-
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
llrednlitvo In uprava« Maribor. Alaksandrov* cesta tu ta , Tatefon 3440 In 2488 tehaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 18. url i Volja mesečno preje man v upravi ali po po«! 10 Din. dostavljen na dom 12 Din i Oglasi po sonlku r Oglase e prej e me tudi oglasni oddelek „Jirtra> v Uublianl i Poitnl čekovni račun «. 11.409
99
JUTRA
99
Javna diplomacija
in enakopravnost držav
Usoda dveh svetlih povojnih načel
Ko se je ob koncu svetovne vojne u-stvarjala nova politična organizacija sveta, sta bili posebno jasno poudarjam dve načeli: javna diplomacija in enakopravnost držav in narodov. Veliki pokojni ideolog W i l s o n je na ti dve zahtevi gradil vso svojo politično stavbo, toda kakor se prej ali slej polaste vsake Plemenite ideje realni špekulanti, tako so se polastili tudi načela javne diplomacije in enakopravnosti držav. Že na mirovni konferenci v Parizu, ko je bil Wilsonše živ in aktiven, se je javna diplomacija 'edno bolj umikala tajni, dokler ni v zadnjem desetletju skoraj docela izginila v pozabljenje. Tako imamo danes še več tajnih meddržavnih pogodb, kakor smo ■iih imeli pred usodnim poletjem l. 1914. Vsebina teh pogodb pa pri Društvu narodov v Ženevi ni registrirana, kakor določajo statuti te organizacije. Ono, kar hranijo njeni arhivi, so samo sfrizi-r^ne kopije, slepilo za javnost, za — pja^vno diplomacijo«.
že večji polom kakor javna diplomacija, je pa doživela ideja enakopravnosti držav in naTodov. Na mirovnih konferencah so odločale o vsem samo velesile. Ostale države so se hočeš nočeš morale. vdati njihovemu diktatu. Odbor petih je razpravljal za zaprtimi vrati o u-sodi celih narodov in ni se brigal niti za najvišje tedanje geslo:	samoodločbo.
Meje so bile potegnjene tako, kakor so velevali interesi velesil, in tudi zaščita manjšin je bila naložena samo malim in pa — premaganim državam. In ko se je pozneje oživotvorilo Društvo narodov, so ga zopet vzele v zakup velesile. Postalo je izključno eksekutivni organ njihove volje. Srednje in male države smejo samo govoriti, sklepati in odločati ne morejo. Zato je tudi tako velika razlika med nastopanjem ženevske institucije napram malim in med nastopanjem nabrani velikim. Spomnimo se samo kriške afere in Daljnega vzhoda!
Docela isti pojav opažamo na raznih konferencah, ki so v zadnjem času tako neverjetno številne, da jih je že težko razločevati in zasledovati. Tako smo videli n. pr. na razorožitveni konferenci v Ženevi, da so se velesile sporazumevale
ločeno od srednjih in malih držav, ki so bile pripuščene samo k plenarnim sejam in splošnim razpravam. Še vse bolj jasno, in doslej nenavadno drastično, nam je pa pokazala preziranje malih držav taktika velesil na sedanji reparacijski konferenci v Ženevi. Najbolj klasičen primer je pač znana deklaracija Anglije, Francije, Italije, Japonske in Belgije. Te države, h katerim je bila Belgija pritegnjena menda samo zaradi lepšega, so kratkomalo sklenile na svojo roko rešiti reparacijski problem in so ta svoj sklep sporočile srednjim in malim državam šele tedaj, ko so ga dale tudi že časnikarjem. In ko je zastopnik Jugoslavije, mi-nisterski predsednik in zunanji minister dr. Voja Marinkovič proti temu protestiral, je delegat Anglije M a c d o-nald kratko izjavil: »Ce deklaracijo o-dobrlte, bomo o njej razpravljali, če je ne, ne bomo. Uveljavljena bo brez vas!«
Toda že samo sklicanje konference dokazuje. kako daleč smo se oddaljili od 1. 1918. postavljenega načela enakopravnosti držav in narodov. Konferenco so kratkomalo sklicale velesile in povabile nanjo srednje in male države, dasi so nekatere izmed teh velesil dosti manj zainteresirane na reparacijah, kakor je n. pr. Jugoslavija. Ce se reparacije črtajo, bo izgubila Anglija na leto samo 66.9 milijonov zlatih mark, Italija celo le 37.7 milijonov, dočlm izgubi Jugoslavija, ki je bila na konferenco samo »povabljena«, 68.9 milijonov, Načelo enakopravnosti propada torej prav tako naglo, kakor je propadla javna diplomacija. Z velikimi koraki se svet na vseh koncih in krajih vrača k starim, zlim predvojnim metodam.
Kakor pa je morala in bo še morala zmagati enakopravnost in enakovrednost človeka kot posameznika, tako bo prej ali slej moralo biti tudi konec delit ve sveta na velike in male narode, na take, ki smejo vse in na take, ki ne sme jo ničesar. In dokler ta zmaga ne bo do-bojevana, se na svet ne bo vrnil zaže-Ijeni mir, ne bo se obnovilo pogrešano blagostanje. Bodočnost, lepša bodočnost je samo v demokratični enakopravnost! In enakovrednosti narodov in držav!
