GOSP0DHRSKI VESTNIK OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCX)OOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO g St. S. V Gorici, dne 1. avgjusta 1925. teto III. § 60000000 ooooooooooooooooooooooooo pisane so nagrade za vzorno zgrajene svinjake, gnojišča, hleve, za vzorne planšarske naprave^ za izboljšanje planin itd. Zneski so precej lepi. Mnogo naših ljudi je. ki imajo vse pogoje za nakazilo teh nagrad in ki jih tudi dobijo, le ako se pravočasno oglasijo za nje. »Gospodarski vestniku je o tem vprašaš tiju natančno poročal in bo še. Priobčil je razpise nagrad, slike o vzornem gnoj s niku, danes prinaša vzorne načrte za svinjake, torej vse. kar je potrebno, da se naši gospodarji poučijo, kaj in kako jim je ravnati pri teh nagradah. Upati bi torej smeli, da se čim več naših ljud' priglasi. A navdaja nas skrb. da pojde tudi ta prilika neopaženo mimo večine, ne da bi jo izrabili. Prirojena ali pri vas jena brezbrižnost jim ne dovoli, da bi se potegnili za svojo korist. Za to pa vabimo vse razumnike, naj gredo ljudem pri tem na roko, naj jih spravijo iz škodljive malomarnosti in naj sploh delaš jejo povsod na to, da- brezbrižnost in malomarnost izgine iz naših vrst. ooooooooooooooooocx>oooooooooooooooooo< Splošna gospodarska vprašanja OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOQQOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO( Hrovatin Ksist: O ZAVAROVANJU. O pojmu besede zavarovanje ni potrebno, da govorim, ker je pojmo* vanje tega izraza umljivo in dostopno našemu mišljenju. Navedem v kratkih potezah razvoj in ustroj zavarovanja v p_rvotni in sedanji obliki, kakor tudi nasvete o pravilnem zavarovanju. Že v pradavnih časih so silile človeka različne nezgode k ukrepom, da se obvaruje predvidenih nesreč in njih posledic. Tako so se n. pr. zavarovali naši predniki proti mrazu s tem. da so si nabavili oblačila, domovanja; proti so* vražnim napadom s tem, da so postavili svoja domovja na naravno zavarovane prostore, hišice-svoje v močvirnate kraje, kasneje na visoke in skalnate hribe i. t. d. Vidimo torej, da se je zavaroval človek proti nezgodam že v predzgodo* vinskih časih in da se ni strašil in tudi ne branil različnih in trudapolnih del, da zavaruje sebe in svoje pred nezgodami. Dandanes, ko je človeška civilizacija na jako visoki stopnji, opažamo, da se je ne le ohranilo to stremljenje človeka po obrambi, nego da se je isto razvilo na vseh poljih delovnega življe* nja, Vobče razločujemo dvoje vrst zavarovanja in to prvič sam ©zavarovan je in drugič zavarovanje po drugih. O samozavarovanju omenim le toliko. da se je ta prvotni način zavaro* vania skoraj že opustil radi prevelikih stroškov oziroma izgub. To se pravi, gospodar, ki skrbi sam s svojimi sredstvi in pripomočki, da zavaruje in obva* ruje nezgode svoje, utrpi večkrat manj* šo škodo, nego ga je staila obramba. Pod zavarovanjem po drugih mislim način zavarovanja, ki je dandanes običajen. Gospodar plača neko svoto drugemu, ki se obveže in ki je tudi zmožen plačati morebiti utrpelo škodo, pro* ti kateri se je zavaroval gospodar pogodbenim potom. Z izrazom »po drugih« mislim v pr- vi vrsti zavarovalne zavode, katerih na* loga obstoja v tem, da z izkupom nabranih zavarovalnih prispevkov odško* dujejo ponesrečence. Prvotni namen takih ustanov je bil resnično nad vse vzvišen in blag, a dandanes uporablja se ta blagi namen pri skoraj vseh takih za* vodih v spekulacijske svrhe. Premno* gokrat prejme ponesrečenec od takih varcvalnic namesto odškodnine, ki naj bi mu nadomestila izgubo, le malenkostno svoto; zato pa im# mnogo poti, izgube časa in tudi mnogo opravičene jeze. Ako se vprašamo, kako je mogoče, da je krenila ta blagodejna ustanova na taka pota, moramo odgovoriti, da je vzrok temu toliko na strani zavarovan* cev, kakor tudi na strani zavarovalnic. Vsak zavarovanec bi moral vedeti in tudi upoštevati dejstvo, da je pravi namen zavarovalnih družb nadomestiti po možnosti z denarjem resnično škodo, ki je nastala po nesreči; vedeti bi tudi moral, da zav. družbe izplačajo vso škodo, če je zavaroval isto v polni meri. Žalibog, da imamo premnogokrat tudi slučaje, ko zavarujejo posamezniki imetje svoje z dobičkanosnim namenom, a še večkrat, in rekel bi skoraj običajno zavarujejo ljudje svoje imetje, kar tje v en dan, ne da bi pomislili, kaj zavaruje* jo, za koliko in za kakšno dobo; jedino, za kar sc zanimajo, je celotni letni prispevek, katerega imajo plačevati za zavarovanje. Ta dva načina zavarovanja sta po* polnoma zgrešena in to v prvem slučaju. ko zavaruje posameznik imetje svoje z dobičkanosnim namenom, je grešil proti samemu sebi in proti sozavarovan* cem in to vsled razloga, da po udejstveni škodi osumi zavarovalni zavod zavarovanca, da se je zavaroval z slabim na* menom. Vsled tega nastopi upravičeno ogorčenje zavarovalnic proti takim zavarovancem, katerim se navadno slabi namen dokazati ne more in zavarovalnica trpi škodo. Posledice tega so pa hujše nego, si jih predstavljamo. (Dalje.) i OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO30000000OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO>000000000000000OOOOOOOOOOOOCXX)C00000000300000000000 Živinoreja OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 —n.: VZORNI NAČRT ZA SVINJAKE. Sedaj so razpisani natečaji nagrad za vzorno zgrajene hleve, svinjake in gnojnike. Na mestu je. da objavimo vsaj splošna navodila, kakšne naj bodo grad« be, za katere so razpisane nagrade. V šesti številki smo prinesli sliko umno zgrajenega gnojišča, danes pa prinašamo vzorne načrte za svinjake. O njih piše »Kmetovalec«, ki nam je z vsg naklonjenostjo prepustil klišgje v porabo, sledeče: EM Slika 1. Vnanje lice svinjakov s kuhinjo na levi strani. Za vspešno svinjerejoCje treba poleg drugih pogojev tudi dobrih svinjakov. Ni res, da je za te živali dober vsak Prostor, le da je pod streho. Svinjaki eno* rajo biti zdravi, ako naj imamo srečo t>ri prašičih. Treba je, da so dovolj pro« storni, dovolj zračni, dovoli svetli in dovolj gorki v zimskem času. Tudi je tre« ba, da so znotraj prav urejeni in opremljeni. Čim bolj omejujemo vso rejo na s_yiniake, tem bolj moramo gledati, da so svinjaki prav napravljeni, pa naj so že leseni ali pa zidani. Pri nas je želeti, da se slabi svinjaki nadomeščajo z boljšimi, da svinjake po potrebi popravljamo in prezidavamo. Slika 2. Tloris ali temeljni načrt svinjakov. — Na srednjem hodniku je označena lega dveh odduš-nikov, ki sla izpeljana skozi strop. Na obeh stranskih stenah ležijo sredi med okni stenski oddušniki, na vsaki strani po štirje.* Marsikje iijiajo svinjaki danes tudi tako slabo lego, da jih kaže premestiti na drug bolj prikladen prostor. Na željo raznih strank prinašamo danes načrte za zidane svinjake, kakor se priporočajo za mnoge naše razmere. Iz teh načrtov se dajo posneti vsi potrebni podatki za večje in manjše svinjake. Načrti so izdelani v merilu 1:150, to se pravi, da pomeni 1 cm na papirju 150 cm ali 1.50 m v resnici ali v naravi, Načrtom so dodane vse potrebne mere, tako da se iz enega ali drugega načrta poučimo o potrebnih merah, ki jih imajo posamezni deli svinjaka. Te številke -M-f'90 Slika 3. Poprečni prerez sviniakov. — Iz podobe je povzeti, da so stene obite z deskami. Leseni plohi leže tudi po tleh do srede svinjakov. veljajo seveda v obče in se v posamez* nih slučajih lahko izpremenlijo, kakor nanaša potreba. Vsak količkaj izvežban zidar se bo lahko ravnal po teh načrtih In teh merah. Ti svinjaki so dvovrstni in imajo spredaj posebno svinjsko kuhinjo in njej nasproti malo klet za odlaganje ko? renstva in drugih krmil. Namesto v dveh vrstah delamo manjše svinjake tudi samo v eni vrsti. V pojasnilo teh načrtov bodi pove^ dano sledeče: Slika 1. kaže vnanje lice svinjakov. Na tej sliki vidimo lego in velikost oken in lego oddušnikov, ki odvajajo izprijen zrak skozi sredo stropa. Slika 2, kaže temeljni načrt svinjakov. Iz tega načrta vidimo, da ležijo svinjaki v dveh vrstah s hodnikom po sredi, Ob hodniku so korita in vrata posameznih svinjakov. Na levi strani na* črta ležita kuhinja in klet. Iz načrta je posneti med drugim tudi lego oddušni« kov (prezračil) v stenah svinjakov. Slika 3. nam kaže svinjake v poprečnem prerezu. Tukaj vidimo, kako ležijo tla proti hodniku na sredi in ka= ko so umeščena korita. Vidimo tudi, kako je izpeljana ventilacija (oddušniki) po stenah svinjakov in skozi strop. Posamezni svinjaki so predeljeni z lesenimi stenami in ravnotako so obdane tudi stene z deskami. Tla svinjakov so betonirana in visijo z odprtimi odvajalnimi jarki za gnojnico (ob obeh stenah srednjega hodnika) proti