življenjsko pot človeka, kot je Vinko Gobec, ki je v začetku septembra na svoja ramena naložil že sedem desetletij, od tega kar pol stoletja delovnih let. Zagnan, kot je bil in je še vedno, si je s svojo veliko življenjsko energijo, saj je svoj delovni začetek namenil rudarstvu, utiral ne vedno rožnato življenjsko pot. Štajerc, Celjan, rojen leta 1934, ki ga je pot leta 1954 kot rudarskega tehnika zanesla v naš rudnik kaolina v Črni, je na svoji poti prestal marsikatero preizkušnjo. Kot sam pravi, je bil, kjerkoli je deloval, vedno jasen, konkreten in odločen, ob tem 100 LET PRVE TURISTIČNE ORGANIZACIJE V KAMNIKU Vinko Gobec na srečanju oh sedemdesetletnici v Kamniški Bistrici, kjer mu je ob zvokih harmonike Boža Matičiča v svojem slogu čestital tudi Frane Pestotnik - Podokničar ... pa nikoli ni v ospredje postavljal svojega interesa, pač pa interes širše družbe, zavedajoč se svojih delavskih korenin in zaupanja ljudi, s katerimi je sodeloval. Takega smo imeli priložnost srečevati tudi kot neumornega predsednika občinske skupščine (medtem je postal politolog) občine Kamnik v začetku sedemdesetih let, ki se med drugim ni ustrašil s samoprispevkom asfaltirati, sicer državne, Tuhinjske ceste. Pot ga je kot zveznega poslanca zanesla celo v daljni Beograd, nato pa na mesto direktorja Stola in pozneje na Gospodarsko zbornico Slovenije. Znana so tudi njegova uspešna prizadevanja za ohranitev kamniške proge, ki ji je konec šestdesetih let grozilo rušenje, kot se je to zgodilo z mnogimi lokalnimi progami v Sloveniji. Predolg bi bil seznam razvojnih uspehov kamniške občine, ki so sloneli na najmočnejših stebrih naše industrije, kot je Vinko pogosto poudarjal, na Stolu, Titanu, KIKu, Svilanitu, Svitu in drugih. Vsekakor ne moremo mimo njegove pomembne vloge na področju informiranja naših občanov, saj je leta 1961 s sodelavci ustanovil občinsko glasilo Kamniški občan in ga v začetku tudi urejal. Kot je nedavno dejal, Vinko ni šel v politiko zaradi borbe za oblast, pač pa jo je smatral kot zelo odgovorno, ustvarjalno dejavnost v korist državljanov. Danes, v za upokojence dokaj nemirnih časih, uspešno vodi Zvezo društev upokojencev Slovenije s preko 200.000 člani. Prav gotovo pa tudi zanj še kako velja pregovor. Nemo propheta in patria sua ... Ob življenjskem in delovnem jubileju so Vinku na srečanju v Kamniški Bistrici čestitali in mu zaželeli še mnogo zdravih let njegovi dolgoletni sodelavci v gospodarstvu in politiki, med njimi tudi predsednik vlade RS Tone Rop, župan Tone Smolnikar in drugi. Vinko, še na mnoga leta! FRANC SVETEL! Poleg 130-letnice Maistrovega rojstva in 70-lctnice njegove smrti letos v Kamniku beležimo še eno častitljivo obletnico. V oktobru mineva 100 let od ustanovitve prve turistične organizacije v mestu - olepševalnega društva, imenovanega Društvo za pospeševanje prometa tujcev za Kamnik in okolico. l.c-to je bilo leta 1904 ustanovljeno zaradi potrebe po lx>ljšcm nadzoru razvijajočega se turizma in za radi organiziranja turistične ponudbe V Kamniku, ki je bil ob koncu 19. stoletja poznan predvsem po Pr.išnikarjcvcm zdravilišču. imeno vanem Kurhaus. se je na začetku 20. stoletja, ločeno od zdraviliškega turizma, pospešeno začel razvijati tudi t i. letoviški turizem. Potreba po ustanovitvi takšne organizacije se je pojavila že ob koncu 19, stoletja, vendar je za tO področje v času, ko je bil Kurhaus na svojem vrfatincu, v celoti skrbel njegov lastnik Alojz Prašnikar (reklame v nekaterih časopisih, reklamne brošure, dodatna ponudba za goste v prostem času, urejevanje okolice ipd) Po njegovi smrti leta 1899 pa se je na tem področju pokazala velika vrzel. Prva t. i. olepševalna društva so se v Sloveniji sicer začela ustanavljali že v 70, letih 19. stoletja. \ Celju je bilo takšno društvo ustanov- ljeno leta 1879, v Kamniku pa smo ga dobili leta 1904, kar je gle de na pestro turistično dediščino mesta dokaj pozno. Alfonz Skala, kasnejši tajnik društva, je leta 1931 zapisal naslednje: Število gostov je še naprej naraš čalo, zato se je »že takrat izkazala nujna potreba, da se ustanovi društvo, ki naj bi pospeševalo in urejevalo promet izletnikov in le toviščarjev. Do realizacije te ideje je /nišlo leta IW4, koje bilo z odlokom deželnega predsedstva z dne 10. okt. 1904 štet: 3997/Prez ustanovljeno »Društvo za po-spešettanje prometa tujcev za Kamnik in okolico*. Prvi predsednik društva je bil odvetnik dr. Alojzij Kratit, podpredsednik posestnik in gostilničar Josip lajdiga, blagajnik mestni župan Franc Krantar, tajnik pa Anton Slatnar, tiskar in trgovec. (Jani društva so si od samega začetka prizadevali urediti spre- hajališča v DiestU in okolici, markirati sprehajalne poti, postaviti klopce in mizice ipd. Predvsem pa so se omejili na to. tla ugotovijo, koliko stanovanj je na voljo letoviš carjem in kakšna so. Toda kljub temu, da je društvo svoje delovanje že dodobra zastavilo in da je bila junija 1905 v Ljubljani ustanovljena Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, kar je bila nedvomno velika pridobitev za turizem, je delo kamniškega društva kmalu zamrlo. Ker se je \ zdržev alo le s članarino svojih 33 članov je moralo svoje delovanje zaradi pomanjkljivih denarnih sredstev prekiniti. Kljub nenehnim finančnim teza vam je društvo do leta 1910 z mnogimi malenkostmi le uspelo polepšali bivanje tujcem v mestu in sloves Kamnika kot prijetnega letoviškega mesta s pomočjo reklamnega materiala ponesli daleč naokoli. Društvo za pospeševanje prometa tujcev za Kamnik in okolico je dokončno prenehalo delovati med prvo svetovno vojno In kljub (emu, da je bilo leta 1919 črtano iz registra društev, ima ve lik pomen za nadaljno organizira no turistično dejavnost v mestu. Predstavlja namreč temelje leta 1930 ustanovljenemu Tujsko prometnemu društvu Kamnik, ki ji' prevzelo njego\(i delo. le to pa poznejšemu Turističnemu društvu Kamnik. /. letošnjo stoto obletnico orne njenega društva v Kamniku dokazujemo, da je naša turistična dediščina v resnici veliko bogatejša, kot se zazdi na prvi pogled. JASNA PAIADIN Življenje v dvoje prijetno tudi po 50. letih Zakonski pari, člani Društva upokojencev Kamnik, ki so doživeli Abrahama- Zlato poroko so bili v začetku septembra gostje 1)1 . Kar šest parov je sprejelo povabilo in se udeležilo rednega mesečnega srečanja v DU Kamnik. Njim in ostalim udeležencem so društveni delavci pripravili lep priložnostni program, ki ga je vodila Marija, sodelovale so pevke 1'redi ce«,Jože je raztegnil meh harmonike, Marija pa je predstavila življenjsko pot pisca (akna in prebrala odlomek iz njegove knjige, Jožica pa je zbranim predstavila svojo pesem, namenjeno zakonskemu življenju. Med programom je slavljcnccm čestital predsednik društva Slani in vsakemu paru izročil Diplomo. Marjana injulka pa sta izročili priložnostna darilca. Srečanja so se udeležili zakonski pari: - Kastelic Štefanija (roj. 2. 12. 1935) in Kastelic Marjan (roj. 22.2 1935) z Duplice, Sfcttnarjeva i. Poročila sta se 1 1 septembra 1954. Zaupala sta nam, da sta se spoznala na vlaku in se že šest mesci ev pozneje poročila. Pogum-nejši je bil Marjan, ki je poroko tudi predlagal. V zakonu sta dobila sina in hči. danes pa ju razveseljuje jo že tudi tri vnukinje in vnuk. Imajo lepo življenje. - Kotnik Francka (roj 29 5 1932) in Gregor (roj. 1.3. 1928) z. Duplice, Prvomajska 10, sta se poročila 19. junija 1954. Prvič sta se srečala pri sladolc-darju v Domžalah in se po štirih letih poročila. Imata hčerko in sina, pa tudi štirje vnuki in dva pravnu ka sta že med njimi. Zelo radi se srečujejo. - Kregar Mihela (roj. 18. 9. 1933) in Ivan (roj. 28. 6. 1933) stanujeta v Stolni-ku 16 pri Stahovici. Prvič sta se seznanila v Črni in se po treh letih 11.9. 