Srdite poulične borbe v Bolgariji
Nasprotja med zemljoradniki in makedonstvujočim! — Ugrabljenje časnikarja Kostovega — Pretep na shodu
Cankovega
SOFIJA, 23. junija. Težko gospodarsko stanje in divjanje makedonstvujo-člh povzroča v Bolgariji vedno več težkoč. Makedonstvujofil so se pričeli
boriti tudj proti zemljoradnlkom, ki so sedaj zopet najmočnejša stranka, dasi niso enotni. Zemljoradniki seveda odgovarjajo In zdi se, da se pripravlja odločilen spopad. Posebno veliko o-gorčenje je vzbudilo ugrabljenje zem-ijoradniškega časnikarja Dena Kostovega, urednika »Zemljodelskega Zna-mena«. Rostov je Ml v nedeljo aretiran na postaji Kaspičan, ko je potoval na neki shod v Novo selo. Kam je izginil po aretaciji, ne ve niti orožništvo niti notranje ministrstvo, kakor tudi ne, kdo je dal nalog za aretacjo. Jasno je, da so vso stvar aranžirali make-donstvujoči, ki so Kostovega ugrabili.
Aktivnost zemljoradnlkov dokazuje tudi napad na shod bivšega ministrskega predsednika Aleksandra Cankovega v Burgasu. Na shodu je nastal Pretep, ki je trajal četrt ure. Orožniki
so le z največjim naporom napravili red. Prepir In pretep je izzval Cankov sam, ki je zahteval, da se mora sedanja vlada odstraniti in uvesti režim močne roke. Zemljoradniki so mu odgovorili s klici »Dol ljudski ubijalec!«
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Vreme se bo le polagoma zboljša--!o. Hladno.
Pri apnenju arterij v možganih in srcu
dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polnostransko ohromelih s »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ameriška demagogija v Ženevi
Hooverjeva spomenica — Izjava iz Bele hiše — Protest francoskega tiska — Razorožitvena konferenca v nevarnosti
ŽENEVA, 23. junija. Na zahtevo ameriškega delegata Gibsona je Henderson sklical včeraj glavni odbor razorožltvene konference. Na seji je Gibson prečital Hooverjevo spomenico, v kateri zahteva znižanje oborožitve vseh držav za tretjino. Na kopnem se morajo popolnoma odpraviti tanki, plini in težki topovi. Vsaka država sme imeti le toliko vojakov, kolikor jih potrebuje za notranjo varnost in zunanjo obrambo. V zraku se odpravijo bombna letala in prepove se bombardiranje. Na morju se vse bro-dovje zmanjša za tretjino. Spomenica pravi, da bi bil na ta način storjen najvažnejši korak za obnovitev svetovnega gospodarstva. Razorožitev M odpravila bojazen in medsebojno nezaupanje.
WASHINGTON, 23. junija. Iz Bele hiše je bilo odposlano uradno obvestilo, ki zanika lozansko vest, da bi Mia Amerika, če se njen razorožitveni pred log sprejme, pripravljena popustiti gle-
de vojnih dolgov. Amerika vztraja slej ko prej na stališču, da so razorožitev, reparacije in dolgovi tri docela ločene stvari. Prav tako bo neovirano izvršila svoj triletni program za gradnjo vojnih ladij, tudi če se njen razorožitveni predlog sprejme. Glede dolgov se je eventuelno pripravljena pogajati z Evropo, če se zedini radi reparacij.
PARIZ, 23. junija. Današnji listi odklanjajo soglasno Hooverjevo poslanico označujoč jo kot demagoški volilni manever. Hooverja samega napadajo brezobzirno in mu očitajo, da izrablja razorožitveno konferenco v svoje o-sebne politične namene. Njegov predlog je tak, da bi se morali razorožiti vsi, samo Združene države ne. Taka razorožitev bi samo izenačila Francijo z Italijo in Nemčijo. Amerika bi se vojaško okrepila, ostale države bi pa bile napram njej oslabljene. Po vsem tem je docela jasno, da bo Hooverjev predlog propadel in žnjim vsaj zaenkrat tudi uspeh konierence.
Nemčija ne plača ničesar več
V Lozani hi sporazuma — Nemška spomenica Afront proti francoskim predlogom
LOZANA, 23. junija. Po prvih optimističnih pričakovanjih postala vedno bolj očito, da so spori zaradi reparacij skoraj nepremostljivi. Posvetovanja med Herrlotom in Mac-donaldom, o katerih so včeraj trdili nekateri listi, da so končala z novim sporazumom, niso obrodila nobenega uspeha. Dočlm vztraja Anglija pri zahtevi, da se reparacije kratkomalo črtajo, se Franclja s svojimi ožjimi zaveznicami, osobito Jugoslavijo, energično brani take rešitve.