gnojnični jami, ki na načrtu ni bližje označena. — Po Kmetovalcu. Ing, Podgornik Anton: GOVP.DOREJA IN PAŠA. Brez paše si ne moremo misliti prave in uspešne govedoreje. Ako že nimamo pašnikov za vso plemensko govejo živino, je neizogibno potrebno, da pride vsaj mlado plemensko govedo v dob; svojega glavnega razvoja in rašče na pašo. Res je, da se da tudi v hlevu vzre* diti mlada goveja živina, toda takšna hlevska vzreja ni nikdar prava. V hlevu ne moremo nuditi mladim živalim onih naravnih pogojev, ki so potrebni za njih razvoj in raščo, za ohranitev in utrditev zdravja. Če žival stalno biva v hlevu, vidno ošibi in .oslabi njena življenjska sila pred vsem vsled pomanjkanja sveE lobe zraka in zadostnega pregibanja. Uredimo hleve še tako dobro ter krmimo in oskrbujmo mlado govedo po vseh pravilih umne živinoreje, vedno se jim bo poznalo, da so vzrejene v hlevu. V hlevu vzrejene živali navadno niso brez telesnih hib, so občutljive in omehkuže-ne ter vsled tega le malo odporne proti zunanjemu vplivanju in bolj sprejemlji* ve in podvržene vsakovrstnim boleznim. V hlevu torej ni mogoče vzrediti zdravih, utr jenih, in lepo razvitih živali, ker manjkajo v to prej omenjeni pogeji. Vsak pravi živinorejec in gospodar pa gleda zlasti na to, da ima v hlevu pred vsem zdravo in utrjeno govejo živino, ker le od takšne more pričakovati, da mu bo donaš-ala čim večjih dohodkov in kiju? bovala boleznim in drugim neprilikarn. Rediti nezdrave ali bolehave živali, se pravi, zapravljati krmo in se odpovedati polnemu dohodku, ki ga nam lahko do-našajo zdrave živali. Zdravo, utrjeno in lepo zra.ščeno go. vedo je mogoče vzrediti le na dobro urejenem pašniku. Tamkaj imajo živali pred vsem dvoje: svetlobo in zrak. Svetloba je vir življenja in potrebna za ohra# nitev zdravja. Solnčni žarki uničujejo mnoge, povzročitelje bolezni — razne bakterije. V zaduhlem in temnem hlevu pa ohranijo bakteriji dolgo svojo življenjsko silo. Čim jačje delujejo solnčni žarki neposredno na živalsko telo, tem več rdečili krvnih telesc je v krvi. Torej vplivajo solnčni žarki ugodno na sestavo krvi. Popolno pomanjkanje solnčne svetlobe pa povzroča bledico. Kako vpliva čisti in sveži zrak na paši na živiš no, ve dobro vsakdo, ki pozna zaduhli hlevski zrak, v katerem se nabirajo razne škodljive snovi pri razkrajanju hlev* skega gnoja, gnojnice itd. Vse te snovi Pa stalno kvarijo hlevski zrak. iz katerega jih tudi z dobrimi prezračevalnimi napravami ne moremo popolnoma odpraviti. Kakor hitro pa morejo že mlade živali v najvažnejši dobi svojega razvoja in rašče pogrešati neposredno solnčno svetlobo in sveži zrak. se ne smemo ni* kakor čuditi, če postanejo takšne živali šibke, bolehne, slabe izkoriščevalke krme in se izprevržejo tudi v svojih pasemskih lastnostih. Dalekosežnega pomena je za mlado govejo živino tudi pregibanje, ki ga ji nudi v polni meri zopet le pašnik. Skuša Se sicer nadomestiti pregibanje živine na Paši s pregibanjem živine v tekališču po* leg hleva. Toda tudi z dovolj obširnim tekališčem ne dosežemo nikdar istega, kakor na pašniku, kjer je žival bolj prosta im je prisiljena si iskati sama hrane. S tem pa ie tudi prisiljena se zadostno gibati, česar pa s tekališčem ne doseže* mo. Žival je sicer v tekališču morda dovolj na-zraku in solncu, toda ne giblje se dovoli. Ugodno vpliva na zdravje in razvoj živali tudi prehranjevanje s pašo. Sočna, mlada paša vzbuja po svojih vonjavih snoveh tek in prebavo. Vsled obilih lahko prebavljivih beljakovin in rudnimskih snovi, ki so v paši, se telo izredno okrepi in postane odporno. Če je mlado govedo res kaj trpelo in postalo mršavo morda vsled pičlega zimskega krmljenja, se na pašniku v par tednih popravi; dlaka mu postane gladka in svetla. S pašo dobi mlada žival v svoje telo hranilnih snovi v takšnem razmerju, v kakoršnem jih potrebuje. Pri najbujnejši paši ne po* stane žival tako vampasta in ne dobi visečega trebuha, kakor to lahko opazu-iemo pri hlevskem obilem krmljenju. Akoi živali v hlevu dobro krmimo, pasta* nejo sicer včasih bolj povitega in okroglega telesa nego živali na paši. Vendar pa ne povzročajo višje telesne teže hlev* ske živine morda močnejše in gostejše kosti ter bolj krepke , in napete mišice, temveč edino le večja množina vode v staničevju in obilneiše nastavljena tol-šča ali mast. Mlado govedo potrebuje redilne in posebno bel jako vinate hrane. Pri takšni hrani pa se mora obenem pri* učiti na krmila, ki jih v največ ji meri pridelujemo v lastnem gospodarstvu. Tudi to se da najlažje doseči na pašniku, ker paša najboli odgovarja tak^ zahtevi. V hlevu pa ne moremo niti približno nuditi mladi živali tako sestavljene in tečne krme, kakoršna je prav paša. Res sie,dogodi, da živali na pašniku tudi pri dobri paši ne uspevajo, ne pri* dobijo na teži in ostanejo mršave. To pa kaže,"da dbtične živali niso zdrave. Na paši je torej omogočena tudi odbira živali z ozirom na zdravje. Vse mlade ži* vali, ki niso popolnoma zdrave in odporne, se lahko na paši izločijo. Ko postavimo po končani paši mlado živino v hlev, smo gotovi, da je to le zdrava ži= vina. Ako se mora eno ali več glav mlade živine izključiti med pašo, je to še vedno manjša izguba, kakor pa če bi se moralo to pozneje zgoditi, ko je žival morda že porabila mnogo krme in povz-jrtcčji/laf druge 'stroške. Nasprotno pa lahko tudi opazujemo, da živali, ki se v hlevu niso mogle prav nič razviti, da začnejo na paši črez nekaj časa naenkrat lepo in normalno rasti. Tp je nam znamenje, da so živali z naravno prehrano in oskrbo na paši prebolele to ali ono bolezen, za katero so bolehale v hlevu. Pašnik in paša je za vzrejo mlade goveje živine, posebno takšne, ki je na* meh j ena za pleme, nekaj neobhodno potrebnega. Le na pašniku se okrepi zdravje in odpornost živali. Izboljša se teles* nost, zviša dobičkanosnost tim pospešuje rodovitnost. Pri mlečnih plemenskih kravah, ki hodijo redno na pašo, se dvigne mlečnost in dobrota mleka, olajša otelltev. Pašnja živine, nam prihrani tudi obilo dela in sploh poceni vso rejo. Nadzornik Klavžar Milton: STAN. Stan služi v stanovanje pastirju in v izdelovanje in hranitev sira in drugih mlečnih izdelkov. Navadno obstoji stan iz dveh prostorov: iz kuhinje in iz kleti, v kateri se hranita sir in skuta. Redkokedaj pa odgovarjajo ti prostori svojemu namenu. Pred vsem nu* dlijo le malo varstva pred mrazom in drugimi vremenskimi neprilikamii, ker so slabo Zidani. Tla v kuhinji so navadno iz zemlje, niso poravnana in so umazana in blatna. Ognjišče je napravljeno v tleh, v kakem kotu kuhinje in je obdano s kamenjem ali z nizkim, spredaj odprtim zidltčem. Na takih ognjiščih se porabi veliko kuriva, ker se po nepotrebnem poizgublja veliko gorkote. Ob steni, od tal nekoliko vzvišena, se nahajajo revna ležišča pastirjev. Tudi kleti so v obče slabe, vlažne, brez zraka in brez svetlobe. Pri takih razmerah trpijo ljudje in trpi sir. Seveda ne moremo zahtevati, da se stani preuredijo od danes do jutri; pač pa se da napraviti kaka koristna popra* va, ne da bi bilo čakati, da se stan po* suje. Tako n. pr^popravimo lahko tla s tem, da jih tlakamo s kamenitimi ploščami ali s tesno zloženimi kameni. Ako napravimo tlak še nekoliko Viseč, si olajšamo čiščenje, ker se tekočine bolje odtekajo; s snago pa preprečimo škodljiva izhlapevanja, ki kvarijo sir. S tem, da zapremo ognjišče tudi od spredaj, prihranimo veliko drv, ker izkoristimo bolje njih gorkoto. Marsikateremu planšarju, ki ima veliko drv na planini, se zdi smešno, ako sliši govoriti o varčen ju s kurivom. Dru* gače pa misli planšar, ki je prisiljen var-čiti s kurivom, ker nima zadosti drv ali ker je gozd zelo oddaljen od planine; on je prepričan, da je boljše izkoriščanje in s tem združena manjša poraba drv zelo važna zadeva, ki bi jo moral upoštevati tudi planšar, ki ima zadosti drv. ker si prihrani z varčenjem vsaj trud prena* šanja. Razun tega se na dobro zidanem ognjišču enakomernejše segreva mleko in kuha sirilo. Večkrat smo slišali sledeči ugovor: ako je ognjišče zaprto, se ne morejo okoli njega greti in sušiti pastirji, ki se včasih vračajo premrznjeni in mokri s paše. V takih slučajih pa‘si pomagajo lahko pastirji na ta način, da odpro že* lezna vrata li:n nekoliko bolje zanetijo. Tudi poprave oken v kuhinji in v kleti bi koristile v zdravstvenem oziru. Kedar bomo prisiljeni stan prena-raditi. ne prenavljajmo ga z vsemi prejšnjimi napakami, marveč napravimo ga bolj obširnega, bolj zračnega in oskrbimo ga z vsem, kar bi zampglo napraviti ljudem prebivanje prijetnejše in ki bi olajšalo sirarska dela. Nikomur ne hodi na misel, da bi na* pravil na planinah drage zgradbe; ven* dar se poplačajo neobhodno potrebni stroški vejlno z boljšimi izdelki.