1954 vzela. Dobila sta dva sinova, pa tudi že vnuka in vnukinjo. - Osolnik Marija (roj. 14. 8. 1932) in Albin (roj. 1.3. 1929) iz Vrhpolja 183 sta se poročila 24. 7. 195 i Veselica je bila razlog za njuno seznanitev. Skupaj sta hodila Zlatoporočenei dve leti in pred odhodom Albina na orožne vaje sla se poročila. Ko dili sla se jima dve hčerki.'Iti sta že tudi dve vnučkl, naslednji pa je na poti Zanimivo je, da Albin izhaja iz družine, kjer je bilo 10 otrok. - Suhadolc Marija (roj. 23 5. 19.30) in Rado (roj. 25. 7. 1930) z Duplice, Prvomajska 7, sta se poro čila 24. julija 195). Družabno srečanje na veselici je bil tisti srečen kraj, ko sta se spoznala. Minilo je 5 let, da sta se poro čila. Dobila sta dva fanta in dve dekleti, prišlo pa je /e ludi 6 vnukov, trije fantje in trije dekleta So zadovoljna družina, pravijo. - Vavpetič Marija (roj. 29. 5. 1932)in Franc(roj. 5. 10. 1930) / Duplice, Jakopičeva l i, sta se poročila 19.6. 195 i »Mojc oi i so se zagledale v Marijo, ko sva se prvič srečala v lukovici pri obis ku v kinu," pravi veselih lic Franc. Kodih so se trije otroci (ena hčerka je umrla). Družino so povečali tudi štirje vnuki in pravnukinja. Ob slovesu v večernih urah smo si krepko stisnili roke in si za želeli še veliko srečnih in zdravih let. STANE SIMŠIČ (z leve): Kregar, Suhadolc, Kastelic, Osolnik, Vavpetič in Kotnik. KAMNIŠKA TURISTIČNA PONUDBA NA FESTIVALU ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Pod sloganom »Starejši spreminjamo sebe in svet za vse generacije- je letos v Cankarjevem domu 30. septembra in 1. oktobra že četrtič potekal Festival za tretje življenjsko obdobje, ki so ga skupaj pripravili Zveza društev upokojencev Slovenije, In-fos d.o.o. in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Namen festivala je bil vsekakor spreminjati zavest ljudi, da zrela leta niso samo čas zasluženega počitka, klepeta ob kavici in čuvanja vnučkov. Naj bi bil to tudi čas, ko se lahko upokojenci še bolj aktivno posvetijo sebi in svojim hobijem. V sebi naj bi našli nove izzive, ki bi jih preko dodatnih izobraževanj in aktivnosti popeljali do novih znanj in izkušenj. Festivalsko dogajanje je bilo razdeljeno v dva dela. Na eni strani izobraževalni program s predavanji, okroglimi mizami in delavnicami ter na drugi strani kulturni program. Na predavanjih so spregovorili dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Jože Ramovš z inštituta Antona Trstenjaka za geron-tologijo in medgeneracijsko sožitje ter drugi strokovnjaki s področja zdravstva, sociale, računalništva, zavarovanja, tele- komunikacij in ostalih področij, ki so zanimiva za starejše ljudi. Na delavnicah so bili upokojencem predstavljeni delovanje računalnika, mobilne telefonije ter različni zdravstveni pripomočki. Na sejemskem delu v veliki sprejemni dvorani so se predstavila skoraj vsa slovenska zdravilišča, prisotne so bile zavarovalnice, ustanove, namenjene izključno upokojencem, in proizvajalci rehabilitacijskih pripomočkov. Zdravilišča so upokojencem predstavila programe, ki so namenjeni prav njim, nekateri pa so jim nudili tudi sejemski popust. Poleg tega pa je bil v tej dvorani postavljen tudi velik odprt oder, na katerem se je odvijal pester kulturno-zabavni program. Predstavila so se različna pevska društva, literati, igralske skupine, trenerji joge, folklorne skupine in ostali. Organiziran je bil tudi šahovski turnir. Na sejmu je bila predstavljena tudi celotna turistična ponudba kamniške občine. Podjetji Terme Snovik in Velika planina sta namreč skupaj predstavili svojo ponudbo, hkrati pa so bili k sodelovanju povabljeni še Vrankar Bus, Zdravilni gaj Tunjice in TIC Kamnik. Obiskovalci so z zanimanjem kombinirali sprehod po Veliki planini s kopanjem v Termah Snovik ali seansi v Zdravilnem gaju Tunjice. Starejše so zanimale avtobusne povezave med Kamnikom in Ljubljano ter možnosti prenočevanja v občini Kamnik. Poudarek je bil prav gotovo na rekreaciji v zrelih letih, kamor bi lahko uvrstili sprehode, plavanje in nabiranje pozitivne energije. Festival za tretje življenjsko obdobje se je od ostalih podobnih sejmov razlikoval po tem, da je bil tu prisoten pristnejši in bolj domač stik med razstavljal-ci in sejemskimi obiskovalci. Na razstavnem prostoru Term Snovik in Velike planine so tako obiskovalci lahko dobili informacije o tem, kaj početi na izle- Nika je obiskovalcem prijazno predstavila turistično ponudbo kamniške občine, tu po kamniški občini, poleg tega jim je svoje izkušnje plavanja v bazenih in sprehodih po Veliki planini predstavila upokojenka iz Stranj gospa Joži Uranič, v restavraciji Potočka so spekli okusen štrudelj, dogajanje pa je popestril čisto pravi planšar z Velike planine. UROŠ RAZPOTNIK Kamniški OBČAN MED NAMI SO ZANIMIVI LJUDJE 8. oktobra 2004 11 BLANCEVE KORENINE SO MOČNE 96-letni Janez in 82-letna Ko/al i ja Klemen praznovala 58 let poroke V Ogrinovi dolini pri Tunjicah je nekoč Tine Šmidovnik pogosto raztegoval meh frajtonarice SAMONIKLI UUDSKI GODEC Jane/ in Rozalija Klemen, po domače Blančeva ata in mama iz Bele pri Motniku, Sta pred nekaj dnevi praznovala visok jubilej - 58 lel skupnega življenja. Poročila sla se daljnega leta 1946. Takrat je bilo v navadi, da je bila najprej civilna poroka, čez nekaj dni pa cerkvena, Mama Rozalija se spominja, da je bila civilna poroka 10. 9. 1946 v Kamniku. Tja je ženina in nevesto s konjsko vprego in / vozom peljal Kropivškov ata (njen oče). Ni bilo nobenih velikih ceremonij. Po poroki SO sc šli slikat, si je kdo kar izmislil kakšen opra vek, da mu ni bilo treba iti skupaj z njim, ker ga je bilo sram, da bi sopihal in zaostajal. Meil vojno je šel peš v Zagreb in peš nazaj. Bog ve, kolikokrat je prepešačil pot do Kamnika. Na novotarije sc tli kaj prida navezal, to pove tudi poda tek, da ga lepega dne, sredi dopoldneva (kar ni njegova navada) sreča na cesti pred Mot nikom vnukinja barbara in ga vpraša: »Ata, kam pa greste?« »Na pošto, da pokličejo osemenjevalca za kravo!« pravi. Barbara ga začude- %-letni Janez (tretji z leve) in njegova žena 82-lctna Rozalija Klemen iz Bele pri Motniku sta praznovala 58 let poroke. Na fotografiji s sinovoma Tonetom in Jožctom ter sorodniki iz Laškega pri cerkvi Sv. Miklavža v Beli. Mnogo zanimivosti in prijetnih spominov je bilo slišati! potem pa domov. Pot je bila na porna, skoraj 30 km V eno smer. Takrat še ni bilo sledu o asfaltu cez Tuhinjsko dolino in na vozovih SO bila lesena kolesa z železni mi obroči, gumijasta so prišla mnogo pozneje Čez pel dni, 15. septembra, pa je bila cerkvena poroka v Motniku. Svatje so sc zbrali na Blanče-vem domu in odšli peš do skoraj uro hoda oddaljene cerkve. Tak rat je bila (udi oliccl in sc zelo ziv je spomin na to, da so šli zjutraj pet jutranjico. Blančev Janez je bil vse življenje velik garač in sc sploh ni imel časa zrediti. Njegova domačija stoji v strmini, kjer so včasih sejali po 60 mernikov pšenice. Koliko dela je bilo samo s spravilom žita, kaj pa še vse drugo! Travnike SO začeli kositi ob zori in delali do pozne noči. Kes je bilo v družini 13 otrok, a so sc razkropili po sve-tu. Janez, tretji po vrsti, si je na sosednjem hribu našel nevesto in jo leta I9t6 kot ženo pripeljal na svoj dom. Rodila mu je 7 otrok, sedaj sta doma še dva sinova, ostali so si ustvarili družine in odšli na svoje Ženo Kozalijo, ki je nekaj let mlajša od Janeza, so bremena let upognila; toliko dela za eno samo Žensko (t veliko preveč, a vztraja. Pred Itti jim |C pogorel hlev; postavili so novega, Zgradili novo hišo, le »ta mlade« še ni pri hiši. Pa bi jo potrebovali... Ima pa tudi Rozalija izredno dober spomin in je zelo prijetna sogovornica,toda lr do delo na kmetiji in teža lel sla jo upognila. Tudi zdravje ji ne služi najbolji-, a sc ne pritožuje. < >ba pa v življenju ves čas spremlja trdna vera in zaupanje v Boga, tako sla lažje prenašale tegobe vsakdana.. Kljub starosti, oče l.incz sc je rodil 12. 