Nadaljna sporazumevanja med
Herrlotom in Macdonaldom je pa nova nemška spomenica, izročena včeraj, skoraj popolnoma onemogočila. Spomenica, katero je nemški zunanji minister baron Neurath izročil predsedniku Macdonaldu, na« glaša, da se morajo reparacije brezpogojno črtati. Nemčija ne pristane na novi moratorij in je prav tako tudi proti uvedbi sistema odplačil, najetju kakršnihkoli hipotek na drržav ne ustanove ter oddaji železnic. Skratka, Nemčija izjavlja, da ne pla ča ničesar več.
Pred državljansko vojno v Nemčiji
Konferenca notranjih ministrov — Spopadi in pokolji Viljem se vrne v Nemfcijo? — Kerrl zopet predsednik
pruske zbornice
BERLIN, 23. junija. Notranji politični položaj postaja v Nemčiji vedno nevarnejši. Popolnoma je jasno, da se pripravljajo usodni dogodki, ki bodo Izzvali vojaško diktaturo ali pa državljansko vojno. Da bi se v zadnjem trenutku dosegel sporazum, je vlada poklicala v Berlin vse notranje ministre nemških dežel, ki so se včeraj dopoldne sestali na konierenci pod predsedstvom državnega notranjega ministra. Izgiedi za sporazum so pa zelo majhni, posebno zato, ker odklanja Bavarska absolutno vsako vmešavanje države v notranje zadeve dežel. Včerajšnja »9taats-Zeitung«, uradno glasilo bavarske vlade, pravi, da ne bodo vojaški poveljniki in zasilni dekreti tam, kjer je v veljav! pravica, ničesar opravili.
Medtem se nemiri, ki se spreminjajo že skoraj v državljansko vojno, nadaljujejo po vsej prostrani republiki. Spopadi se sploh ne dajo več kontrolirati, najhuje Je pa v Porenju ter v Šlezlji. Tudi v Berlinu so bili včeraj novi iz gredi, pri katerih je bil ubit neki narodni socialist.
BERLIN, 23. junija. Tu se trdovratno širijo vesti, da se na jesen vrne v Nemčijo bivši cesar Viljem in se bo nastanil v Koburgu. V ta namen se baje že pogaja s Papenovo vlado. Narodni socialisti se vrnitvi cesarja v Nemčijo ne protivijo, novi zunanji minister baron Neurath pa izkorišča vse svoje odlične zveze v Angliji in Italiji, da bi dosegel dovoljenje obeh velesil.
BERLIN, 23. junija. Včerajšnja seja pruskega deželnega zbora je potekla popolnoma mirno. Za predsednika je bil ponovno in dokončno izvoljen narod-no-sociallstični poslanec Kerrl, in sicer s 197 glasovi. Poslanci centruma so se glasovanja vzdržali. Novi ministrski predsednik bo pa Izvoljen šele po državnozborskih volitvah.
REVOLTA V DtlSSELDORFU.
DOSSELDORF, 23. junija. Tu so bili predvčerajšnjim in včeraj veliki komunistični nemiri. Komunisti so napadli policijo, ki ie morala streljati in je pri tem več oseb ranila. Hitlerjevci zahtevajo sedaj, da se komunistične organizacije takoj razpuste.
''"'Stran ?.
*3ESErJHaEE2H
Marffioršltl »VEČERNI K« JuTra
..at n -
V'M ST! 5 WS; cfiie 23. VTTT932.
rti-aajg
Mr /e prva dolžnost državljana
SCHULENB URG-KEHNERT
Zahteve narodnih železničarjev
Sklepi kongresa Organizacije jugoslovanskih narodnih železničarje v Nišu
Nevšečnosti v mestnem parku
Zvest obiskovalec in ljubitelj mestnega parka nam piše: Naš park je sedaj pač v svoji najkrasnejši obleki in kdor šeta po njem, je poln občudovanja. Marsikateri tujec je že izjavil, da v Jugoslaviji ni lepšega parka. In vendar smo si v tem rajskem vrtu, kjer bi imeli vsi obiskovalci lahko zadosti užitka in ugod nosti, vedno v laseh. Gre namreč tu za dve stranki. Prva stranka stoji pod pokroviteljstvom skrbnih a tudi razburljivih mamic, in ta zagovarja vse tiste male samosrajčnike in kratkohlačnike, ki maturirajo, pardon: naturirajo še vsi v vozičkih, za klopmi in drevesi...; druga fronta starejših stoji pa pod pokroviteljstvom »Olepševalnega društva«.