___ Rabite OREHOVE TROPINE, najce-nejše močno krmilo! VRANIČNI PRISAD ALI SNETLJAJ. Vranični prisad, ali kakor mu pravijo na sploh, snetljaj, je jako nevarna živinska kuga. Pojavi se hitro, je zdru* žena s hudo groznico in konča skoraj vedno s smrtnim izidom. Napada v prvi vrsti govejo živino, potem konje, ovce, divje prežvekovalce, dalje tudi ljudi, prašiče, pse, mačke, kunce, miši. podgane in perotninstvo. Nobena kuga ni nevarna tolikim živalim, kakor ta. Goveda, kon ji, ovce in koze se nalezejo bacilov iz okuženih tal oziroma zastrupljenih luž, dočim se okužijo ljudje, praši« či. psi itd. z zauživanjem mleka in me« sa obolele živine. Človek se lahko zastrupi tudi pri odiranju poginjene živali, posebno ako ima kakšno rano. v katero z-aide z lahkoto kri mrhovine. Tudi čev« Iji iz kože živjnčeta. ki je poginilo za vraničnim prisadom, so nevarni. Seveda so tudi muhe, ki pridejo z ostanki crknjene živali v dotiko. jako nevarne, ker prav z lahkoto okužijo človeka. Dognano, je, da pogine 80 do 95% po tej bolezni napadenih živali. Ta bolezen pa ne nastopa tako gosto in v takem obsegu, kakor parkljevka ali slinavka, am-nak se loti dveh ali treh živinčet, ki so na katerikoli način, s travo ali vodo spravile bacile vase. Pojavlja se ta bo« lezen najrajši v vročih poletnih dneh. Vranični prisad ima glede hitrosti trojno obliko: prehitro, hitro jn bolj po« časne. V prehitrih slučajih nastopi smrt hi« Poma, brez nikakih predznamenj. Žival se še vedno dobro počuti, a kar naenkrat začne težko ^opsti, omahovati, rjo« veti, moli jezik iz goboa in se krčevito . trese. Hipoma pade na tla. brca pol do dve minuti in konec je je. Konj vozi, naenkrat pošto ji, težko zadiha, telebne na tla in po njem je. Zvečer zapreš zdravo žival v hlev, zjutraj jo najdeš ntrtvo in že mrzlo. V takih slučajih u-dari kri ali krvava pena na usta, nos, zadnjico in sramnico. Druga, hitra oblika se loteva naj-Tajc goved in konj. Živinče se začife tresti po vsem životu, toda kmalu ga začne kuhati vročina (41 do 42 stopinj G); koža je zdaj hladna, zdaj vroča. Žival preneha jesti in prežvekovati; Hitro in težko sope, je zdaj omamljena, zdaj še vede kakor nora. Kravam sah-ne mleko od ure do ure, proti koncu pa usahne. Zmehčano blato je cesto krva« vo. Tako tudi scalnica. Na usta in nos udarijo včasih krvave pene. Čez 90% obolele živine počepa v nekoliko urah ali v 1 do 2 dneh. Pri počasnem vraničnem prisadu sc opazijo poleg prej naštetih znakov na VLatu. trebuhu, stegnih, jeziku, oziroma v danki sprva vroče in močno boleče otekline, ki se kasneje ohladijo in po« stanejo manj boleče. Bule niso šumeče, ampak testenasto vodenične. Semtertja postanejo od sredine rjave (snetive), in ko pretečejo, teče iz njih črna. s krvjo pomešana nesnažna tekočina Včasih izpadejo celi snetivi kožni kosci, kar povzroči grde rane. Ta vrsta prisada traja 6 do 7 dni; živinozdravnik ga more včasih ozdraviti. Vsled prisada poginjeno živinče začne kmalu gniti, smrdeti in se hitro napne. Po črevih, mrežici itd. se vidijo krvne pikice in pegice. V srcu večjih živali ni kri sesedena, ampak gosta in črna. Vranica je izredno (trikrat tudi šestkrat) povečana in sicer po dolgosti, širokosti in debelosti. Barve je črnordeč« kaste. Včasi je počena; njena vsebina je gosta, napol tekoča in črna. Meso. kri, scalnica. blato in sploh vsi odpadki in ostanki na vraničnem prisadu obolele oziroma poginjene živali so polni bacilov, so strup ljudem in živalim. Kužnina vraničnega prisada je naj trpežnejša izmed vseh vrst kužil. Obdrži se tudi izven živalskega telesa dolgo časa tudi po več let živa in strupena. Najbolj ji prija vlaga. Če se vsrka kri, scalnica itd. okuženega živinčeta v vlažno zemljo, v travnike ali pašnike, postanejo ti strupeni, ker se držijo v njih bacili vraničnega prisada. Živina, ki se pase po takih travnikih ali ki dobi seno z njih. se lahko okuži tudi po več letih. Radi tega je nujno potrebno, da se vsi ostanki za vraničnim prisadom poginjene živine globoko zakopljejo ali pa. kar je še boljše, popolnoma sežgejo. Pre? plitvo pokopavanje razširja kugo.' Oku* žene hleve in vse, kar je prišlo z obolelo živaljo v dotiko, pa je treba dobro razkužiti, kakor naroči živinozdravnik. »VOLČIČ«. Ako postane koža pri goveji živini nekoliko manj gibčna in trda, pravijo hafšii govedorejcih da ima žival volčič. Ako naberemo tako kožo' v gubo, čutimo pod prsti, da je koža bolj groba in manj prožna, kakor po navadi. Ta pojav označa vsak govedorejec za oni prosluli volčič, ki pa v resnici ni nič drugega, nego to, da so spodnje plasti kože slabše prekrvljene. Ta pojav pa ima le redko svoj izvor v kožnih boleznih. Ako go s vedo nič ne čistimo, ako pustimo živino brez strehe na planinah skozi celo poletje, se prav lahko dogodi, da postane koža manj gibčna in manj prožna. Naj* večkrat pa ie »volčiča« kriva slabokrvnost pri govedu sploh Ta bolezen se pojavlja navadno bolj pri suhih in betežnih kravah. Po navadi je znak kakih nepravilnosti v notranjih delih telesa. Ako odstranimo notranji vzrok, izgine tudi »volčič«. Dati natančna navodila, kako naj se te notranje obolelosti v vsakem slučaju zdravijo, je tu nemogoče. Tudi so nekatere teh bolezni sploh neozdravljive. Če opazi govedorejec, da je koža kakšne njegove živali manj gibčna, kakor obi* čajni, naj ukrene to-le: Poskrbi naj za dobro negovanje kože. Daje naj živali boljšo krmo in dnevno po eno pest karlovarške soli. Daje naj živali dnevno tudi po eno žlič* ko klajnega apna, ki se dbbi pri Slov. kmetijskem društvu v Gorici. Kožo naj dnevno drgne s kako oljnato snovjo. Potom drgnjenja dosežemo namreč, da se dotični del kože bolje prekrvi. In na ta način preženemo namišljenega volčiča, ako bi ne žival bolehala na kaki drugi notranji bolezni, kar pa mora ugotoviti le živinozdravnik. P. A.: KRVOMOK ALI SCANJE KRVI. . Letošnje poletje je na tolminskih planinskih pašnikih poginilo več glav gos veje živine radi krvomoka ali scanja krvi (piroplazmoza). O postanku, vzroku in zdravljenju te bolezni piše Dr. E. Kir* stein sledeče: Vsled hoje živine na pašo v gozdu ali na vlažen travnik ali pašnik postane stalnica (seč) živine včasih vinskordeče? rjava do temnordečerjava in kisla ter sd peni. Žival dobi močno mrzlico (41 do 42° C) in srce vedno bolj močno bije. Žival tudi hitro shu jša. Mlečne živali zgubijo mleko. Sluznice postanejo blede, smrček postane suh. dlaka začne strčati in se ježiti. Po 4 do 7 dneh zgubi žival mrzlico, toda kljub temu je med tem časom lahko že tako oslabela, da pogine. Posebno obstoji ta nevarnost za starejše in slabo rejene živali, manj za mlado in krepko govedo in teleta. Mleko za to boleznijo obolelih mlečnih živali je mestoma rumenkasto in grenkega okusa. Bole? zen se prenaša. Bolezen povzroča majhno v krvi ži? veče hruškasto bitje (piroplazma), ki je ni mogoče spoznati s prostim očesom, temveč le pri prav močnem povečanju. To bitje živi skupno z navadnim klopom. Ob priliki, ko klop sesa živini kri, se pr e* nese povzročitelj krvomoka ali scanja krvi ng živino. Klopi pridejo na živalsko kožo, ko se žival smuče na paši ob pašnih rastlinah, na katerih s,o klopi Ti se posebno radi naselijo in vsesajo v kožo zadaj med obema stegnoma in pod repom na vimenu in pod trebuhom. Snlošno je znano, da dobijo psi na enak način klope. Rastline pa ne povzročajo te bolezni, kakor se je to prej vedno mislilo. Pred vsem odstranjujmo skrbno raz živino klope in zmivajmo živino s 3 odstotno kreolinovo, lizoformovo ali septa* novo raztopino, da uničimo še morda na koži zaostale krvne zajedavce. Po Krage? rudu je priporočljivo vbrizgati 100 do 500 cm3 eno odstotne formalinove raztopine v krvne žile. Učinek tega vbrizgan-ia podpiramo, ako damo bolni živali notranje 10 cm3 formalinove raztopine na 100 cm3 vinskega cveta ali špirita in na 500 cm3 vode. Od te raztopine dajemo živali vsako uro 15 cm3 (eno veliko žlico) toliko časa, dokler ne postane scalnica bolj svetla. Tudi močna doza (okrog 15 gramov) kinina z encianom, kar je dajati zgodaj zjutraj, se je izkazala učinkovita. Kjer sp po pašnikih klopi naseljeni, se priporoča pasti ovce eno leto1. Ovce so se namreč izkazale za to bolezen skoraj nedostopne, vsled česar krvni zajedavec pogine radi glada in zmrzne. Kjerkoli in kakor hitro se ta bolezen pojavi pri goveji živini, je najboljše, da se nemudoma obrnemo do veščega živinozdravnika in se pri zdravljenju ravnamo po njegovih nasvetih. >c>^oooooooocxxxxx3oooooocx)oooooooooooooooo(X)oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Mlekarstvo toooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooocxxxxxx3ooooooooooooocxx) ooooooooooooooocoooooooooooooooooooo IOCOOOOOOOOOOOOOO > C. T.: ZAKAJ VPLIVA DOMAČE SIRIŠČE SLABO NA SIR? Pri nas na Tollminskem. Kobariškem in Bovškem se uporablja pri izdelovanju domačega, trdega sira poleg umetnega ali tovarniškega sirišča v precejšnji mer tudi domače sirišče. Za dobivanje domačega sirišča pripravljajo sirarji, ali tudi gospodarji sami kot člani domačih siraren, siriščntfke (četrti del želodca prežvekovalcev) od svojih zaklanih, za meso prodanih telet, kozjih in ovčjih jagnet na poseben, nič kaj priporočljiv način.. Neposredno pred zakolom pustijo, da se tele kolikor mogoče dobro na« sesa mleka. To pa vsled tega. da dobijo po zakolu teleta siriščnik. v katerem je kolikor mogoče več zgoščenega mleka, ki ga nazlivajo »glezice«. Pri vsem sirišč* nilai imajo za nje največjo vrednost ravno te glezice, ker menijo, da je v njih samih največ onih snovi, ki povzročijo ori sirjenju zgoščenje al!i sesirjen je mleka. Ko zaklani živali odvzamejo siriščnik, dodajo h glezicam v siriščniku precejšnjo množim* (včasih do Ve kg ali tudi več) soli in približno ravno toliko mleka. Namesto navadnega naravnega mleka Prilijejo ponekod v siiriščnik mlezivo. Ko ie siriščnik tako napolnjen, ga zvežejo in nato postavijo ali .obesijo navadno v dimnik, kjer se močno posuši in okadi. Po preteku gotove dobe se tako pripravljeni siriščnik začne uporabljati za na- stavo in dobivanje sirišča za sirjenje mleka. Glede tega načina nrlnravljanja siriščnik ov je pred vsem treba omeniti, da je popolnoma napačno, ako se misli, da so le v glezicah sirilne snovi. Te pridejo v glezice iz siriščnikave sluznice, v kat e« ri se tvorijo. V sluznici se tvori veliko več srninih snovi, nego jiJi je treba za zgoščenje mleka, kj ga tele more naem krat posesati. Saj lahko zgostimo ali usv rimo s siriščem iz dobro in pravdno pripravljenega telečjega siriščnika normalno 20 do 30 g mleka pri 35° C. Zato je samo ob sebi umevno, da je zadnje posesano in zgoščeno mleko v siriščniku dobro prepojeno-s sirilmiml snovmi, ker je pač siriščnik v stanu zgostiti veliko več mleka, kakor pa e a more enkrat poučiti dotična žival. Brezpomembno je tudi dodajanje soli in mleka, ker s c tem nič ne zvišamo sirilne moči. Sol ima edino to dobro, da se vsa zmes v siriščniku ohrani, ker brez soli bi se lahko usmra« dilo in segnilo. predno bi se v dimniku posušlld. Najbolj zgrešeno in napačno pa je, ako se dodaja mesto mleka fnlezi^ vo v siriščnik. Ker je mlezivo popolnoma drugače sestavljeno nego navadno mleko in ker vsebuje veliko takozvanih kolo« s trajnih telesc, ga ne smemo prinašati v sirarne. Še toliko mani bi se smelo rabiti mlezivo pM pripravljanju siriščnikov. Mlezivo lahko povzroči močno napihovanje, razpokanje in gnitje sirov. S takšnim dOmačim siriščem ne pri- diejo v sir samo sirilne in dru^c za‘razvo j in zorenje sira ugodne snovi, temveč tudi take, ki morejo siru naravnost škodovati in ga pokvariti. Da se v bodoče ne bodo zanašale z domačim siriščem iz slabo pripravljenih siriščnikov v sir razne napake in bolezni, je edino pametno in umestno, da se ne rabi pri izdelovanju sira takšno domače sirišče. Ni pa s teni rečeno, da naj se sploh opusti uporaba domačega sirišča. Ne. ravno nasprotno. Želeti je, da se tudi v bodoče uporablja domače sirišče, toda le takšno, ki ga do* bimo iz dobrih in pravilno pripravljenih siriščnikov. Treba je le. da se vsi sirarji in člani siraren poprimejo onega pravih nega načina pripravljanja siriščnikov, ki je posebno običajen in; razširjen po Švici na Predarelskem in Bavarskem. V teh deželah se izdelujejo najtežji emendoh ski siri. Za izdelovanje teh sirov uporab- ljajo izključno le domače sirišče iz suhih telečjih siriščnikov. S tem dosežejo naj-lepše uspehe posebno glede razvitja očes ali luknjic, ki so značilna za emendolski sir in ki se upoštevajo v svetovni trgovini. Skoraj se lahko reče. da švicarski sirarji sploh ne poznajo umetnega sirišča v sirarnah, ker uporabljajo, ako le mogoče, vedno le domače. Le če se tu ali tam opaža kakšna bolezen pri domačem sirišču se poslužujejo pri nastavljanju domačega sirišča posebej v to svrho gojenih glivic ali čistih nasadov Priprav* Ijenje siriščnikov po švicarskem načinu je enostavno in je bil natančno opisano l. 1923 v 2. in 3. številki ter 1. 1925 v 1. in 2. številki »Gospodarskega vestnika«. Sirarji in prizadeti člani siraren priprav* Ijajjte od sedaj dalje siriščnike la po tamkaj danih navodilih v svrho dobivanja dobrega domačega sirišča. »ooooooooock>oooooooooooo3oooooooooooooocxx)OOOOoooooooooooooocx500ooooocooooooo^oooooooo Čebelarstvo llHf ooooooooooocxxx>oocxxxxxxjooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxx)ooooooooooooocxx)ooooooooooooooooooooooooooo Vodopivec Janko: PROČ S TROTOVCI! Letošnje leto je bilo na sploh leto brez rojev, ali le malo rojev, kar odgo* varja deževnemu in mrzlotnemu vremenu. Roji z mladimi maticami so ostali v premnogih slučajih brez ntatice kar se jim je ta na eden ali drugi način zgu* bila. Posledica tega je bila, da je postal tak brezmatični panj trotovee. Ako mu nismo pravočasno dodali drugo mlado matico, ali še bolje oplojeno matico, je danes panj poln malih in večjih trotov. Čebele pa so se z izgojo teh ničvredne^ žev docela izrabile. Tudi satovje se je s trotovjmo' močno pokvarilo. Najboljše je, da se takšen panj odstrani. Da bi pri* čeli sedaj zdraviti tak zastaran, malovreden panj, bi bilo nespametno. Da rešimo čebelnjak še živih trotov je neobhodno potrebno, da jih po-mastimo. To zamudno delo se nam gotovo izplača. Ako pustimo trote dalje živeti v panju, so ti vedna nadlega čebelam, dokler jih čebele slednjič same ne pomečejo iz panjev. Nespametno bi bi* lo trotovsko zalego še nadalje pustiti čebelam v izgajanje. Od tega imajo čebele le mnogo brezpomembnega dela, a nič haska. Večkrat se povdarja, da je za tak panj s troti in obrabljenimi čebe* lami najenostavnejše zdravilo — brez milosti žveplo. Žveplo se nasuje na žr-javico v primerno posodico, pa se dene v trotovski panj in dobro zapre, da vse pogine. Satovje pa, zlasti pokvarjeno, se skuha. Seveda se čebelarju začetniku smili uničiti tudi tak panj. Ali pomisliti je treba, da celo pravilni, a šibki roji so v tem letnem času dvomljive vrednosti, kaj šele še taka trotovška stvorba. Vsak čebelar bi se moral sedaj nemudoma prepričati ali so vse matice v redu v njegovih panjih in to že pred jesensko pašo, — tako da bo imel za to kolikor mogoče pravilne razmere v vsa* kem jianju. Ta pregled spada med opravila, ki jih čebelar mora izvršiti. / Vodopivec Janko: škarjica škodljiva njegovim čebelam. A ŠKARJIGA V ČEBELNJAKU. temu ni tako! O poletnem času zapazimo mnogo- Krog panjev se skrivajo ličinke in krat škarjice v raznih špranjah in skrh metulji voščenega molja, in te napada vališčih panja. Ta živalica živi v družbi. in žre škarjica. So nekateri kraji, kjer da se ogreva, se hrani z raznimi žužel- se Potepe veliko škarjic okrog panjev, kami. Skriva se rada v razpoke panjev, Posledica temu je ta, da voščenih mo- kjcr dbbiva zavetje in toploto od čebel. *iev in njegovih gosenic črvičev ni do- Ppnoči pa si išče hrane. Marsikateri če* biti’ kar ie čebelam le v korist. Vsled te- belar je res v strahu, ko zapazi v svojih moramo smatrati škarjico za korist* panjih to živalico in je prepričan, da je 110 živalic o v čebelnjaku. g000000C0OO00000000000000000CX>00OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOO |Hf Kletarstvo j|§§j OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO00000000 Ušaj Jusi: STROJI IN OPRAVA ZA TRGATEV. V augustu začne grozdje rumeneti in vinogradnik mora že misliti na trgatev. V prvi vrsti mora pregledati ves svoj inventar, ki ga bo rabil pri trgatvi, da bo vedel, kaj mora nakupiti in kaj popraviti. popravila je izvršiti čimprej, ker tik Pred trgatvijo so vsi sodarji zaposleni. .Torej ne odlašaj! Novih oprav nakupovati, se še tako ne mudi; ali vendar je bolje priskrbeti si jih prej, ker je več izbere. K opravam, potrebnim za trgatev, spada: tehtnica za mošt, razna posoda za pobiranje grozdja, prevoz in vrenje, rezila za trganje, grozdni mlin, mreža za replanje, stiskalnica, toplomer za vrelno klet. vrelne pilike, rešeto za precejenje mošta, lij in druge manjše priprave. Tehtnica za mošt je nainoprej potrebna, ker z njo nadzorujemo zorenje grozdja. Z njo torej merimo, kako na* DreSuje sladkost grozdja od časa do ča* sa. Isitotako zmerimo mošt ob trgatvi, čim smo ga zrnastih. Iz števila stopinj, ki jih tedaj tehtnica pokaže, si lahko izračunamo približno poznejšo moč vina. Najbolj udomačena vinska tehtnica