7. 1908, mama Kozalija pa 19. 8 1922, je njun spomin jasen in čist in prav zanimivo ju je poslušati. Lansko leto je bil Janez prvič malo dlje v bolnici, a še dve let i nazaj je grabil listje in nosil koše. »Le na kakšno hruško bi pa Že težko splezal, v Kamnik bi pa še kar sel pes, cc bi bilo treba,« je lak rat rekel, V življenju je veliko pre pešačil, V cerkev v Spilalic je med tednom hodil pes cez 1'rcvalo in mimo Nove Rebri, Nazaj v hrib mu v hitrosti hoje polovico mlajši Od njega niso bili kos in večkrat no pogleda in vpraša, zakaj ga ni poklical po telefonu, ataJanez pa zamahne z roko: »A, daj no mir! Preden številko najdem, sem jaz zc pes v Motniku!« Pa posta ni ta ko blizu, je kar nekaj kilometrov stran, Sam pravi, da na levo oko zaradi sive mrene slabo vidi, a bo šel jeseni v Celje na operacijo Kljub temu pa mu ni problem vdeti sukanec v šivanko! Ko so sc lani pri Blančcvih oglasili daljnji sorodniki iz. Laškega, ki so po 50 letih našli svoje koreni ne, se je takoj spomnil svoje tete, njenih sedmih otrok, jih naštel pO imenih, vprašal pa tudi: »Kako se imajo pa kaj pri Joz.l?« Obiskoval d so sc samo spogledali in mu povedali, da so oni vsi Jozlnovi. Sploh niso dojeli, da ima ta. po rasti majhen in suh mozak, z devetimi in pol križi na hrbtu, tako do Der spomin! Navezali so sliki- in povabili tudi Blančeve v Laško Cel teden se ni vedelo, kako sc je ata odločil - bo šel ali ne! Za svo ja leta je še zelo krepak, sc ne opazi, da mu zadnje leto malo nagaja zdravje. No, in tako se je zgodilo, da so sc na binkoštno nedeljo le odpravili v Laško: Blančev ata Janez in njegova žena Rozalija ter njun sin Tone z. ženo. Najprej jih je sprejel Drago, potem so se odpeljali h Kovačevim, kjer je bila poročena Janezova teta, Njeni hčerki Minki so od veselja tekle solze po licu, ko jih je zagledala Kes ganljivo je bilo njuno srečanje. Blančev ata Janez pa je takoj rekel: »Zdaj nobenega ne poznam, sem bil pa v Laškem že pred 90. leti, s konji in z vozom smo se pripeljali. Pa pozneje tudi, sem se dve uri in pol vozil s koksom. Pa enkrat sem šel iz Zagreba pes sem se oglasil. Kaj pa kevder, še imate pod kozolcem? Pa brinje, še raste tam spodaj?« dospodar Jure ga je popeljal do kleti in ata Janez je rekel, da je vino še ravno take barve kot je bilo pred pol stoletja. »Ja, barva je še osla la, vino smo pa takrat spili, sedaj je drugo,« je pripomnil. Janez, in Rozalija sta se namreč spomnila, da je teta Lojzka na njuno ohcet prinesla dobro rdeče domače vino. Takrat je bila tudi zadnjič doma, pri Blančevih, Janez pa je bil zadnjič v Laškem točno pred 50. leti, ko je umrla sestrična Tončka. Janez je zelo zgovoren in rad sesali na svoj račun: »Kes sem majhen in suh Ampak od dela sta samo kramp in mačka debela. Bolj udarjaš s krampom ob skalo, debelejši je; mačka pa tudi, če bolj pridno lovi miši, bolj okrogla je.« Zanimiv človek je Blančev Ja nez. In ob praznovanjih z vesc Ijcm nazdravlja s sorodniki - le nazdravlja, nikoli v življenju ni popil več kot kakšen kozarec: »Na zdravje, še 100 let! Saj,zdaj ni več daleč, še štiri leta. Nazaj je bolj daleč, ali ne?« Janez je res prava, močna korenina Blančevega rodu, ki ga nobena preizkušnja ni upognila in zlomila in Bog daj, da bi dočakal sc lista štiri leta, ki ga ločijo do 100! Potem pa naprej!1 lako njemu, kot njegovi skrbni ženi Rozaliji že-limo, da bi jima zdravje dobro slu žilo! Besedilo in fotografija: MARINKA MOŠN1K TUHINJSKI VRTNAR MED NAJBOLJŠIMI V Mozirskem gaju so 22. avgusta zaprli osrednjo cvetlično razstavo Poletje skozi cvetje, na kateri so bile razstavljene zasaditve cvetja, tako enoletnic kol trajnic v različnih posodah in nasaditvah, primernih za balkone, terasi-, okenske police, za okras pred vhodi v hiše in še in še ... Sodelovalo je 38 slovenskih in tujih vrtnarjev, ki so vsak na svoj, izviren način prikazali novi- trende cvetočih zasaditev in novosti med sadikami. Vse le cvetoče »čudeže« je pregledala I i-članska komisija, sestavljena iz domačih in tujih strokovnjakov, predstavnikov tiska in medijev iz. Slovenije, Nemčije, Avstrije in Nizozemske, ki je ocenila nasadilev cvetja, kakovost sadik, skupni vtis, izbrala najboljše zasaditve in s tem nagradila tudi najbolj prizadevne in domiselne vrtnarje Zlato medaljo je prejelo Vrtnarstvo Antolin iz Dorfarij pri Skofji Loki, na 5. mesto pa se je po številu točk uvrstilo podjetje Volčin d.o.o. z Laz. v Tuhinju, kar je veliko priznanje za Matevža Hribarja, lastnika male vrtnarije. Malo, kol mu pravijo prijatelji, je kot osnovo vzel na pol prepe-rcla delila in kamenje ter jih zasadil v planinskem slogu. Seveda. Malo je doma pod Mcnino planino in diha pravi planinski zrak! Na svojih sprehodih srečuje skale in debla, ki jim je z rastlinami domiselno vdahnil življenje. Ob njegovi zasaditvi se je ustavilo veliko ljudi, ki so mojstrovino resnično občudovali in ni prav nič čudno, da jo je opazila tudi stroga komisija. Nagrajencu iskreno čes litamo za priznanje in mu želimo, da bi mu dalo ideje za nove in nove stvaritve! MARINKA MOŠNIK Sanjav veter je božal topel poletni dan, sonce je blagodejno sijalo čez polja, gozdove; čez breg in ravan Ogrinove doline, kot se reče temu delu Tunjiške Mlake. Tine Šmidovnik si je dal opravka na njivi, ko ga pokliče domov žena Fani: »Pridi, boš fto vedal, kako si nekoč rad igral na harmoniko!« Vprašujoče se je počasi zravnal, si z desnico obrisal znoj s čela in se nasmehnil. Prevzelo ga je občutenje, kot da sliši glas lastne harmonike. Prebujati so se mu začeli mladostni spomini. Celo kri mu je hitreje stekla po žilah. Pred dvema letoma je Valentin oziroma Tine Šmidovnik iz Tunjiške Mlake št. 8 praznoval sedemdeset let življenja. Ob tej priložnosti so mu svojci podarili njegovo, a povsem obnovljeno harmoniko. In oni dan nam je pripovedoval, da je začel raztegovati meh frajtonarice, ko mu je bilo 16 let. Bil je popolnoma samouk ljudski godec. Redko je v mladosti videl in slišal harmonikarje, a so naredili nanj globok vtis. In potem je kar poskusil in mu je šlo. In kako je prišel do harmonike? Neka ženica v sosedstvu je hranila staro harmoniko. Tine-tova mama je dala zanjo nekaj moke in drugih živil, a kaj, koje bila harmonika povsem neuporabna. Neki Kamničan, ki je bil zaposlen v Melodiji Mengeš, je uporabil od stare harmonike le glasilke, vse drugo pa je naredil na novo. To harmoniko je dal Tine pred leti svojemu bratu. Sedanjo, pred dvema letoma obnovljeno harmoniko, je kupil od nekoga, ki je živel na Novem trgu v Kamniku. Osnove igranja na harmoniko mu je bežno pokazal Štrum-fov France iz Kamnika. Pisal se je Sitar in je živel na Bakovniku. Njegov sin danes izdeluje harmonike. Najprej je Tirie znal zaigrati melodijo Od kod s' pa dekle ti doma in potem so posluh ter prsti kar samodejno ubirali nove viže. Igrati je znal po nekaj domačih valčkov in polk. Igral je na nekaj deset gostijah. Na njih se je takrat zbralo povprečno od 50 do 60 svatov. Včasih ga je kdo spremljal tako, da je s palicama tolkel po stolu ali »piskrih«. Najraje je igral na ohcetih v Tuhinjski dolini ter v domači tunjiški fari. Na porokah so včasih zganjali vse mogoče norčije. V smehu se spominja, da so ga vozili gor in dol po vasi s c/zo, medtem ko je on prešerno raztegoval meh. Koša-til se je, da je to njegov taksi. In ob jutrih, ko so se ženske odpravljale k maši, so poredni svatje skrivaj potegnili čez cesto