Prva sovraži paznika, ga zmerja, mu preti s pritožbami, ga hoče spraviti iz službe in ga imenuje v nekem listu »grobega cerberusa«. Druga stranka pa hvali tega paznika radi njegovega vljudnega in vestnega službovanja, osobito pa, ker ne dovoljuje več žoge metati, po travi skakati in cvetje trgati. To pišem v imenu teh drugih in pristavljam k pritožbam prvih, da prihajamo v naš divni park se spočiti, uživati mir in občudovati krasote narave, ne pa požirati prah različnih vozil, in prenašati skakanje, kričanje, vrišč in jok otrok. Tudi nam ni prijeten tisti večni: mama l..u, mama k.. i, kar se vedno opravlja za našimi klopmi. Posebno v vročih dnevih ni baš prijeten tak duh. Pa tudi gledalcu »narave« se obrne, če vidi primer gospe, ki otroka osnaži in si potem prst obriše ob travo. Res, krasni prizori!
Zagovornik malih je predlagal ureditev novega otroškega igrišča, ki je bilo že pred dvema letoma predvideno. Ker obstoja troje otroških igrišč, menim, da bi tudi četrto ne izdalo, kajti mamice bi se ne hotele ločiti iz starega parka, ki jim nudi toliko »štofa« prir mimoidočih.
Da ne pride konečno zadeva pred forum v Lozani in da ne bo treba četrtega igrišča, predlagam, da se nas kratkoma-lo loči in naj se malim odkaže novi, ostalim pa stari park. Vrlemu pazniku bi bilo nadzorstvo zelo olajšano, ker bi intenzivna skrb za laboda, race, paviljon, cvetlične nasade, ter za snažnost klopi in njih okolice odpadla, to se pravi: mi bomo že sami pazili.	K.
Prevoz zemeljskih ostankov dr. Erhatiča
Zemeljske ostanke legacijskega tajnika našega poslaništva na Dunaju dr. Stanka Erhatiča, ki se je z avtom smrtno ponesrečil pri Dunajskem Novem mestu, je bilo prepeljano danes popoldne z dunajskim brzovlakom preko Maribora v Ce.je, kjer je bil pogreb izpred kolodvora na celjsko okoliško pokopališče. Tragično preminulemu dr. ErhatiČu so izkazali zadnjo čast na mariborskem glavnem kolodvoru zastopniki vojaških in civilnih oblastev.
Novinarski klub.
Drevi ob 18. uri važna seja v kavarni »Bristol«. Člani se pozivajo, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Iz banovinske službe.
Za banovinskega uradniškega pripravnika pri okrajnem glavarstvu v Dolnji Lendavi je imenovan Martin Ferjan; za »zvaničnico« pri okrajnem glavarstvu v Dolnji Lendavi je imenovana Nežika Kosova; pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru pa je imenovan za slušatelja Maks Klopčič.
Iz carinske službe.
Premeščeni so: h glavni carinarnici v Beogradu carinik Nikola Djukanovič iz Maribora k mariborski glavni carinarnici, carinik Dragutin Paljaga iz Soluna, iz Maribora carinika Vasilij Lozič h glavni carinarnici v Novem Sadu, Anton Berlot pa k carinarnici na Jesenice; k carinarnici v Dravogradu je premeščen carinik Oskar Kolar.
Poroke.
V Mariboru so se poročili: g. Maks Šerbec, mesarski pomočnik, z gdč. Julijano Steinacherjevo, trgovsko sotrudni-co, g. Ivan Zohre, elektromonter, z gdč. Marico Gabrovo, zasebnico in g. Franc Živko, posestnik, s posestnico gdč. Terezijo Jakopčevo. Bilo srečno!
Te dni je bil v Nišu letošnji kongres Organizacije Jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, te največje naše edinice, ki združuje ogromno večino vsega jugoslovanskega prometnega osebja. Kongresa so se vdeležili delegati podružnice iz vse države in na njem so se pretresala vsa železničarska in brodarska življenjska vprašanja, ki jih u-stvarja sedanja kritična doba.
Ob koncu zborovanja je bila soglasno sprejeta resolucija, ki vsebuje te-le zahteve: »I. Da se uzakonjeni zakonski pred pisi in predpisi pravilnikov takoj In v celoti uveljavijo. V kolikor niso jasni in bi interpretacija mogla biti sporna, naj se uveljavijo v korist nameščencev, ne v njihovo škodo. 2. Da se spremene, odnosno izpopolnijo odredbe zakona o državnem prometnem osebju in vseh pravilnikov, in sicer po predlogih OJNŽB, posebno pa še tudi pravilnika o pomožnem osebju. 3. Da se OJNŽB pozove po svojih določenih delegatih k sodelovanju pri spreminjanju zakonov in vseh pravilnikov, odnosno da se dajo projekti organizaciji v presojo, tako, da bo mogla predložiti svoje upravičene zahteve in želje.
Organizacija je prepričana, da je sedanjega slabega položaja krivo predvsem dejstvo, da se velik del njenih nasvetov in želj sploh ni upošteval in se njeni zastopniki niso klicali k sodelovanju pri sestavljanju zakonov in pravilnikov. Kajti samo oni bi, kot železničarji, zavedajoči se svojih dolžnosti in poznavajoči prometno službo, mogli s svojimi nasveti koristiti tako službi kakor uslužbencem. Ugotavljajoč to dejstvo, se organizacija nadeja, da se bo v bodoče ta napaka popravila in da nasveti organizacije ne bodo ostali le mrtve črke na papirju.