pri nas je Klosterneuburška moštna tehtni ca. Ta tehtnica nam pove, koliko kg sladkorja se nahaja v sto kg mošta. Če dobljeno število s šest in pol pomnožimo in potem z deset podelimo, dobimo približno število stopinj alkohola, ki jih bode imelo potem vino. Moštna tehtnica kaže le popolnoma pravilno, če ima mošt 16.5° C toplote. Za vsako stopinjo ma-nje je odšteti 1/10°, a nasprotno za vsa* ko stopinjo več pa prišteti 1/10°. Primer: tehtnica kaže 18. toplomer pa 22!4° C. Razlika med 17.5 in 2214 je 5. V tem slučaju moramo torej prišteti 5/10° k številu 18. Nadalje kaže moštna tehtnica pravilno le v čistem moštu. Zato moramo mošt pred tehtanjem precediti, skozi gosto cunjo, ali bolje papir za filtriranje. O potrebni posodi za pobiranje, prevoz in vrenje mošta, hočem le toliko reči, da bi moral imeti vsak trgalec po* leg večje posode še manjšo za odbiranje nezrelega in bolnega grozdja. Od rezil za trganje grozdja so naj* bolj primerne posebne škarje, s kateri* mi je tudi olajšano čiščenje gnilih jagod. Pri trganju s temi škarjami, se grozd tudi ne otrese in jagode radi tega ne od* padejo po tleh, kar se prav rado zgodi pri trganju s krivcem (fovčem). Nabava takih Škarij je zelo priporočljiva, ker se raldi gornje okolnostj že pri enj trgatvi večkrat izplačajo. Radi snage in zdravstva bi se moralo splošno opustiti maščenje z nogami, zlasti pa brez nogavic iz gumija in v tako globokih bednjih, kakor jih imamo pri nas. Na južnem Francoskem sicer tudi marsikje mastijo z nogami, ali to delajo v plitvih in širokih kor it ah, iz ka- terih se takoj cedi izmaščen mošt. Mas ščenje z nogami ima to prednost, da se pod nogami ne zmastijo zelene jagode in ne poškoduje repelj. Najboljši grozdni mlini so z železnimi in rifaniini valjarji, valjasti, ali pa koničaste oblike. Slednji so bolji, ali so veliko dražji. Eden va^ Ijarjev moča biti tako napravljen, da se ga da premikati po potrebi bliže ali dalje od druzega. Mreža za lepljanje bodi pocinkana in močna. Stiskalnice so zelo drage. Marsikdo si zato kupi samo vijak in drugo si napravi sam doma. Pri tem se je ozirati na to, da se napravi koš stiskalnice rajši bo.lj širok, kakor visok. Kdor že ima železno stiskalnico, naj nje korito in drog do vijaka lakira z belim, proti kislini vstrajnim lakom. Pri nakupu nove stiskalnice se je ozirati v prvi vrsti na kakovost izdelka. Ker slabo napravljene in cenene stiskalnice, se kmalu polomijo. V vsako vrelno klet spada tudi toplomer. s katerim merimo toploto kleti in mošta, ker od toplote je odvisno bolj? še ali slabejšc kipenje mošta. Vsak napreden vinogradnik rabi kb pelne vehe. ki ne dopuščajo zunanjega zraku v sod, kjer kini mošt. Poleg poprave in morebitnega na? kupa, navedenih priprav, je zelo potrebno tudi napraviti kaka posebno potrebna popravila v kleti, c očistiti jo in jo pobeliti. Priden in skrben vinogradnik bo lahko marsikaj storil že v avgustu, le neskrben in malovreden gospodar bo odlašal na zadnje dni pred trgatvijo. Takrat bo imel drugega, tekočega posla dovolj. ,OOCXX)OOOOOOCOOOOOOOOOCraOOOOOOO~OOOOCIOOOOOOO«5l Sadjarstvo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl Popravek! Članek „Ušaj Jusi: Cepljenje v oko ali okuliranje" je v zadnji številki bil pomotoma uvrščen pod ..Vinogradništvo", dočim spada pod ..Sadjarstvo". Državni upravitelj Kofol Franjo: VZROKI NERODOV1TNOSTI SADNEGA DREVJA. (Konec.) K 3. — Mlada pregloboko sajena drevesa naj se vnovič presadijo. Pri sta* rejših drevesih pa moramo zemljo od debla odgrebsti tako, da pride koreninin) vrat (korenjača) tik japvršine zemlje (med zemljo in svetlobo). K 4. — Mlado drevje sc mora večkrat zalivati zlasti v suhih letih in sicer ne samo pri saditvi, ampak tudi v poznejših letih. Nekateri sadjarji namečejo tudi po zimi kupe snega okoli drevja, ta? ko se zalivanju vsaj spomladi izbegnejo; drevje vsled tega kaj dobro raste. K 5. — V slabih, plitvih in kamenitih ali premokrih zemljah sadimo drevesca vedno v hribček. Navozi se v ta namen 2 do 3 /n širok kup zemlje, ki je v sredini vsaj Ve rn visok, v katerega sredino se potem vsadi drevo. V skrajno slabem svetu pa je bolje, da zasadimo na tem mestu kanadsko topol (popolus cana-densis), ki že v 40 letih doraste v mogočno drevo; nje les je v papirni industriji jako čisan. K 6. — Sadno drevje kot kulturne rastline moramo zadostno gnojiti s hlev? skim gnojem, gnojnico ali kompostom (vsaj vsaka 4 leta), z umetnimi gnojili (vsako tretje leto) in apnom (vsako 6. do 8. leto). Drevesa, pri katerih cvetje od* pada, je zalivati z gnojnico, posebno med cvetenjem. # K 7. — Vsak kraj naj ima svoj sor-timent odbranih in najbolj odpornih vstrajnih ter rodovitnih vrst, posebno za odprte in vetrovne lege, ki so neobčutljive vsiikdar v cvetju in proti mrazu. Pripomniti je, da zaleže varstvo proti se? vernim, mrzlim vetrovom (burji) več, nego marsikatero pretirano strokovno šušmarjenje. K 8. — Določijo naj se tudi obenem sadne vrste (krajevni normalni sorti-menti) za boljše sadne lege, ki ne bodo odgovarjale samo domačim težnjam, temveč tudi t r g o vsk o* g osp od a r sk i m zah* tevaim K 9. — Pravilna oskrba po saditvi, kakor naprava kolobarjev, kol, ograja, vzgoja krone v mladosti, potem morebitno pomlajevanje dreves se izplača; le tako dosežemo lepše in redne donose drevja. K 10. — Pregosti in močno rastoči rodovitni nasadi naj se polagoma precepijo s šibko rastočimi vrstami. Ali pa naj se v skrajnem slučaju vsako drugo dre* vo odstrani. V preširokih nasadih naj se spopolnijo prazna mesta z novimi, mladimi drevesci. K 11. — Bolezni in škodljivce je treba pravočasno in energično zatirati po* sebno v zimskem času. ko drevo miruje. Zimsko zatiranje škodljivcev je stokrat izdatnejše nego pomladansko ali celo poletno! Osobito, če obenem drevje ob* režemo, očistimo in osna žimo ter šele potem. z raznimi zatiralnimi sredlstvi poškropimo in pobelimo. K 12. —- Z vsako poškodbo brstov ali plodnih vejic pri obiranju sadja, ali Pa pri obrezovanju drevja, se zmanjšuje Pridelek! Ker pa staro drevje včasih rodi drobno sadje, da, polagoma sploh pre* neha roditi, naj se potem tako drevje Pomladi tako, da se razredčijo starikave brsti in odžagajo prestare veje. Drevo požene potem vodene poganjke, ki jih deloma odstranimo, deloma pa obrežemo ter vzgojimo v nositelje plodnih vejic. Poiščimo torej pravi vzrok nerodo-vitnosti drevesa in skušajmo ga od* Praviti. NAŠI SADJEREJCI V MASSO-LOMBARDO. Govorili smo s prirediteljem, ki je naravno hvalil velik uspeh izleta, a imeli smo priliko slišati tudi mnenje dveh naših sadjerejcev, dveh veleuglednih mož, ki sta nam brez ovinkov izjavila, da sta bila nad vse prijetno preseneče- na, ko sta videla vzorne sadovnjake v Massolombardo: Kaj takega nista pri-čekovala. Pri nas sploh ima le malo kdo pravi pojm o umni in donosni sadje* Breskvini nasadi na posestvu g. Sassi v ImolL reji. Sadjcreja donaša v nekaterih k ra* jih ravenske pokrajine toliko, da prekaša dohodek vsakdanje potrebe in da se blagostanje ljudstva očividno boljša. O izletu samem ne bomo pisali ob* širnega poročila, ker nam prostor ne dopušča. Omenimo le, da se je izlet izvršil v najlepšem redti in v popolno zadovoljstvo izletnikov, ki jiih je bilo iz naših krajev nad dvajset. Od sadnih vrst, ki so vzbujale pravo občudovanje, so posebno breskvini nasadi, ki zavzemajo po nekod hektarje Breskve, pomešane s trtami, na prostoru preč. g. Bartoletti. in hektarje na obsegu in ki donašajo naravnost neverjetne množine pridel* ka; ponekod do 120 kg posamezen drev! Leta 1913 se je v enem sadovnjaku na 300 drevih nabralo 300 stotov breskev. Toda, če pogledaš v ta sadovnjak, ne dobiš pod breskvami niiti ene bilke, niti enega plevel^, 'in če bi hotel plačati milijon zanj! Izletniki so imeli tudi priliko opa; zovati, kako se breskve negujejo, obrezujejo. podpirajo in okopavajo. Nič mani truda ne posveča ravenski sadjar svojim sadovnjakom, kakor naš vino* gradnik svojim trtam. In za to tudi taki uspehi. Ob priliki se še povrnemo na ta predmet in bomo skušali izluščiti iz izleta nekaj praktičnih nasvetov za naše sadjarje. Saj bo treba tudi pri nas začeti resno z umno sadjerejo. Objavljamo da-, nes dve sliki breskvinih nasadov. OOOOOOOO POOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC 30000000000000000000000000000000000000000000 |11!