špago. Ženske so čez njo nerodno padale, navihanci pa so se smejali. Tine je rad igral v gostilnah ob cerkvenih, družinskih in drugih praznikih. Živahno je bilo ob vaških žegnanjih, na silves-trovo, za kak ofreh oziroma ob predvečerih pred godovnimi dnevi. Včasih je povedal domačo smešnico. Sicer pa za pripoved w'cev ni imel časa, saj je moral neprestano igrati. Danes ima veliko dela na kmetiji in njegova lepo obnovljena harmonika v glavnem miruje. • In naj nas ne čudi, zakaj je Tine zelo rad izvabljal poskočne melodije iz harmonike prav v Tuhinjski dolini. V tamkajšnji Mali Lasni je bila namreč doma njegova izvoljenka, sedanja žena Fani. Zdaj že dolgo pridno gospodinji v Tunjiški Mlaki št. 8, po domače Pri Ogrinu. Ime Ogrinova dolina priča, da je nekoč stala v tej dolini le ena domačija, katere prebivalci so imeli tak priimek. Danes je v dolinici šest domačij. Šmidovni-kov dom je star preko 300 let. Leta 1913 je dal oče hišo obnoviti, vse do takrat je bila hiša po stari maniri pokrita s slamo. Ob obnovi so v pročelje vgradili vdolbino in v njo postavili kip sv. Jožefa. Dva, v tem domu rojena, sta namreč namenila življenje duhovniškemu stanu. OgrinovTine je izdelal nešteto trpežnih lesenih škafov. In iz slame spleta košare za vzhaja-nje kruha oziroma pehare, se-jalnice ... Postori pa še marsikaj, kar narekuje življenje na kmeti- ji. Družina se danes v glavnem ubada z živinorejo. Premore 10 hektarjev obdelovalne zemlje, gozd ... Sin je vnet lovec. Ena hčerka se vozi na delo v Domžale, druga še študira. Igranje na harmoniko naslednikov ne privlači. Ena od hčera je sicer pokazala voljo, a je kmalu odnehala. Morda bodo nekoč vzeli v roke dedkovo harmoniko vnuki? Teh pri hiši sicer še ni, a kdo ve kaj bo prinesel jutrišnji dan? FRANČEK ŠTEFANEC Tine Šmidovnik iz Tunjiške Mlake z obnovljeno harmoniko in ženo Fani, ki ga nagovarja, naj večkrat raztegne meh harmonike, da bo veselo pri hiši. © OKTOBER Kulturni dom Franca Bernika / h mižale 2004 LlTT m sobota, 9. oktober 10.00 - za IZVEN > lutkovna predstava Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA Lutkovno gledališče Maribor torek, 12. oktober 10.00-abonma MODRI in IZVEN > koncert KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE solist: Zoran Markovič petek, 15. oktober 20.00 - za IZVEN > drama Bemard-Mafie Koltes: DVOBOJ MED ČRNCEM IN PSI SNG Drama, Ljubljana sobota, 16. oktober 10.00 - za IZVEN > dobrodelni koncert TRI ŠOLE ZA TRI ŠOLE nastopajo štipendisti Soroptimist international kluba Ljubljana z izbranim programom sobota, 23. oktober 10.00-za IZVEN > lutkovna predstava T. Vrabič, J. Sitar: ZGODBA IZ MLINA Lutkovno gled. Jože Pengov Vstopnice so v prodaji 14 dni pred prireditvami od delavnikih od 10:00 do 12:00 (uprava) in 16:00 do 18:00 (blagajna) in uro pred predstavo. Lahko jih rezervirate na tel. 722 50 50. www.kd-domzale.si, PREGANJAMO DOLGČAS IN VSE OSTALO ' j* f%amn!k www.studentski-klub.com Novo vodstvo ŠKK Ob pogledu skozi okno sem se spomnil na Zelenega Jurija, ki sem ga opazil v sprevodu narodnih noš in ki po belokranjskem izročilu odganja zimo in zaželel sem si, da bi svoje delo začel opravljati že sedaj, saj se še vedno sprašujem, kam je izginilo poletje?! Zelo dolga zima, pa dolga pomlad s primesmi jeseni, nekaj malega poletnih dni, spet jesen in ob temperaturah človek že pomisli na zimo, ne gre pa pozabiti, da so tudi okoliške gore že pobeljene! Seveda, če bi Zeleni Jurij že začel preganjati jesen in zimo, bi s tem prikrajšal mnoge smučarje, boardarje, drsalce, sankače in lahko bi našteli še kakšno bolj ekstremno obliko preživljanja prostega časa v naravi. Prejšnji mesec ste se z nami že lahko udeležili AIR CANYONIGA v soteski Predoselj in zvezde stalnice - COS-MIC BOVVLINGA v Klubu 300 in ker je bilo v skladu z našimi pričakovanji zanimanje precejšnje, bomo obe dejavnosti ponovili tudi v tem mesecu. Na www.studentski-klub.com preverite termine in pohitite s prijavami, saj veste, da je število mest omeje-—- ^ no. fgMmm No, poskrbeli pa bomo tudi za vse tiste, ki se pred mrazom, vetrom in dežjem raje za-tečete na kakšno suho in toplo mesto - na izbiro boste imeli kar naše klubske prostore, Matično knjižnico Kamnik ali pa Salon Gradu Zaprice. Prekaljeni oziroma zvesti »klubovci« že veste, kaj bo sledilo v naslednjih vrsticah. Za vse ljubitelje filma bo novica, da se tudi v Kamnik vračajo FILMSKI VEČERI, seveda več kot dobrodošla. Tudi tokrat si rezervirajte četrtke od osemnajste ure dalje, ta mesec pa vam bomo med drugim ponudili tudi Poslednjega samuraja. Tolpe New Yorka, Nasmeh Mona Lise in še nekaj uspešnic lanskega in celo letošnjega leta. Seveda ste tudi tokrat povabljeni, da poveste svoje mnenje o izbranih filmih in tudi sami predlagate, kaj bi radi gledali. V Matično knjižnico Kamnik se vračajo POTOPISNA PREDAVANJA, tudi letos se bodo odvijala ob sredah od pol osme ure zvečer dalje. Svojo prvo priložnost ste že zamudili, saj je Bojan Er-hatič o narodnih parkih v ZDA že pripovedoval v sredo, 6. oktobra, nadaljnji spored in vse ostale podrobnosti pa seveda najdete na naši spletni strani. Ciklus ŠTUDENT & MUZIKA je že v polnem zamahu in seveda se bo zgodil tudi konec tega meseca, o podrobnostih pa naslednjič. Za vse tiste, ki boste podaljšali ali pa se komaj včlanili v Študentski klub Kamnik imamo pripravljeno še eno PRESENEČENJE, ki bo ravno tako poskrbelo, da boste v jeseni ostali suhi. V zaključku velja omeniti tudi naš redni občni zbor, na katerem smo medse sprejeli nekaj mladih moči, ki bodo v klub prinesli še dodaten elan in sveže ideje, ki so seveda vedno dobrodošle, hkrati pa smo izbrali tudi novega predsednik Študentskega kluba Kamnik - to funkcijo sedaj opravlja Tilen Travnik, ki je bil že sedaj med najbolj aktivnimi in prizadevnimi člani. In vsaj za tokrat je z naše strani to vse - želim vam čimbolj prijetno jesen in če že vreme ne bo dopuščalo vsega, si v sleherni dan kar sami prinesite sonce. Včasih to greje topleje in sije močneje kot tisto pravo in prav vedno je z nami. Matic Slapšak, pr-kamnik@studentski-klub.com Mednarodna kampanja Rdečega križa ob svetovnem dnevu hrane -16. oktober »DROBTINICA« za subvencioniranje prehrane Območno združenje Rdečega križa Kamnik se v letošnjem letu pridružuje številnim Rdečim križem po svetu in številnim Območnim združenjem RK v Sloveniji s pripravo kampanje »Drobtinica«. Ideja projekta izhaja iz Finske, poleg Slovenije in že omenjene države, se kampanji pridružuje še 10 držav Centralne Evrope. ' V Sloveniji je namen kampanje opozoriti širšo slovensko javnost na problem lakote in podhranjenosti naših otrok. Prvotna ideja je, da pekarne RK podarijo določeno količino kruha, ki ga prostovoljci RK prodajajo na najbolj obljudenih mestih v mestih, vaseh,... Z zbranimi sredstvi se subvencionira prehrano socialno ogroženim otrokom, ki se jih zbere s pomočjo ustreznih služb na osnovnih šolah. V kamniškem Območnem združenju smo tudi to pot povezali z Mladinskim centrom Kamnik in s pomočjo ge. Helene prišli do odločitve, da se kampanji pridružimo, vendar na svojevrsten način. V soboto, 16. oktobra, bomo pred uradnimi prostori Mladinskega centra Kamnik na Šutni 38 od 10. do 12. ure pripravili delavnico, kjer bodo otroci ustvarjali razne izdelke iz slanega testa, jih barvali, se pogovarjali, zabavali in še kaj. Mimoidoči, starši, pravzaprav vsi, ki bodo želeli, bodo lahko darovali prostovoljne prispevke, v zameno bodo dobili izdelke, ki so jih otroci pripravili ob drugih priložnostih. Pridružite se nam, veselo bo! Lidija Matura na gimnaziji in ekonomski šoli ŠCRM Kamnik MATURA 2004 in klepet z zlatimi maturanti Še ena generacija zapušča Srednješolski center