Štirinajsti kongres OJNŽB naroča osrednji upravi svoje organizacije, da ima stalno v evidenci vse sklepe in pred loge letnih občnih zborov oblastnih u prav in strokovnih sekcij, kakor tudi U prave v Splitu.«
Ob koncu kongresa je bila izvoljena nova osrednja uprava. Za častnega pred sednika je bil izvoljen Lazar Miloševič, za predsednika pa Nikola Grujič, načelnik finančnega oddelka generalne direkcije državnih železnic.
Iz mariborskega zdravniškega društva.
V soboto 25. t. m. ob 16. uri so vabljeni člani mariborskega zdravniškega društva k ogledu zdravstvenih naprav v palači OUZD. Zbirališče pred poslopjem.
Tombola ženskega društva.
Tombola v prid »Počitniškega doma kraljice Marije« bo 18. septembra, v primeru slabega vremena pa 25. septembra ozir. 2. oktobra tl. Ponovno opozarjamo na to ostala društva, na cenjeno občinstvo se pa obračamo z vljudno prošnjo, da nam izkaže naklonjenost ter prispeva dobitke za tombolo. — Mariborsko slov. žensko društvo.
Sprememba posesti.
Znano gostilno »pri Lokomotivi« na Frankopanovi cesti sta prodala lastnika Anton in Marija Rozman posestniku, gostilničarju in mesarju Dominiku Gajšku iz Slovenjgradca za 340.000 Din.
Tudi oni, ki boluje]o na arteriosklerozi, pijejo Sisaško mineralno vodo, ker se na ta način rešujejo te težke nadloge.
Nezgoda.
V Vurmatu se je samokresom obstrelil na levi roki 13-letni posestniški sinček Maks Stampfer. Ko ni bilo očeta dO' ma, je poiskal nabiti samokres v preda !u očetove mize in se z njim tako neprevidno igral, da se je samokres sproži! Odneslo mu je sredinec leve roke. Spraviti so ga morali v bolnišnico. Tja so pre peljali tudi 11 letnega sodarjevega sinčka Rudolfa Ciringerja iz Razvanja, ki seje ob kosi hudo porezal na obeh nogah.
Službeni list
dravske banovine objavlja v letošnji 49. številki: uredbo o prevedbi uslužbencev pravoslavne verske uprave v avtonomno (samoupravno) službo srbske pravoslavne cerkve, uredbo o prvem in občasnem pregledovanju in žigosanju me ril, merilnih priprav, sodov, steklenic in posode, nadalje objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in izpremembe v stalezu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Grozna smrtna nesreča
Pastirček je splezal na električni jambor, kjer ga je ubil
tok visoke napetosti
l
se jim je nudil še groznejši prizor, ka^ kor so ga pričakovali: Na visokem Jam' boru je med žicami viselo samo še neka] ostankov otrokovega trupla, v bližini na tleh pa Je ležala nezavestna dečkova mati, ki Je bila prihitela na trav' nik in se od groze onesvestila. Ob elek trlčnem Jamborju je ležala tudi ubita kra va, ki je tudi na nepojasnien način pri šla v dotik z električnim tokom.
Uslužbenci elektrarne Fale so brž snel: z jambora ostanke trupelca ubogega dečka in jih spravili v mrtvašniccuna lim buškem pokopališču. Nesrečno mater pa so nezavestno naložili na rešilni avto, ki je bil med tem tudi že prispel in jo prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer je polagoma prišla k zavesti.
Prebivalce Limbuša in okolice je sno-či pretresla strašna vest o nesreči, katere žrtev je postal 121etni posestniški sinček Tonček Klobasa.
Tonček je včeraj popoldne pasel krave na travniku ob Dravi, kjer stoji visok železni jambor daljnovoda Fala-Maribor. Tja gor je splezal dečko, in ko je bil na vrhu, je prišel v dotik z žicami visoke napetosti. Učinek je bil grozovit. V istem trenutku je dečka ubilo in užgalo kakor od strele. Njegovo trupelce pa je obviselo na žicah in dobesedno zoglenelo.
Od daleč je opazil grozni prizor neki bližnji sosed, ki je brž odhitel v Limbuš in telefonično obvestil o nesreči mariborsko reševalno postajo in elektrarno Falo. Na Fali so tok prekinili in takoj z avtomobilom odhiteli na kraj nesreče. Tu
POPOLN PORAZ KOMUNISTOV V ČILU.
SANTIAGO DE CHILE, 23. junija. Komunisti so izvedli včeraj nov revolucionarni napad na policijo in državne urade, da bi se znova polastili oblasti. Spopadi so se nadaljevali 24 ur, dokler niso bili ustaši docela poraženi. V bojih je bilo 50 ustašev ubitih, okoli 300 pa ranjenih. Vladne čete so izgubile 10 mož. Vojaško etališče so vladni topničarji tako dolgo obstreljevali, da so uničili vsa letala ter na ta način preprečili, da bi se letalski častniki pridružili komunistom.