| Poljedelstvo fiHf oooooooo oooooooo oooooooo oooooooooooooooocxxxxx>oo OOOOOOOO OOOOOOOO x>oooooo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO x>oooooo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOO OOOOOOOO — ip. — ŽVEPLENOKISLI AMONJAK. Žveplenokisli amonjak (amonijev sulfat) je dušičn^to gnojilo, ki se dobiva kot postranski proizvod v pliparnah in pri pripravl janju koksa iz premoga. Vsebuje 20 do 21% čistega dušika. Vendar pa ne morejo rastlinske korenine neposredno in takoj uporabiti dušika, ki pride z žveplenokislim amonjakom v zemljo. To se zgodi šele, ko bakteriji v zemlji spremenijo amonjak v dušikovo kislino, ki je v vodi raztopna in kot taka do* stepna v prehrano rastlinam. V kakem času se spremeni amonjak v dušikovo kislino, je zlasti odvisno od zraka, viage, gor kote, apna in delovanja bakterijev v zemlji, katero smo pognojili z žveplenokislim amoniakom. V apneni, dobro prezračeni zemlji in ob toplem vremenu se amonjak hitreje spremeni v solitrno kislino nego v težki, mrzli in mokri zem* Iji. Dokler ostane žveplenokisli amonjak v zemlji nespremenjen, ga zemlja trdno veže in ni se bati, da bi ga voda izlužila in potegnila v globokejše zemeljske plasti. Ko pa se amonjak enkrat spremeni v dušikovo kislino, potem jo že nevarno, da izluži voda pripravljeno dušikovo kislino v globokejše zemeljske plasti, ako jo rastlinske korenine ne posrkajo v isjti. meri, kakor se je stvorila. Da pa se žveplenokisli amonjak lahko pretvori v du* šikovo kislino, je potrebno, da se nahaja gotova množina apna v zemlji. Če zem-lii primanjkuje apna. pride žveplenokisli amonjak šele potem do svojega pravega in popolnega učinkovanja, ko pognojimo dotično zemljo z apnenimi gnojili (živo apno, lapor, pepel. Thomasova žlindra z okrog 50% apna). Žveplenokislega amoniaka pa ne smemo mešati in trositi obenem z apnenimi gnojili in ne z gnojili, v katerih je apno. torej tudi ne s Thomasovo žlindro. Ako bi kai takega storili, bi pregnalo apno mnogo amon jaka v zrak. Zato je treba vsa apnena in apno vsebujoča gnojila raztrositi in pod-orati kakih 14 dni pred gnojenjem z žve* plenokislim amoniakom. Z drugimi gnojili, kakor s čilskim solitrom, superfosfa-tom in kalijevimi gnojili pa se žvepleno* kisli amonjak lahko meša in trosi. Da se pri .gnojenju izognemo kolikor mogoče izhlapevanju amonjaka, ga je takoj po trošenju temeljito pomešati z zemljo na ta način, da ga dobro zagrebemo, pod-kopljemo, zabranamo ali zaorjemo. Izguba je manjša, ako žveplenokisli amoniak potrosimo' obenem s supcrfosfatoin. Razun za močvirno se lahko rabi žveplenokisli amonjak za vsako zemljo, da je le v njej dovolj apna. V mokrih le* tih deluje žveplenokisli amonjak tudi v suhi peščeni zemlji. Rabi se lahko tudi v težki glinasti in ilovnati zemlji, zlasti ako z njinj močno gnojimo, ker po njem ne napravi zemlja skor je ali skrlupa, kakor po gnojenju s čilskim solitrom. Najbolj učinkuje seveda na gorki, prezrače* ni. srednje vlažni in zvezni ter dovolj apnati zemlji. Po učinkih je žveplenokisli amonjak skoraj enak čilskemu solitru. Zato pa ga lahko uporabljamo mesto čilskega soli- tra. Ozimini lahko gnojimo z njim pred setvijo, ob setvi ali pa spomladi, ko začne’setev gibati. Travnike je gnojiti z njim spomladi, kakor hitro dopušča vreme. Za pomladanske setve je pognojiti zemljo nekoliko pred setvijo (14 dni do 4 tedne prej težko zemljo< in 8 do 14 dni prej lahko zemljo). Kakor za pomladan--ske setve, ga lahko uporabljamo z uspe; hom tudi za gnojenje strniščnih setev. Nadalje pomagamo z njim lahko tudi poznemu krompirju, turšici ob okopavanju, osipanju ali pletvi. Na hektar zemljišča lahko uporabimo do 200 kg žveplenokislega amonjaka. Kmetijsko društvo v Gorici oddaja zajamčeni 20-21% žveplenokisli amo* n jak po 2.05 lir kg. P. G.: O SEMENU RDEČE DETELJE. Ni vse eno, kakšno seme rabimo ea setev. Vprašanje nastane, kakšno seme je boljše: v plevih ali izluščeno. Večina kmetovalcev misli, da če po* sejejo seme v plevih, bo to seme lažje prenašalo sušo. To je morda opravičeno, vedar ima tako seme druge slabe strani: a) Če se rabi seme v plevih, ni mož* no izračunati, koliko semena naj se vza* toe, da ne bo setev ne preredka, ne pre* gosta. Zato se pripeti lahko, da se za* dobi, če se poseje 50 kg semena, mnogo slabši uspeh, kakor če se vzame mesto tega 30 kg semena drugega izvora. Do* trota semena zavisi namreč od načina dobave, pa tudi od popolnosti zoritve, to je za dobroto semena ni vseeno, v kak* snem stanu je bila detelja, ko se je se* me smukalo, ali ko se je detelja za seme Poželo. b) Semena v plevah ni možno sejati enakomerno; tako seme je lahko in pade Po nekaterih mestih preveč na gosto. Po drugih pa preveč na redko. c) Pri neizluščenem semenu v p le* yah, se ne da ugotoviti, koliko semena ie dobrega in koliko gluhega. d) V pleve povitemu semenu je prav lahko primešati razna druga ničvredna travna semena. In ravno to poslednje je, kar pro* vzroči velike neprijetnosti onemu kme* tovalcu, ki kupuje seme rdeče detelje od prekupcev, kajti v takem slučaju je kmetovalec primoran deteljišče preorati in znova obsejati. Dobe se tudi prekup* ci, ki zahtevajo ne le visokih cen za de* teljno neophano ali neizluščeno seme, ampak tudi taki, ki del semena izluščijo, in prodajajo potem neizluščeno seme, z gluhimi plevami pomešano, za dobro. Iz tu navedenih vzrokov je najbolje, da se kupuje raje očiščeno ah ophano seme, kajti le če se nabavi takšno sem«, potem je skoraj izključeno, da bi se kdo mogel oslepariti s puhlimi plevami ali pa z deteljnim semenom, kateremu je pri* mešamo drugo ničvredno seme. Mlado, zdravo seme rdeče detelje se spozna na enakomerni rumeni barvi. A ko je seme temnordeče, je gotovo sta* ro. Kaljivost dobrega semena znaša nad 85, čistost pa lahko nad 95 odstotkov. Oluščenega semena zadostuje za vsak ha 25 kg ali za njivo 8 do 9 kg. Ako se hoče uporabiti neoluščeno seme, potem je treba vzeti za vsak ha 60 kg ali za njivo 20 kg. Dobro je, da se ne obsejejo njive hkratu z loško deteljo, marveč da se obsejejo razne njive v primernih pre* sledkih, z razliko malih dni. V takem slu* čaju se ima potem skozi več časa nepre* zrelo laško deteljo za zeleno krmljenje. Seme laške detelje se seje kar načez z roko, ali bolje je, če se uporabi za to se* jalni stroj, ker se precej semena prihra* ni. Posejana detelja naj se pobrana, da se seme na lahkem z zemljo zakrije. NJIVSKI POLŽ IN STRUNE V KROMPIRJU. V letošnjem mokrem letu delata ponekod na Vipavskem in v Gorah veliko škodo n jivski polž in pa struna, to je ličinka poljske pokalice. Krompir je od teh dveh škodljivcev, posebno pa od njivskih polžev, preluknjan in izdolben v svoji notranjosti. Vsled te poškodbe začne krompir še gnjiti. Kjer sta se ta dva škodljivca pojavila, ne preostaja drugega, kakor da krompir čimprej iz- kopljemo ga pustimo na to na njivi še toliko čalsa. da izležejo polži iz njega, ako so v njem. Ko polži izležejo, jih potrosimo s pepelom, s prahom živega apna ali s superfosfatom. Vsi polži in deloma tudi strune, ki jih zadene eno ali drugo omenjenih sredstev, poginejo. Da se poh-ži zamorijo takoj, je velike gospodarske važnosti posebno tudi radi tega, ker se drugače močno zaplodijo in utegnejo škodovati zlasti oziminam. ki jih navad* no posejemo za krompirjem. Njivske polže zelo pridno pobirajo tudi krt, jež, rovke in zuželkojede ptice (pasteričica. škorec, večina ptic-pevk, vrane). Te uničijo mnogo teh škodljivcev posebno med oranjem. Priporočljivo je tudi. da pustiš med izkopavanjem napadanega krompirja in med oranjem na njivo tudi kokoši ali mlade race. Krompir je treba zelo skrbno prebrati. Oni. ki je najbolj poškodovan, naj se čimprej porabi v domačem gospodinjstvu za krmljenje prašičev in slično. OOOOOOOOOOOOOOOOCKSOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO: Poročila OOOOOOOOOOOOOOOOo fsnf RAZPIS NAGRAD ZA IZBOLJŠANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV. Kr. komisija za upravo furlanske pokrajine razpisuje nagrade za izboljšanje planinskih pašnikov, za katere morejo tekmovati lastniki in zakupniki planin iz tolminskega, bovškega, idrijskega, ajdovskega in trbižkega sodnega okraja. I. Izboljševanja planinskih pašnikov, a) Izboljšave nu zemljiščih: K tem prištevamo naprave v varstvo planinskih tal (pogozdovanje površin, ki so v nevarnosti, da se odtržejo, gradnja suhih zidov, da se prepreči razširjenje tr* ganja drna in da se omogoči razvoj rastlin, naprava jarkov za odvajanje nad-talne vode), poprava dovodnih in drugih poti na planini ter naprava novih; treb* Ijenje grmovja, škodljivih rastlin in kamenja; gradnja stanov, zavetišč za žk vino, pravilnih gnojišč, vodovodov, vodnjakov in napajališč. b) Izboljšave v obdelovanju: Sem spada spravljanje, hranenje in pravilna uporaba na planini pridelanega gnoja; navadno in gnojilno namakanje. c) Izboljšave, ki se tičejo vodstva in uprave: K tem prištevamo: uvedbo novih pašnih pogojev, ki služijo v to, da se uravna: 1. število glav živine, ki naj se dopusti na pašnik, upoštevaje pri tem njegovo rodovitnost; 2. morebitna pr a* vila, po katerih se je ravnati na planini (uporaba gnoja, ohranitev pašnika, vzdrževanje stavb, poti, napajališč in vodnih zbiralnikov itd.); 3. varstveni ukrepi, ki stremijo za tem, da se ohrani živina zdrava in uredijo zdravstvene razmere na planini; 4. pravila za podclavanje mleka; 5. razmerje med lastnikom in uži* valci, kolikor se tiče raznih izboljšav na planini. 