Rudolfa Maistra, potem, ko so uspešno (nekateri sicer manj uspešno) opravili maturo, kiji radi rečemo zrelostni izpit. Na gimnaziji in ekonomski šoli ŠCRM Kamnik je v spomladanskem roku opravljalo maturo 245 dijakov- od tega je bilo pozitivnih 230 dijakoi <. I Lspešnost mature na gimnaziji je bila 98,26% (trije dijaki so imeli popravni izpit, nihče pa ni padel), kar je glede na H'), 61 % povprečje v državi izreden us/>eh; dijaki na ekonomski šoli so bili v 84% pozitivni na poklicni maturi. Povprečno število doseženih točk na maturi je bilo na gimnaziji l'J,l (državno povprečje l'),22), na ekonomski šoli pa 14,1. Dobili smo tudi pet novih zlatih maturantov: Andrejo Kališnik z jI točkami, Katjo Jeras in Jerneja Mlakarja s po 30 točkami ter Matija Urbanca in Ireno Maren, kista bila zlata maturanta na poklicni maturi. Razveseljiv je tudi podatek, da seje večina maturantov uspeta vpisati na željene študijske programe. Na slavnostni podelitvi priznanj in pohval v kamniškem ŠCRM 23- septembra seje okrog 250 maturantov poslovilo od šole in profesorjev. Najboljši maturanti so prejeli posebna priznanja, prav vsi pa so se poveselili ob poslovilni večerji, ki jo je pripravilo vodstvo obeh šol. Prepletale so se misli in dobre želje govornikov, od ravnateljice gimnazije profesorice Kulišnikove, ravnateljice ekonomske šole profesorice Novakove, vse do podžupana Demitrija Perčiča, kije izrekel pohvalo kamniškim dijakom, ki so bili tudi na letošnji rhaturi med najboljšimi slovenskimi maturanti. O maturi in zrelosti, ki naj bi prišla z njo, pa sem se pogovarjala z letošnjimi zlatimi maturanti. Kako postati zlati maturant in komu/čemu si najbolj hvaležen/a za tak uspeh? Irena: Potrebne so dobre učne navade, ki jih moraš pridobiti že v osnovni šoli. Dobro moraš organizirali svoj čas, uskladiti čas za učenje in prosti čas in predvsem ne z učenjem odlašati do zadnjega. Tako je uspelo meni. Pred izpiti sem bila zelo živčna, moji najbližji pa so me ves čas podpirali, me spodbujali in verjeli vame, za kar sem jim zelo hvaležna. Kljub maturi sem se ob lepem vremenu odpravila ven, z rolerji ali s kolesom, rada pa sem si privoščila tudi popoldanski spanec- pomembno je, da v času mature ne pozabiš na veselje. Jernej: Zdi se mi, da je to predvsem zasluga trdega dela v četrtem letniku, saj ni nikoli prepozno za spremembe na bolje. Seveda je to precej težje, če te spremljajo slabe učne navade in sloves iz preteklih let. če si delal od začetka, če imaš dobre osnove, je potrebno vložiti manj truda v ponavljanje za maturo. Hvaležen sem predvsem družini, tudi zato, ker so me v kritičnih trenutkih, ko sem študiral, pustili na miru. Dobro so mi dela tudi druženja s prijatelji. Andreja: Zdi se mi, da je potrebno sprotno delo že od prvega letnika, tega sem se lotila že takrat in zdržala do konca. Imeti moraš močno voljo, verjeti moraš vase in upati na najboljše. V času izpitov so mi bili domači in prijatelji v veliko oporo, nisem pa se odpovedala tudi svojim zvezdam stalnicam: branju knjig, pisanju pesmi, hodila sem sprehode in ven s prijatelji... Matic: Ni nekega univerzalnega recepta, ki bi ilržal za vse. Delati moraš po občutku, se truditi in biti prepričan vase. Hvaležen sem staršem in dekletu, mislim pa, da se lahko zahvalim tudi samemu sebi, ker sem dokazal, da sem tega sposoben. Za prizadevnost, strokovnost in korekten odnos v času šolanja sem še posebej hvaležen razredniku profesorju Kimavcu ter profesorici Fabjan, gotovo je tudi njuno delo in delo drugih profesorjev pripomoglo k mojemu uspehu. Moja zvesta spremljevalka, ki me ni zapustila niti v času matu-ritetne preizkušnje, je glasba in kitara - za vmesne in večerne sprostitve med učenjem je bila prava popestritev Z veseljem sem si tudi sicer ogledal kak dober film, prebiral knjige, se ukvarjal s športom... Ne smem pa pozabiti tudi na izkušnje, ki sem si jih nabiral s poletnim počitniškim delom vsa leta šolanja: na tak način sem si pridobil povsem drugačen odnos do denarja in življenja nasploh. Vlivale so mi voljo, da bi v življenju delal res to. kar želim. Kako je ta maturitetni rezultat vplival na tvoje življenje? Kakšna je tvoja nadaljnja pot in zakaj? Matic: Rezultat ni povzročil popolnoma nobene spremembe v mojem življenju. Vsi okrog mene so bili sicer veseli, vključno z mano. Najboljše pri tem je, da ni sem imel težav z. vpisom, čeprav glede tega nisem bil preveč obremenjen. Odločil sem se za študij družboslovne informatike na Fakulteti za družbene vede, ker ta izobrazba po mojem mnenju nudi dovolj možnosti za nadaljnjo poklicno usmeritev. Vedno sem si želel postati novinar. Katja: Če imaš pred seboj jasen cilj, ki ga hočeš doseči, se zanj zelo potrudiš, tak rezultat pa je nagrada za tvoje delo. Na začetku tudi sama nisem verjela, da mi bo uspelo priti na zažclje-no smer, pripravljena sem bila na zavrnitev, ampak na srečo se je tako dobro izteklo, da sem us pela. Lahko pa si predstavljam občutke, ki so jih doživljali tisti, ki se niso uspeli vpisati in lahko rečem, da nikakor niso prijetni. Doma so bili, kot jaz sama, glede rezultatov zelo veseli in presenečeni, potem pa se je razpoloženje umirilo. Glede nadaljevanja študija sem bila na začetku srednje šole zelo zmedena in negotova, nato pa sem se srečala z medicinskimi članki in temami o tej stroki. To me je pritegnilo, zato sem se navsezadnje vpisala na medicinsko fakulteto. Vseeno upam, da mi bo ostajal čas za tisto, kar rada počnem: druženje s prijatelji, potovanja, branje dobrih knjig, ogled filmov ... Irena: Predvsem moja mami je bila ponosna na mene. Meni je bilo zelo nerodno priznati, da sem zlata maturantka. Dobro opravljena matura mi je prinesla mesto na Fakulteti za upravo. Za ta študij sem se odločila, ker vem, kaj bom po končanem študiju lahko delala delala bom z. ljudmi, kar me zelo veseli, upam pa tudi, da mi bo poklic omogočal potovanja.Tež-ko si predstavljam, kako bi bilo, če se na to fakulteto ne bi uspela vpisati. Jernej: Vedno so me bolj zanimale naravoslovne vede, čeprav skoraj do konca gimnazije sploh nisem razmišljal, kam se bom vpisal. Nazadnje sem se vpisal na medicinsko fakulteto, zato me je zelo skrbelo, ali bom imel dovolj točk, saj nisem imel tako dobrega občutka glede mature, ki sem jo pisal. Ko gledam nazaj, se sam sebi zdim smešen, da sem mislil na to. Verjetno sem imel tudi srečo. Andreja: Po eni strani sem pričakovala dober rezultat, po drugi strani pa sem imela en dan pred objavo uradnih rezultatov občutek, da mature sploh tubom opravila pozitivno. Ko sem izvedela za ta rezultat, je bil občutek nepopisen ... Skoraj tlo zadnjega nisem vedela, kam naj se vpišem. Nazadnje je prevladala ljubezen do jezikov, zato bom postala prevajalka na smeri angleščina- nemščina. Kakšna se ti je zdela matura? Bi kaj spremenil/a, dodal/a, odvzel/a...? Jernej: Pred maturo sem se spraševal, zakaj so mi mnogi govorili, da jc zelo lahka, meni pa se je, nasprotno, zdela zelo stres na Po maturi sem šele dobil občutek, da ni bilo tako težko, da jo lahko dobro opraviš, če se nanjo dobro pripraviš. Vesel sem bil tudi za prijatelje in znance- kolikor vem, so bili sprejeti vsi razen tistih, ki so imeli popravne izpile, če ne s prvo, pa z drugo željo, (limeni ne bi uspelo, bi bil razočaran. Če dobro premislim, ne bi pri maturi ničesar spreminjal. Mislim, da je dobro zasnovana, tudi sam esej, ki dijakom povzroča največ težav. Katja: Tudi ko sem končala s pisnim in ustnim delo mature, nisem imela nobenega oprijemljivega občutka. Deloma je res, da profesorji preveč strašijo, če pa pogledam nazaj, se zavedam, da se morda ne bi tako potrudila, če ne bi delala v takih okoliščinah. Večina nas je imela težave