VALPARAIZO, 23. junija. Davilova vlada je proglasila nad Santiagom de Chile in nekaterimi drugimi centri preki sod in nastopila brezobzirno proti vsem rušilcem miru in reda. Aretirala je skoraj vse voditelje komunistov in mnoge postreljala. Tako se položaj polagoma normalizira in položaj vlade postaja vedno bolj trden.
NOVA KATASTROFA V ANDIH.
SANTAIOG DE CHILE, 23. junija. Vče raj je bil tu silen potres, ki je porušil več hiš in napravil veliko škode. Človeških žrtev menda ni. Potres je povzročil ponoven izbruh nekega ognjenika v Andih.
PROCES PROTI GORGULOVU. PARIZ, 23. junija. Obravnava proti atentatorju Gorgulovu, ki je bila določena za 11. in 12. julija, je odgodena do konca meseca. Gorgulov pride pred pariško poroto.
S policije.
Danes imajo med prijavami zabeleženo pritožbo zoper vlačuge in potepuhe, ki postopajo v grajskem gozdu ob Treh ribnikih in nadlegujejo sprehajalce. S svojim grdim vedenjem ti postopači cesto vzbujajo javno pohujšanje in je skrajni čas, da napravijo varnostne oblasti v tem oziru red. — Aretiran je bil neki France C., ker je svojemu znancu, s katerim sta skupno popiva’a, ko je ta trdno zaspal na klopi v nekem gostilniškem vrtu, sezul nove čevlje in mu jih odnesel. France je na policiji tatvino priznal in ker ima na vesti še neko drugo pregreho, bo oddan sodišču. V policijskih zaporih je prespala preteklo noč svojega hudega mačka 62!etna Marija Hvaleče* va. Marija je že stara pijanka in znanka policije in je bila radi pijanosti že neštetokrat kaznovana. Tokrat pa so ji iz posebne milosti prizanesli in jo izpustili brez kazni. — Pred dnevi je dobila policija obvestilo o nameravanem vlomu pri nekem trgovcu v Selnici. Po preiskavi pa je bilo ugotovljeno in dokazano, da so se pripravljali na vlom neki ptiči, ki so presedeli, skupno s tatinskim slikarjem in »železnim kraljem« Listom, kaze11 v zaporih tukajšnje jetnišnice. Kakor so izdali, jih jej»železnikralj« v jetnišnici natančno poučil, kako se s pridom vlomi..* Se preden pa so šli v prakso, jih je policija polovila, in so morali ponovno v zapor.
Iščejo dediče.
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu, Ka-menita ulica 15. razglaša, da je v Ameriki umrl Pavel Galicky ij5 Pivnice in za-Pustii nekaj premoženja. Njegovi nasledniki naj se javijo komisarijatu s svojim naslovom in z dokazilom, da ^ s gokoj-  -orbdstvu.
Reparacije.
Nove žrtve požigalca na Drav. polju
V Hotinji vasi je gorelo na domačiji Marije Kobanove
Škode je nad 50.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Orožništvo iz Hoč si vestno prizadeva, da izsledi tega drznega požigalca, ki je preložil svoj zločinski posel zdaj na severni del Dravskega polja. Prebivalstvo je že skrajno preplašeno in iz strahu pred ognjem nima nobene mirne noči več.
Še se je kadilo s pogorišča pred dnevi upepeljenega gospodarskega poslopja posestnika Gorenjaka, ko se je minule noči okoli polnoči nenadoma pojavil rdeči petelin v par sto korakov oddaljenem gospodarskem poslopju posestnice Marije Koban v Hotinji vasi. Zgoreli so vsi vozovi, plugi, brane, in vsa klaja za živino, lanski kakor tudi letošnji pridelek. Na pomoč prihiteli gasilci iz Hotinje vasi in Pobrežja so imeli radi pomanjkanja vode težavno delo. Sreča samo, da so ljudje mogli še pravočasno rešiti živino. V bližini so namreč kosili kosci, ki so zapazili ogenj in prebudili tudi gospodinjo, ki je trdno spala.
Potrebno bi pa bilo, da bi občine organizirale nočne straže, kakor so to storili drugod, da se tako vsaj nekoliko zavarujejo proti nevarnosti požiga.
ŠIRITE VEČERNIH1*!
»Da si poljubil mojo prijateljico, to moreš popraviti samo, če mi kupiš nos« klobuk.«
»Dobro! In ti obljubim, da bom to tvojo prijateljico poslej pustil v miru.«
»Škoda! Želela bi si še novo večerno obleko...«
Razstava na realni gimnaziji
Priča o mnogih mladih talentih
Prijetno sem bil iznenaden, ko sem stopil v razstavne prostore. Namesto pričakovanih povprečnih risb, kot jih navadno vidimo na sličnih razstavah, sem videl skoro sama izbrana dela, ki pričajo, da je na naši realki mnogo talentov. Prejšnja leta so bile take razstave znamenitost, in je bila realka na glasu, da je vsak njen dijak dober risar. Pozneje je zanimanje za risanje padlo, talentov ni bilo — sedaj pa gre hvala-bogu na bolje.