1' II. Izboljšave planšarstva. Te le obstojajo: a) v strojih in orodju, ki se rabijo za izdelovanje masla in sira: b) v načinih vnovčevanja mleč* nih izdelkov. gOOOOOOOO^VJOOOOOOOOOOOOO oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OO^OOOOOOOOO jHj Gospodarski koledar |!|| | ‘OOOOOOOO 080OOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooo oooooooo AVGUST. Poljedelstvo: V tem mesecu se mla* ti žito, grah in drugo. Kdor ni že ob času žetve odbral najlepšega klasja za doba* vo semena, naj to stori ob mlatvi. Od- brano naj lepše klas je omlati posebej, sčisti zrnje in shrani seme zase. Le od zdravega, zrelega, klenega, polnega in težkega zrnja je pričakovati tudi dober pridelek. Podobno kakor žitu, odbiraj tudi drugovrstna semena. Kdor ni še vse- ial repe in 'a jde, naj se požuri, da ne bo prepozno. Za sajenje kapusa in drugih zeljnatih rastlin je sedaj zadnji čas. Za setev laške detelje ali inkarnatnice je najprimernejši čas mesec avgust. Letos se je ponekod močno pojavilo turščična snet ali Črnivec. To snet spoznaš po debelih več ali manj črnih bulah, ki se napravijo na raznih turščičnih delih. Naj* bolj temeljito zatiraš turščično snet, ako po njej napadena stebla izruješ in sežgeš. Živinoreja: Upoštevaj glede krm* Ijenja in oskrbe goveje živine in prašičev, vse za julij navedeno. O zelo vročem dnevnem času ne puščaj živine na paši. Ne vozi in ne delaj z vnrežno živino v prehudi vročini. Močno vroče živali napajaj šele potem, ko so se popolnoma shladile. Rudečica je po več krajih tudi letos že zahtevaila svoje žrtve. Da obvaruješ prašiče pred to boleznijo, ne odlašaj s cepljenjem. To velja za vse kraje, posebno 12A za one, kjer so že bili slučaji bolezni. ■ Čebelarstvo: Kdor ni peljal svojih čebel na gozdno, ali močvirnato pašo, mu bodo čebele v tdm mesecu lenarile in trosile svojo zalogo. Če je no prvem iz-tresanju meda, medišče zonet nastavil in ako so čebele nanesle vanj kaj meda, ga bodo začele nositi v vališče. V krajih, kjer ni paše, se število čebel krči. Čebelar dobro stori, da odstrani medišče,-če tega še ni storil. Če pusti medišče še nadalje v panju, se naselijo v nezasedene satnike molji in drugi škodljivci. V krajih, kjer je pričakovati paše na ajdi, žepku itd. je skrbeti, da se število čebel ohrani. Če imaš slabiča v čebelnjaku, pa ga misliš ojačiti, ali pa porabiti pozneje za pojačanie drugih družin, zmanjšaj mu žrelo, d.a ne bodo hodile vanj ose in sršeni. Če imaš kaj z medom opraviti, ne razstresaj ga, da ne privabiš roparic, ki so v tem času jako nadležne. Vinogradništvo: Vsledl letošnjega vlažnega vremena, je moral vinogradnik škropiti trte zelo pogosto. Zato se bo oddahnil, ko odloži za letos v tem mesecu škropilnico. Predno škropilnico shranimo, jo dobro operemo in osušimo. Škropilnico je hraniti najbolje v kleti, če ni preveč vlažna. Hraniti jo v suhem prostoru ni pravilno, ker v močno su* hem prostoru popokajo nje deli iz gumi; ja. Grozdje začne sedaj zoreti; v vino* gradu ni posebnega dela, razven plet j a plevela. To se pa mora v tem mesecu izvršiti, ker pozneje ni priporočljivo delati v vinogradu, zlasti ne ob vlažnem vremenu. Kjer je opaziti na grozdih črva-kiscljaka, poškropite ga z 2% raz-tepnino tobačn. izvlečka v vodi1. Nekateri vinogradniki privzdigujejo rozge in izstavljajo grozdje na solnce. češ, da bo boljše dozorelo. To delo ni potrebno, ker grozd ravno tako v senci dozori, kakor na solncu. Samo trtno listje mora biti izloženo solncu. Sadjarstvo: Še je čas cepiti sadno drevje v oko. Kako se cepi. si doznal v prejšni številki tega lista. V avgustu do* zori poletno sadje. Beri ga ob pravem času, previdno in skrbno, da ne poško* duješ drevja. Odpadlo in črvivo sadje pridno in večkrat pobiraj, da iz njega ne izležejo molji, ki se podajo na drevo, da tam prezimijo. Na debi tek slame, v ta svitek se bodo zatekli molii, ki jih potom jeseni s svitkom vrdd sežgeš. Ako sc je na breskvah, češpljah in češnjah pojavila smolika, okoplji okoli takih dreves in pognoji jim z apnom, ali z Thomasovo žlindro. ^ ki vsebuje apno. Izteklo smolo obriši s cunjo in rano operi s kisom (oetoni). Nato napravi čez rano par podolgastih zarez, globokih do lesu. Kletarstvo: Velika vročina je zelo škodljiva vinu. Klet naj bo čez dan dobro zaprta, a v hladnih urah jo odpiraj, da se prezrači. V vino n;e pozabi deti kakih 5 do 10 g kalcijum sulfita in morda tudi 40 do 100 g citronske kisline. Obe sredstvi sti odlični proti vsakemu kvarenju vina. Sedaj navadno ni veliko dela na polju; zato ima vinogradnik čas, da pripravi klet in posodo, tet potrebno opravo za trgatev. Klet dobro pomete* mo in pobelimo, pokvarjeno posodo po* pravimo. Če stiskalnica in 'grozdni mlin nista v popolnem redu. popravi ju! Splošno mora vsak pameten in skrben gospodar že v tem mesecu misliti na tr= statev in pripraviti potrebno, da ne bo v zadnjem hipu letal od kovača do sodarja, če tudi letošnji pridelek ne bo prvovrsten. Vrtnarstvo: Nadaljuj z deli meseca julija. Sej jesensko korenje, motovilec, zimsko špinačo, navadno solato. Proti koncu meseca lahko seješ zgodnjo zim; sko zelje. Odberi zal špinačo bolj zavetne lege in pripravi lehe tako, da bo proti jugu obrnjena stran lehe nekoliko nižja od severne strani. Pred setvijo pognoji zemljo dobro. Presaja se še vedno lah; ko navadna solata, zimska endivija in zimska redkev. Za jesensko setev in sa; ditev se priporočajo takšne vrste zgodnjega kapusa, ki dobro prenašajo zimo in ne gredo spomladi tako v cvetje (zelje ekspres, zelje etampes, erfurtsko najzgodnejše zelje, holandsko zelje itd.). Vzgoji si za prihodnjo leto čebulice. Iz tega namena sej čebulno seme začetkom avgusta precej gosto v dobro zemljo. Zeleno odgrni, ji odstrani gornje korenine in zalij jo ob deževnem vremenu z gnojnico. Zatiraj gosenice na zeljnatih rastlinah in repi. Rastline pridno okopavaj, posebno če pritisne vročina in suša. Ne žabi seveda potem tudi na zadostno zalivanje. OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOCXXX) oooooooc oooooooooooooooo oooooooc oooooooo oooooooo oooooooo OOOOOOOOI §g§| Vprašanja in odpovori oooooooocxxx>oooooooooocx)ooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxjoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooodoooooooooo St. 55. — B. A. P. — Vi želite imeti pojasnil, kako bi končal neke živalice v svojem vodnjaku. Predno Vam moremo dati izčrpen odgovor, nam morate navesti sledeče podatke: aji je v vodnja; ku izvirna voda ali deževnica s streh, ali je vodnjak pokrit ali odprt; ali rabite vodo le za kuho in živino ali tudi kot pitno. — Opozarjamo pa Vas že danes, da je težko navesti -sredstvo, ki naj bi živalice končalo, ng da bi tudi vodo napravilo ^neužitno. Š7. 56. — F. S. P. vri K. — Vi pišete: Imam štiriletno kravo. Pred letom se je zmočila. Od takrat se ne debelil, koža ji je negibljiva, drugače je mlečna; imela ie še potem tele in tudi rada je. Ali je ta bolezen volčič? Kako se zdravi? Odgovor: Čitajte članek »Volčič« pod poglavjem »Živinoreja« na str. 168. pričujoče številke. Št. 57. — Č. I. Š,— Vi pišete: Moja krava je na hitrem poginila. Nekateri pravijo, da za snetljajem. ki je nalezljiva bolezen. Opišite mi to bolezen in kako sa zdravi. Odgovor: Čitajte članek »Vranični prisad ali snetljaj«. na strani 167. te številke Gospodarskega vestnika! Št. 58. — T. A. P. — Vi pišete: Letos nisem nič kaj zadovoljen z uspehom prvega škropljenja po načinu 1% modre galice in 114%'apna, kakor ste svetovali v Vašem listu. Par dni po Škropljenju sem opazil na splošno osmojene vršičke trtnih mladik. Mislim, da je l%na raz; topina premočna za prvo škropljenje.' Odgovor: Osmojenim vršičkom ne bo ravno vzrok l%na raztopina modre galice. Mogoče ste vzeli premalo ali ne-popolnoma sveže gašeno apno, mogoče pa tudi, da so bili vršički že prej napadeni od strupene rose (peronospore). — D. Št. 59. — B. A. V. — Vi pišete: Ali je treba čilski soliter, ko je potrošen, po: suti z zemljo ali ne? Odgovor: Navadno ni treba čilskega solitra pokrivati, ker se hitro razkroji, posebno če je vreme vlažno ali se bliža dež. Le če se trosi soliter v suhem vremenu, ko solnce močno pripeka, je na