zaradi pomanjkanja časa med posameznimi izpiti. Najbolj mije skrbelo za angleščino in slovenščino. Andreja: Nisem hotela verjeti govoricam, da je matura lahka. Morda je nekaj zdravega strahu dobra spodbuda za učenje. Navsezadnje se mi je matura zdela lažja od tega, kar zahtevajo profesorji pri rednem pouku, saj šimi zdi bolj splošna, medtem ko profesorji pričakujejo bolj natančno znanje. Na začetku pisanja mature ne smeš biti preveč obremenjen s tem, ali bo rezultat dovolj dober, da boš študiral tisto, kar želiš, ker to'gotovo ne pripomore k zbranosti. Treba je odmisliti, odpisati, nato pa počaka ti na rezultate in se glede na izid odločati, kako naprej Pogrešala pa sem več vmesnega prostega časa, predlagala bi, da bi maturo raztegnili na daljši čas, ki bi omogočal dijakom, da bi se na posamezne predmete bolje pripravili. Največje preglavice mi je delala angleščina. Irena: V resici ni bilo tako grozno, kot smo pričakovali po kazati znanje štirih let pa vseeno ni nekaj lahkega! Preden greš v razred pisat, si živčen, ko pa odpišeš, je vse precej lažje. Ko sem se spopadla z. reševanjem nalog, sem se zbrala in sprostila, prijazno pa so nas sprejeli tudi profesorji, ki so nam Z nasmehom pomagali do pravilnih odgovorov. Kazen da bi pri gospodarskem poslovanju skrčila obseg vprašanj, ne bi pri maturi nič spreminjala. Kaj po tvojem mnenju z zrelostnim izpitom pričakujejo od dijakov? Andreja: Običajno pravijo maturi tudi zrelostni izpit, ven dar mislim, da kljub z odliko opravljeni maturi še ne pomeni, da boš v Življenju dobro shajal in živel, kajti potrebno je še vse kaj drugega, kar se v šoli in knjigah ne moreš naučit. Pomembno je, da znaš razmišljati s svojo glavo, kajti ni dovolj, da uporabljaš citate iz knjig. Matic: Z maturo mora dijak pokazati, kaj se je naučil v štirih letih izobraževanja, znanje predstavlja tudi popotnico za naprej. Rezultat usmerja sanje: da ti možnost za nadaljnji študij, ali pa ti jo vzame. Jernej: Mislim, da morajo imeti tisti, ki se odločajo za nadaljnji študij, neka osnovna, splošna znanja, zato je po mojem matura namenjena njim in preverjanju tega znanja- na vseh področjih. Ali bi po tvojem mnenju lahko vsak dosegel tak rezultat, kol ste ga dosegli vi? Matic: Ta rezultat, ki smo ga dosegli, je bil za večino nepričakovan, mislim, da je med ostalimi še precej potencialnih zlatih maturantov, ki tokrat niso imeli sriče. Andreja: Mnogim šola ni prioriteta, zato pa se drugje izkažejo v tako dobri luči, kot smo širni pri maturi. Jernej: Verjetno bi ga res lahko, vendar nekateri že od začetka ne postavljajo šole na prvo mesto. S trudom in zaupanjem vase lahko mnogo dosežemo. Takole pa menijo profesorji o svojih (nekdanjih) dijakih: Prof. Renata Capuder Mer-mal, razredničarka: Andreja Kališnik sodi med tiste redki- dija-ke/inje, za katere rečemo, da jim kot pedagogi nimamo več kaj dodati. Cilje si postavlja visoko in jih tudi dosega. Mislim, da ima Andreja lastnosti, ki so potrebne v življenju vsakega intelektualca: širino, veselje do dela in življenja, vztrajnost in potrpljenje... Prof. Renata Capuder Mer-mal, razredničarka, o Katji Jeras: Študij medicine je zahteven, zahteva popolno predanost. Zdravniški poklic zahteva trdnega, vztrajnega človeka, ki poseduje veliko znanja, obenem pa goji topel in ljubeč odnos do sočloveka. In Katja ima vse to... Prof. Nadja Blatnik, razredničarka: Jernej Mlakar je bil dijak, kateremu lahko pripišemo odlike, kot so vztrajnost, prizadevnost, vestna pripravljenost na pouk skozi vsa sliti lila kontinuirano sodelovanje med poukom, pomoč sošolcem, sočutnost, razgledanost... S tem načinom dela in pogledom na življenje je tudi dosegel takšen uspeh Prof. Darinka Vrhovce, psihologinja: Irena Maren je dokazala sebi in drugim, da se tudi danes v življenju - in šola jc po memben del našega življenja - še vedno splača biti vesten, delaven, vztrajen in odgovoren. Vsi, ki poznamo te Ircninc odlike in njeno srčno kulturo, ji za dosežen uspeh lahko samo iz srca čestitamo. Mislim, da si čestitke zaslužijo prav vsi maturanti, kajti matura jc pomembna stopnica življenja. Čakajo vas še mnoge druge, na katere se boste morali povzpeli -nikar ne obupajte, kajti marsikaj zmorete, marsičesa ste sposobni. Znanje je ena redkih stvari, ki vam je nihče ne bo mogel nikoli vzeti. Kamnik jc ponosen in hvaležen, da ste bili z nami. URŠKA TOMF.C OB TEDNU OTROKA Iz tabora CALCIT Kamnik VELIKI DERBI ŽE ZA ZAČETEK Odbojkarice začenjajo f>ohod nazaj v drugo igo OdbojkarjiCALClT Kamnika so v glavnem končali s pripravami na začetek prvenstva. Zaradi precej spremenjene postave, iz kluba so odšli Plcško, Marinko in lik, prišli pa Hczdrob, Mitrovič in llrastovcc, je novi-stari trener' Gregor Hribar v pripravljalnem delu precej preizkušal igralce in iskal udarno sedmerko. Veliko problemov pa so imeli Kamničani tudi s pridobivanjem delovnega dovoljenja (vizo še čakajo) za Sa-njina Ikzdroba, ki naj bi bil zamenjava za Pleska. Zaenkrat pa se za Hrastovec, nova okrepitev odlično potezo kluba kaže angaž ma srbskega organizatorja igre llranislava Mitroviča. Prve tekme so pokazale, da v letošnjem letu Kamničani lahko računajo vsaj na eno finale, največja konkurenta pa bosta prav gotovo Aulocco meree bled in Šoštanj Topolšiea, pa (udi ostali klubi bodo prav gotovo precej vplivali na letošnje rezultate. Na žalost pa tudi v letošnjem pripravljalnem delu ni šlo brez problemov. Ob že omenjenem dolgotrajnem čakanju na delovno vizo za liczdroha, se je z boleznijo soočil tudi Gregor Perhaj, z laž jo poškodbo Janez. Turk, najbolj pa skrbi poškodba Janeza Makov-ca, ki je bil od vseh igralcev še v najbolj konstantni formi, a bo moral zaradi poškodbe počivati vsaj šest tednov. Že to soboto, 9. oktobra, ob 20. uri pa bomo v kamniški Športni dvorani videli veliki derbi med domačim CALCIT Kamnikom in Autoccomer-com iz Bleda. Tekma bo prav gotovo velik pokazatelj lega, kaj lahko pričakujemo od obeh ekip v lelošnji sezoni, upajmo, da boste na svoj račun prišli tudi gledalci, ki vas igralci Calcit Kamnika vabijo, da se jim pridružite v čim večjem številu in jim s športnim navijanjem pomagate ob vnovičnem naskoku na krono najboljše slovenske ekipe. V predtekmi pa se bo ob 18. uri predstavila tudi ekipa Brollne Kamnik, ki bi z. zmago proti drugi ekipi Vitala (ki prav tako sodi mul favorite 3. DOL), na najlepši možni način začela pohod nazaj v drugo ligo. Občinstvu se bo predstavila tudi letošnja okrepitev Kamničank, bosanska repre zentantka Amela liarakovič. CICOl. Prvi teden v oktobru praznujemo Teden otroka. Moto letošnjega tedna je »Evropa mladim-mladi Evropi«. Na to, kar nam je in nam bo prinesla Evropa, imamo bolj malo konkretnega vpliva. Na to, na kar lahko vplivamo, pa je naš otrok, moj otrok, tu, v moji, tvoji družini. Družina je prvo in zadnje zatočišče, kjer naj otrok poleg osnovnih potreb dobi občutek varnosti in sprejetosti, potrditev, da ga imamo radi in da ga spoštujemo z vsemi posebnostmi, zato ga vzgajamo in učimo življenjskih veščin, odnosa do ljudi, sveta in sebe. Starševstvo je najzahtevnejša šola življenja, ići jo »izdelujemo« ob otroku in se na njem praktično učimo. Danes je na voljo ogromno literature, mediji nas obveščajo o različnih oblikah vzgoje, zato smo lahko bolje poučeni ali še bolj zbegani.To-da še vedno so nekatere stvari bolj pomembne od drugih: VZGLED - otrok se najprej uči od staršev in če le-ti govorijo eno in delajo drugo...? Otroci nam slej ko prej sporočijo »Ne poslušam te, gledam te!