Moj bivši profesor, prijazni g. Ravnikar me je vodil po razstavi in mi razkazoval posamezne risbe; tožil pa tudi, da bi se že dalo kaj napraviti iz teh fantov, ki že sedaj tako dobro rišejo, ako ne bi bili vsi profesorji preobloženi z delom in razredi tako polni. V risalnici jih sedaj sedi kar po 50 do 60 učencev — ko sem jaz hodil v šolo, nas je bilo v risalnici samo 20 do 25 — in se profesor seveda ne more tako posvetiti izrazitim talentom, kot bi se hotel. Toda kljub temu so uspehi krasni in zavidljivi.
Najbolj zastopan na razstavi — in najmočnejši tvorec je gotovo šestošolec Sila. Njegovi akvareli so že zrele mojstrovine. Tehnika in kompozicija odlična, žive barve in res umetniški okus razodeva njegovo resno hotenje. Prav posebno ugajajo »Miljacka«, »Gozd v jeseni« in »Stari mestni stolp«, ki je njegova najlepša slika.
Drugi je osmošolec Žnuderl, ki je izstavil precej del v olju. Tudi on oči-biie močan talent, in je škoda, da ne namerava iti na akademijo.
Silno so me iznenadili lesorezi četrtošolcev! Tako se dela, fantje! To je prava Pot in po tej hodite.
Odličen je posebno Tuš a k, toda tudi Klasinc, Lovše in drugi so prvovrstni. Ako bodo še naprej tako pridni, bodo kot maturantje že dobri grafiki. Še enkrat: fantje, le tako naprej!
Lep talent je tudi četrtošoika Pir-c h a n o v a. Njena perorisba »Kristus na križu« je odlična kopija in tehnično jako dobra. Samo bolj resno se bo morala poprijeti dela, kajti na risbi se pozna nekaj površnosti. Polovica je namreč zelo skrbno izdelana, ostala pa kar tako tja vendan. To moti! Dekle naj se tega pazi in nam bo potem, ko bo stvar vzela resno, še v veliko veselje. Bomo imeli vsaj eno umetnico več, saj jih imamo itak tako malo!
Prav priden je tudi Boris V a h t a r, vendar so njegove slike večinoma kopije, in fo ni dobro. Naj enkrat poizkusi Po naravi.
Pa tudi nižji razredi imajo zdrav risarski naraščaj. Falta, tretješolec Zi-n a u e r in prav posebno prvošolec M a 11 so nam porok, da bo realka zopet uživala sloves, kot ga je nekdaj.
Dekleta so v posebni sobi razstavila svoja ročna dela; aranžirana je razstava jako okusno, ugajajo pa najbolj prtiči in blazine v narodnem slogu.
Razstavo prav toplo priporočam posebno starišem, ki imajo tu dokaz, kako se v šoli dela!	—ka.
Šolska mladina v Slivnici priredi ob zaključku šolskega leta v nedeljo 26. t. m. v društveni dvorani v Slivnici lepo mladinsko igro »Martin Na-puhek«. Na sporedu je razen tega več deklamacij in pevskih točk, nastopi pa tudi novo ustanovljeni orkester z raznimi koncertnimi točkami pod taktirko g. Mejovška. Vabimo k številnemu obiska!
Sharkey
novi svetovni boksarski prvak.
Obmejni promet na severni meji
V maju jc dopotovalo 10.774, odpotovalo pa 9.736 oseb
V mesecu aprilu je prekoračilo našo severno mejo skupno 20.510 potnikov. Število potnikov se je zvišalo za pet tisoč od meseca maja. Dopotovalo je 10.774 oseb, in sicer 2962 Jugoslovanov, 4401 Avstrijec, 1266 Čehoslovakov, 566 Nemcev in 1479 pripadnikov drugih držav. Preko Maribora je dopotovalo 1593 Jugoslovanov, 2856 Avstrijcev, 2193 Čehoslovakov, 498 Nemcev in 900 drugih: preko Št. lija, Cmureka, Dravograda, Prevalj, Radgone in Hodoša pa je dopotovalo 2733 oseb.
Odpotovalo je v preteklem mesecu 9.736 oseb, in sicer 3295 Jugoslovanov, 3893 Avstrijcev, 4061 Čehoslovak, 442 Nemcev in 411 drugih. Preko Maribora
je odpotovalo 2616 Jugoslovanov, 2644* Avstrijcev, 1546 Čehoslovakov, 361 Nemec in 320 drugih, skupno torej 7490 oseb. Preko Št. lija, Cmureka, Dravograda, Prevalj in Hodoša je odpotovalo 2246 oseb.
V tranzitnem prometu je potovalo v preteklem mesecu: Maribor - Rakek 877 potnikov, Rakek - Maribor 873, Maribor -Prevalje 327, Prevalje - Maribor 210, Prevalje - Labud 754 in Labud - Prevalje 795. Skupno 3636 oseb.