mestu, da se soliter pokrije. Tako se prepreči, da ne izpuhti v zrak vsled premočnega učinka solnčnih žarkov preveč snovi, ki so rastlini koristne. Št. 60. — R, A. S. — Vi pišete: Imam mladega prašiča, ki je Videti, zdrav in čvrst, se lepo redi, le v nogah je šibek, težko vstaja in s težavo hodi. Videti je, da ga noge bole. Kaj je vzrok tej hibi in kako naj to bolezen zdravim? Odgovor: Vaš prašič trpi po našem mnenju na mehkokostnosti ali kosto-lomnici. — Kako se ubranimo te ho> lezni, ki napada tudi druge domače žb vali? Skrbeti moramo za svetle, čiste, gorke in soilčne staje. Menjajte krmo, ki ne sme biti preveč enolična. Prašiča držite na prostem, da rije po zemlji. Da« jajte dnevno' zjutraj na krmi prašiču po eno žličko klainega apna. (Jamčiti Vam moramo' za pristnost klajnega apna, le ako ga kupite pri Kmetijskem društvu v Gorici.) Zvečer pa dajte na krmo eno žlico ribjega olja, kateremu je primešamo 0.3 gr fosforja. To slednje pustite prh praviti v lekarni,. V to svrho Vam je ži- vinozdravniški recept na razpolago v našem uredništvu. — ic. Si. 61' — R, P, B. — Vi pišete: Kako se morejo jajca dobro in dalj časa ohraniti sveža? Razen že v aprilovi šte* vilki opisanega načina, bi spoznala rada tudi še kaj drugega. Odgovor: Najbolj razširjen in najcenejši način konserviranja je polaganje jajc v apneno vodo. Jajca pa se tudi dobro držijo, ako jih spravimo v zaboj ali kaj sličnega med sol (tudi živinsko sol). V zaboj potrosite na tla prvo plast soli denite potem eno vrsto jajc, potem zopet sol, in tako nanrej, dokler ni posoda polna. Na vrhu pa naj bo zopet plast soli. Na ta način spravljena jajca hranite v suhem prostoru. Če bi jih dr* žali na vlažnem kraju, bi sol vlekla vlažs nost nase, in jajca bi se pokvarila. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO1 Tržne- cene iOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXX>OOOOOOOOOOOOC)OOOOOOoOOOOOCX)OOOOOOCXX>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi Tomaževa žlindra: — -Povpraševanje po njej vedno. narašča, talto da ni mogoče zadostiti zahtevam radi razmeroma majhnih zalog na splošno, radi nejasnosti položaja in vsled štrajka belgijskih kovinarjev To in dejstvo, da je Francija prepovedala izvoz žlindre za mesec september in oktober, dvigata ceno blagu. Ako ne nastopijo spremembe, bo letos Tomaževa žlindra jako draga, krog 55 do 60 lir za 100 kg. Na sploh pa je položaj na svetovnem trgu jako nejasen. Superfosfat. — Še vedno čakamo naznanila cen za jesensko uporabo. Beneški in livornski tovarnarji prodajajo začasno na podlagi lire 1.75 za odstotek. Radi negotovosti cene za Tomaževo žlindro se pričakuje porast cen superfosfatu. Naši Poljedelci bodo prisiljeni uporabljati letos mesto žlindre superfosfat, ki bo vsekakor cenejši. Čilski soliter. — Povpraševanje po njem pojema. Zajamčenega je težko vdobiti; danes se uporablja mnogo žveplenokislega amoniaka, ki je izdatnejši in traja dve leti. Žveplenokisli amoniak. — Povpraševanje za jesensko uporabo narašča. Kmetijsko društvo v Qoriei ima v svoji zalogi žveplenokisli amoniak, Po 205 lir za 100 kg. Blago je zajamčeno. Modra galica. — Povpraševanje pojenja, le tu pa tam se poslužujejo galice. Letos se je snet pokazalo, kako so naši kmetovalci lahkomiselni in neprevidni. Raje kupujejo slabo bla-Ko po nižjih cenah. Mnogo je vinogradov, ki jih ie uničila strupena rosa. a mnogo je takih, ki «o ožgani po slabi galici. Žveolo. — Ono znamke Albany, ventilira-no najboljše vrste, 120 lir za 100 kg na drobno, na debelo po dogovoru. Orehove tropine. — Tropine zmlete v vrečah po 100 kg se dobijo pri Kmetijskem društvu v Gorici po 165 lir za 100 kg. Na debelo cena po dogovoru. Naši kmetovalci se še niso popolnoma uverili, da so tropine najcenejša in najboljša krma živini. Povpraševanje po njih narašča. Kmetijsko orodje. — Tudi tu se cena dviga, sicer še neznatno. Vinogradniki naj pravočasno izvršijo naročila kletarskega orodja, ker iskanje blaga, ko se je rabi. je zamudno in večkrat brezuspešno. Vino. — Letošnja letina obeta slabo. Trtne bolezni so uničile mnoge nade vinogradnikov, trajno deževje je povspeševalo trtne bolezni. V nekaterih krajih so vinogradi popolnoma uničeni. Cena vinu je še precej stalna. Na splošno se sodi da bo cena boljša od lanske. Splošna le- tina po kakovosti in količini bo srednja, a v naših krajili slaba. Med. — Letos je jako slab pridelek, sodi se, da je 1/4 lanskega. Cena na debelo najmanj 800 lir za 100 kg, na drobno 10 do 12 lir za kg. Prašiči. — Cena slaba radi slabega povpraševanja in obilice blaga. Mladi pujski od 8 do 10 tednov 30 do 50 lir kos. Starejši po 4 do 5 lir za kg žive teže. Sploh je na trgu v Gorici v tem pogledu revščina, ako se ne oglasijo tuji kupci-Blaga je mnogo na razpolago. Zamudni naročniki, poravnajte naročnino! Goveja živina. — Cena pada radi slabega povpraševanja. Voli za delo so še predmet povpraševanja, a tudi ti le do gotove mere. Otrobi. — Cena raste. Trst je skoro brez njih. Z novo žitno politiko naše države, ki je vse prej nego zaščitnica živinoreje, so se cene dvig- nile. Domače in iz mlinov Stuchi v Benetkah, stanejo 129 lir za 100 kg franko tovarna, iz Jugoslavije krog 115 lir franko meja zacarinjene.” Carina znaša 13.50 za 100 kg. Ne kaže drugega, kakor poseči po dobrih tropinah, ki so kot krma mnogo ceneja kakor otrobi. j OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO 00000000OOOOOOOO DOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO ooooocx>o OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOO OOOOOOOO oooooocžoooooooo Uvoz semenskega krompirja v Ita* lijo jc dovoljen. Kdor bi hotel krompir uvoziti, mora zaprositi laboratorij z.a rastlinske bolezni v Milanu najkasneje do 31. avgusta 1925 za tozadevno uvozno dovoljenje, ki se izdaja le kmetijskim zakonito ustanovljenim organizacijam. To le na podlagi predhodnega ogleda zemlje, kjer za uvoz namenjeni krompir raste. Ta ogled izvrši zastopnik omenjenega laboratorija na stroške uvoznika. Zakon o spuščevalnicah bikov je-stopil že v veljavo. Glavna njegova določila so, da morajo bdi 1) vsi biki. ki se rabijo v javnih spuščevalnicah, prej potrjeni, 2) tudi biki, namenjeni za zasebno rabo. morajo biti potrjeni, 3) ne* nepotrjeni biki se morajo rezati (kastrirati) in 5) prestopki se kaznujejo z glo* bo od 500 do 2000 lir. Več bomo še po ročali o tem važnem, četudi nekoliko strogem zakonskem ukrepu. Danes so si že vsi umni živinorejci na jasnem, da brez dobrih bikov je napredovanje živinoreje niemogogp. Zadnji trg svilodov je pokazal, da bo treba resno misliti na ustanovitev zadružnih sušilnic. Le tako pride naš svi-lorejec v resnici do popolnega zaslužka. Sušilnice prodajajo letos svilode po 40 L za kg in še dražje. Razstava goveje živine v Idriji, ki bi naj se vršila v letošnji jeseni, odpade, radi ogromnih škod, ki so jih napravile živinorejcem zadnja, neurja. Bo pa prh hodnje leto boljše. Dohodki iz tujskega prometa v na-ši državi so znašali v letu 1923 okrog dve in pol miljarde lir, v letu 1924 pa nad tri miljarde. Za letos se pričakuje še večji dotok tujcev. Nemci pravijo, da morejo sedaj vsled oadca lire pri nas izborno živeti s 130 do 150 svojih mark štiri tedne. Žrebanje beneških obveznic se bo vršilo po sedanjih navodilih v teku me* seča avgusta. GOSPODARSTVENE KNJIGE: Uvod v perotninarstvo se imenuje knjiga, ki jo je sestavil A. Slivnik in zalo* žila Jugoslovanska knjigarna v Ljubija* ni. Knjiga je na polju našega kmetijskega slovstva prva te vrste. Sestavljena je skrbno in marljivo in opremljena z raznimi slikami, posebno pa s slikami različnih kokošjih pasem. Vsebina knjige (274 strani) je razdeljena v tri dele. V prvem delu (194 strani) obravnava pisatelj splošne nauke o perotninarstvu in obširno vse, kar se tiče kokošjereje, v drugem delu (46 strani) obravnava druge domače ptice in v tretjem (24 strani) pa kurje bolezni. Vsa vsebina je primerno razvrščena in prepletena z lepimi nauki in navodili ter praktičnimi nasveti, ki jih podaja pisatelj tudi iz lastnih izku* šenj, ker se je sam pečal nad 10 let s perotninarstvom. Vsi. ki se zanimajo za perotnino in se hočejo z njo vspešno baviti, naj sežejo po tej strokovni knjigi. Psebno priporočamo, da si jo nabavi vsaka gbspodinja, kateri je navadno izročena vsa skrb za pejotnino. V njej bo vsaka našla dragocen in poljuden pouk, kako priti in doseči pred vsem, bolj do* bičkanosno rejo kokoši, pa tudi drugih domačih ptic. — Cena nevezani knjigi je 44 Din., v platno vezani pa 56 Din. Dobi se tudi v Narodni knjigarni v Gorici. Tiska odlikovanj Narodna tiskarna. — (1.—VIII.—1925.) — Odgovorni urednik: Dominko Viljem.