« PLANINSKI KOTIČEK TABOR »PIPA MIRU« V času od 9. do 12. septembra je bil na Petkovi njivi pod Korošieo, torej še v kamniški občini in na (še ne vrnjeni) posesti MKK, v organizaciji A() Kamnik in ob velikem delu in naporu neposrednega organizatorja. Marka Petka, izveden alpinistični tabor »Pipa miru«. Ta simbolični naziv je zato, ker se na taboru dajo na stran vse možne zamere in podobne reči in se samo pleza, druži, debatira in podobno, kar pa ni namenjeno samo članom AO Kamnik, ampak tudi članom drugih odsekov. Zalo tabor tudi nima nekega formalnega programa, čeprav je pripravljenih nekaj možnosti, ampak se ravna precej po trenutnem navdihu. Okrepitev kamniških odbojkarjev s srbskim organizatorjem igre Branislavom Mitrovičem se kaže za dobro potezo. Na taboru je vladalo sproščeno vzdušje. Na letošnjem taboru je sodelovalo več kol dvajset alpinistov in alpinističnih pripravnikov, pa tudi družinskih članov v starosti od manj kot treh, pa do več kot šestdeset lel iz AO Kamnik, AO Domžale, AO Mengeš in AO Ljubljana Matica. Opravili so več kot sto plezalnih vzponov v Dedcu, Lučki Hrani, Ojstrici, Vežici in Vršičih Vsak večer so imeli taborni ogenj, v soboto zvečer pa jim je Miha bogataj v Kocbekovem do mu na Korošici tudi pokazal diapozitive s svojega obiska Kanade. Bojč Tudi v Kamniku je ponudba za preživljanje prostega časa družin in posameznikov pestra, fotografija je nastala na skupni delavnici Malese-vega otroškega likovnega salona in Mladinskega centra Kamnik na gradu Zaprice, kjer so otroei skupaj s starši izdelovali lutke. POGOVARJANJE - otrok naj ima možnost govoriti, pripovedovati in biti poslušan, tako bo tudi v stiskah in težavah prišel k staršem. Pozor: pogovor ni ploha očitkov in enozložnih prepovedi, na katere otrok lahko le prikima in si misli svoje. ČAS - že včasih je veljalo, da je čas zlato. Danes, ko se je način življenja zelo spremenil (delovni čas, nakupovalni centri.) je čas še dragocenejši. Zato je pomembno, da ga preživimo kvalitetno, zdravo, ustvarjalno in z ljudmi, ki jih imamo radi, ki nam bogatijo življenje. Še posebno to velja za čas, preživet z otroki. So otroci, ki jih starši komaj utegnejo povprašati kaj so jedli v vrtcu ali kakšno oceno je dobil v šoli, do takih, ki pridejo domov samo spat, ker naredijo po šoli še en »šiht«na krožkih. Z otroki lahko skupaj počnemo koristne in zabavne stvari (kuhamo, kosimo travo, gremo v gozd po storže - za domačo nalogo...) ob katerih se lahko tudi pogovarjamo.Ne pozabimo na skupno igro!Pa na dobro voljo in optimizem ne pozabite, da ne bi kdaj obupali nad otrokom. Zato trdim, da je družina, dom zatočišče, kjer je treba stati otroku ob strani tudi v težavah in mu pomagati odrasti v srečnega, samostojnega in odgovornega človeka. Včasih je veljalo, da bo ot^ rok razvajen, če ga bomo cartali, ljubkovali, crkljali ( toda prava ljubezen ni še nikomur škodovala), pa nam je g. Žorž nastavil ogledalo! Razvajeni otroci so tisti, ki jim izpolnjujemo želje, še preden jih izgovorijo, ki se jim ni treba za nič potruditi, ko namesto njih naredimo vse in še več in mu ne damo možnosti, da bi se preizkušal in učil za samostojno življenje. Take otroke prikrajšamo za sanje, želje in cilje. Naučimo otroka veseliti se drobnih reči in uspehov, ceniti prave vrednote. Ljudje smo najvišje razvita živa bitja, pa vendar je naš mladič, naš otrok najbolj in najdlje odvisen od nas, zato smo odgovorni za njegovo srečno in zdravo otroštvo in za popotnico, ki mu jo pripravimo za življenje. HELENA Novi aceord dizel i-CTDi CAR-LINE AMBROZ d.o.o. Prešernova 12, Radomlje tel. 01/722 75 34 (Wi www.hondaambroz.com Poklon vožnji. SAMO EN NAČIN JE, DA SI GA IZBIJETE IZ GLAVE. s www.peugeot.si MAGNET OBIŠČITE NASE POOBLAŠČENE PRODAJALCE. Zaradi Izrazitega značaja, originalne zasnove in oblike, prostornosti ter visok* stopnje aktivne in pasivne varnosti ga ni mogoče spregledati, ko razmišljate o nakupu novega avtomobila. Omejena serija vozil 307 MAGNET z odbijači, okrasnimi letvami in ogledali v barvi karoserije. ^mw^*±.^mw električnim paketom ter novimi atraktivnimi barvami notranjosti je na voljo s tremi ali petimi vrati v limuzinski, break ali SW različici, 7 ^%m~3 f motorji 1,4 I6V.I.6 l6V(n WHDi (90KM). Klima lenjiko lm od 3.140.000 SIT*! Ponudba veha do razprodaje ratog m/ I c.nl.. - ... „ ...„.,. 4.1 - ni rtr*i ki RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje - www. rodex.si 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 VELIKA PONUDBA ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK PO SUPER CENAH! J' VOMOHAMA fynwri*MsOF VJ »ILDA PRIPRAVLJENI? ZIMA! P VELIKA IZBIRA ALU IN JEKLENIH PLATIŠČ i . ... j *tij .fr 11 r-i'.....I JJ Z PNEUMATIC CENTER PTC Perovo 27. Kamnik . t: 01 830 83 50 www.sitar-pneumatic.si -i-MMB Varovanje gozdov Zavod za gozdove, področna enota Kamnik, je v torek, 2 ogrevalno sezono Prednosl talnega Ogrevanja je tudi estetski učinek, saj je tako ogrevanje nevidno. V nasprotju s talnim ogrevanjem, radi-atorsko Ogrevanje zasede prostor fizično in optične) in zavzame dejansko večjo površine) ke>t si predstavljamo na prvi pogled. Sistem talnega ogrevanja lahko uporabimo za hlajenje pre>s-torov. V tem primeru je potrebno poleg ke>tla dograditi le ustrezen hladilnik ter ustrezne) reguliranje in kontrolo, da v tleh preprečimo kondenz. ( lanek je- pripravile) podjetje I.S.P. d.o.o. Kamnik d.o.o. Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si Kot pooblaščeni serviser in monter opreme vie|mann poleg dobave vseh vrst kotlov omogočamo našim strankam: - takojšnje posredovanje okvirnih ponudb - svetovanje in projektiranje, - izvedbe plinskih instalacij ZA IZVEDBO PLINSKE NAPELJAVE VAM POLEG VISOKE KAKOVOSTI NUDIMO NAJEM UGODNEGA KREDITA, POPUSTE TER VRSTO DRUGIH UGODNOSTI PRI NAS POSKRBIMO ZA VAS z VIESSMANNOM z roko v roki! _ DOM V KAMNIŠKI DI&TDICI V prijetnem ambientu vam postrežemo raznovrstno domačo hrano, nedeljska kosila, ob žlahtni kapljici odprtih vin... Vabljene zaključene družbe do 70 oseb, pri nas lahko tudi prenočite - popusti! Informacije o 01/83 25 544, 031/684 147 Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni v tednu od 8. do 20. ure, ob petkih in sobotah pa od 8. do 22. ure! Kamniški Občan Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje (zgradba meti občinsko hišo in sodiščem) 01/83 91 311 041/662 450 c.tmiil: susa.mcjact"'siol.net AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - JABOLKA za ozimnico in prešanje MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE SEMENSKE TRAVE PŠENICA ZA KRMO ■ UGODNA CENA VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, spile, kolofonija, začimbe) tDQQ. I I CUL LV1UMCMUI« '''^rmmiii/- AVTO SET „ „ „ Ilragomel j 26, Domžale Voziti dolgočasen avto? Niti slučajno1 Zato ujama© dn«vo odprtih vral v »tonih Ronautl od 7 do 11 »ktobra, kjer vas čaka novi Modus in pet dni izjemnih poooiev rtte s*i MM vožnjo! DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 E-mail: info@avtoset.si Internet: www.avtoset.si Avtovleka: 031 / 795 600 A OČALA, KONTAKTNE LEČE 15%GOTOVINSKI POPUST V OKTOBRU Perovo 26, Kamnik, tel. 01/831 49 51 Odprto: od 9. do 12. in od 13.30 do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571. I Ic/an hlevski gnoj z dostavo prodam. Tel.: 040/330-900, 01/ 831-55-83. JABOLKA DOMAČA, neškropljena za ozimnico in sok ter že stisnjen sok in kis, prodamo. Tel.: 041/370-157. ISCEM DELAVCE ZA DELO V GOZDU. I nf.: 01/834 70 45 041/752 243 Gozdarstvo Pirš, /g. Tuhinj 9 liho. kakor si Živet, tudi ti odšel. uho ZAHVALA V 87; letu starosti nas je p<> treh letih teZ.ke bolezni zapustil FRANC VOLKAR l\w kWL Iz/.g. Tuhinja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sle ga skupaj / domačimi, sorodniki in najbližjimi pospremili na njegovi zadnji poti Iskrena hvala vsem. ki ste darovali svete, cvetje in za svete maše. Posebna zahvala tuhinjskemu župniku Jožefu Tomšiču. pevcem, gasilcem in praporščakom. Zahvaljujemo se tudi Lojzki LipovSek, ki ga je v cašu njegove bolezni skrbno negovala. Vsi njegovi September 2004 Ko pošle so li moči. zaprta trudne si oči in čeprav spokojni) spiš Z nami še naprej iiviš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage IVANKE HRIBAR (1913 - 2004). iz Studene Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, svece, darove za svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu Župniku za lepo opravljen obred, pevcem in Milanu za besede slovesa. Vsi njeni Oktober 2004 Ni smrl tisto, kar nas loči m ir//r;i/r m kal ilnt l tUU. S/> vezi močnejše. Brez pomena tfinjt to razdatje. kraj in čas. IMila Kačič) ZAHVALA v 91, letu življenja nas je zapustil nas dragi bral in stric- VIKTOR STRAŽAR iz Podgorja Zahvaljujemo se vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje in svece ter izrekli so/al|a Žalujoči: vsi njegovi September 2004 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru porivali vsi delo zo vselej končali. vJušo očetovo šli. (A. M. Slomšek) ZAHVALA V 71. letu nas jc zapustil naS dragi moz. oče. stari oče, brat. stric, tast in svak JOŽE OMOVŠEK po domaČ« Kakov ata s Krivčevcga Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ostalim za izrečena sozalja, podarjene sveče, cvetje, za svete maše ter spremstvo našega ata na njegovi zadnji poti I bala sodelavkam in sodelavcem I ti Svit Kamnik in komunalnega podjetja 1 jubljana Iskrena hvala mag. Dragotinu Ahlinu dr. med., sestri Marjani in osebju Onkološkega instituta v Ljubljani. Zahvaljujemo se gospodu Župniku Cvetu Juraku in patru Miroslavu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebeem. pevcem ter vsem. ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Vsem Se enkrat najlepša hvala. Žalujoči: vsi njegovi September 2004 SUKOPLeSKARSTVO KADUNC Bojan Kadunc k.d. Zg. Tuhinj 4 c, Laze v Tuhinju tel.: 01/8347-049, 041/849-148 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. ■v ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18^ torek, petek 9**-12'* STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve H _..................„ POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o DVOR/E št 13, 4207 Cerklje TeL: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 H ! Ljubil si zemljo, ljubil družino in dom. a v tihem poletnem večeru odšel si v večni dom. Nenehno si za nas skrbel, zlato si srce imet. ZAHVALA Za vedno nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naS ljubeči očka. moz, sin, brat in stric STANKO KOSIRNIK I I975-20O4i iz Stotnika V neizmerni žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč, darovano cvetje, sveče, za svete maSe in spremstvo na njegovi zadnji poti ter gospodu Župniku za lepo opravljeno slovo. Posebna zahvala je namenjena podjetju Calc.it in vsem drugim za podporo in izrečeno sozalje. Vsem, ki ste imeli naSega Staneta radi in ga boste ohranjali v prijetnem spominu. Se enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi September 2004 Zaposlite svoj denar VRTNARSTVO GAŠPERUN Vrtnarska vzgoja In trgovina O ,. J5Wg>_ O Moste 99 pri Komendi, tel: &3-43-5S7 ^ www.vrtnantivoga.spcrlin.com „ UGODNA JESENSI^A PONUDBA: • MAČEHE - RAZNOBARVNE MAKI, MINI in DIŠEĆE • KRLZANTEME - LONČNE, DROBNO- in VELIKOCVETNE • RAZNE TRAJNICE, RESA • CEBUUCETUUPaNOV, NARCIS... • SADIKE JAGOD • MARMORNATI DROBUEMEC • ZEMUA ZA PRESA3AN3E izbira sobnih rastlin, substratov... I Mm ni čas ikI X. (In IS. ure. ob sobotah do 13. ure. Rudi Volkar, s.p Perovo26 Kamnik (obvoznica) Tel.: 01/S394 656 SSM: 040/411 190 031/345 922 .GSM SERVIS in TRGOVINA —- popravilo aparatov —- servisne baterije in ohišja — dekodiranje — vgradnja SLO menija — rabljeni aparati (prodaja in odkup) f SIMOBILOVI paketi Delovni čas: pon.-pet.: 9.-19. ure NLB Naložba Vita 5 je naložbeno življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskega sklada. NLB Naložba Vita 5 je naložbeno življenjsko zavarovanje zavarovalnice NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, razvito v sodelovanju s skupino KBC, ki je na tem področju med vodilnimi v Evropi. Naložbeni cilj upravljalca sklada je na dan izteka zavarovanja (28. novembra 2014) povrniti vlagateljem neto vplačano premijo in v primeru pozitivnih gibanj izplačati še 105 % udeležbo v donosu košarice delnic 30-ih skrbno izbranih »blue-chip« podjetij iz vsega sveta. Tveganje, da investicijski cilj sklada ne bo dosežen, prevzema vlagatelj. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana Zavarovanje trži: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. NLB Naložba Vita 5 ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita 5 je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljalca investicijskega sklada Tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje, prevzema vlagatelj. NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana, jamči za izplačilo vsaj v višini zavarovalne vsote v primeru nastanka zavarovalnega primera med trajanjem zavarovanja. Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila. Naložbeno obdobje: do 28. novembra 2014. Vpis: od 27. septembra do 29. oktobra 2004 z možnim predčasnim zaključkom. NLB Naložba Vita 5 vas ščiti v primeru nepredvidenih dogodkov. Vaša družina ali drugi upravičenci, ki jih sami izberete, bodo v primeru zavarovalnega dogodka upravičeni do izplačila vsaj 100 % vplačane premije, tudi če bo vrednost police takrat morebiti nižja. O vseh podrobnostih NLB Naložbe Vita 5, tveganjih in prednostih zahtevajte dodatna pojasnila pri svetovalki Emi Matjaž (tel. 8318 - 328), v Podružnici Kamnik, Ljubljanska 45, Kamnik. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Brez dvoma najboljša cena! Akcija od L 10. do 13. 10. 2004 Iv - Napitek Bioaktiv češnja, 330 g Lun, Zagreb SfiMD Mali rebrasti polžki Barilla št. 88, 580 g Barilla SAMB Pisćancja bedra z delom hrbta, cena za kg Perutnina Ptuj, Ptuj Akcijska ponudba velja v vieh živilskih prodajalnah Mercator in Mcrcatorfevih franfr/nih prodajalnah od 1. 10. do 13. 10. 2004 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. Poslovni sistem Mercator, d.d.. Dunajska 107, 1000 Ljubljana 55let. družbi prijetnih ljudi lercator M Mercator Center Kamnik v oktobru pripravlja zanimive PRIREDITVE ZA OTROKE - V PETEK, 8. OKTOBRA, ob 18. uri otroška prireditev TETKA JESEN z veselimi pesmicami v zanimivi zgodbi, v PETEK, 15. oktobra, od 17. do 19. ure in v SOBOTO, 16. oktobra, od 10. do 12. ure OTROŠKA DELAVNICA MERCATOR JEVA HIŠICA PRIJATELJSTVA. ZA VSE PA V SOBOTO, 9. OKTOBRA, ob 10. uri zabavna prireditev S PODOKNIČARJEM PO DOMAČE ob glasbi Ansambla Bratov Poljanšek. Sv s 1 V,; ■■pjj JtMHIliaililllttllHHHIMHBiakV odl.10. do 30.11.2004 sam "D top dom skupina VSE ZA DOM GRADNJO IN HOBI V naših prodajnih centrih in trgovinah vam nudimo: vse vrste gradbenega materiala od temeljev do strehe, ročno in elektro orodje, zidarsko orodje in opremo, barve, lake, betonsko in ostalo galanterijo za urejanje okolice, vijake in ostalo pritrdilno tehniko, vse za vodovod in centralno kurjavo, zaščito, keramiko, akustiko, belo tehniko..... POHIŠTVO, GRADBENI MATERIAL, INŠALACIJSKI MATERIAL SHBJK GIJ A (elektro In vodovod) NOVO: BANKOMAT PRI PC JARŠE PRODAJNI CENTER JARŠE, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje, 01/729 88 00 TRGOVINA STRANJE, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, 01/832 70 30 topkcii ticci Pridobite si TOPKARTICO, ki vam prinaša POPUSTE In številne druge UGODNOSTI. sam topKcin Um d.o.o nmiMf- lil" UGODNI KREDITI ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM d.o.o.