V prvi polovici letošnjega leta je prekoračilo severno mejo 72.740 potnikov, in sicer 28.126 Jugoslovanov, 28.483 Avstrijcev, 9.576 Čehoslovakov, 3.172 Nemcev in 3383 potnikov iz drugih držav.
Velika športna tombola
katero priredi prvi slovenski športni klub Maribor, bo v nedeljo 26. trn. ob 14. na Trgu Svobode. Prva tombola bo znesek 3000 Din v gotovini, nadalje: spalnica iz trdega lesa, velika moderna kuhinjska omara, šivalni stroj, športno kolo, lep kanu-čoln, otomana, smučarska obleka po meri, dve svileni obleki, 1000 komadov opeke, vreča moke in 25 kg sladkorja. Na tomboli bo tudi nad 500 drugih dobitkov, kakor drva, premog, živila in vsi, ki iščete srečo, kupujte pridno tablice za to športno tombolo. — Tablice so na prodaj v trafikah in stanejo le 3 Din. Glavni dobitki bodo razstavljeni v izložbi trgovca Preisa v Gosposki ulici.
Sejna dvorana lozanske konference
m	$	&
To je prva slika z lozanske konference, posneta na otvoritveni seji. V sredini sedi predsednik konference, angleški premijer Macdonald. Pred mizo je mikrofon za prenos po radiu. Značilna je velika palma v kotu — simbol miru...
Konjice
Tekma koscev, prirejena od sokolske čete v Konjiški vasi preteklo nedeljo, je potekla v najboljšem razpoloženju udeležencev. Ob 14. uri se je pomikal sprevod koscev, grabljic, koscev-škricev in številnega občinstva s konjenikom na čelu iz Konjic v Konjiško vas ob zvokih harmonike in med veselim petjem in vriskanjem koscev. Na travniku so govorili brat starešina dr. Mejak, br. četni starešina Ajdnik in društveni prosvetar br. Nemec, ki so poudarjali veljavnost kmečkega dela in kmečkega stanu. Nato seje vršila tekma in so se gledalci zlasti zabavali, ko so nastopili kosci-škrici.
Razvitje Sokolskega prapora Sokolskega društva Konjice, združeno s telovadnim nastopom in z veliko narodno veselico na praznik sv. Petra in Pavla, bo velika manifestacija sokolske in državne ideje v Dravinjski dolini. Praporu kumuje g. ban dr. Drago Marušič, ki bo pri tej priliki sprejel tudi vse župane konjiškega sreza v Okrajni hranilnici. Po slavnosti bo skupen obed vseh županov in starešin sokolskih edinic v dvorani Narodnega doma. Spored za slavnost: Na meji celjskega in konjiškega sreza sprejme g. bana zastopstvo občine in društev v Stranicah. Slavnostni sprejem g. bana v Konjicah bo ob 10. uri pri slavoloku pred Narodnim domom. Razvitje prapora ob 11. uri na glavnem trgu. Javna telovadba prične ob 15. uri. Pri isti sodelujejo vse sokolske edinice Dravinjskega okrožja in Sokolsko društvo Slov« Bistrica. Nastopi tudi oddelek vojaštva iz Slov. Bistrice. Zaprošeno je za četr-tinsko vožnjo in za poseben večerni vlak za povratek iz Konjic do Poljčan, s priključkom na vlake ob glavni progi. CSs* por, — delo ljubljanske tvrdke Hafner in domačih sester, — je razstavljen v izložbi trgovine Petek.
Čarovnik, devica in kozel
Moderen profesor preizkuša 600letno čarovnijo.
Včerajšnji »Večernik« je prinesel zanimivo sliko o čarovniškem eksperimentu, ki ga je poizkusil te dni predsednik neke angleške družbe za raziskovanje okultnih pojavov na gori Brocken, pravljičnem plesišču čarovnic. O tem poizkusu posnemamo iz nemških listov še te-le podrobnosti:
Eksperiment je bil pravzaprav generalna proba za čarovniško predstavo, ki bo v kresni noči. Pri tej predstavi igrajo vlogo tri osebe: prvič čarovnik, drugič devica čistega srca, tretjič bel kozel. Iz tega kozla bi se imel pričarati »prelep mladenič«. Kraj: magičen trikot v magičnem krogu, konica trikota kaže Proti mestu Kasselu, osnovnica pa na Čarovniško plesišče. Eksperimentator je mister Priče, ki je prišel naravnost iz Londona, in z njim profesor Joad z londonske univerze. »Devica čistega srca« ie Angležinja, malega dražestnega belega kozliča pa je poklonila za ta poizkus uprava železnice, vodeče preko Harza.
Po čarovniški knjigi je predpisana Polna luna. Žal je bil mesec izginil, ko se je proti polnoči pričela generalna izkušnja. Tako je moral nadomestovati luno žaromet iz hotela na Brockenu. Oko-« 11. ure je pričelo. Privedli so kozla iz
hleva v hotelsko vežo, kjer je čakala nanj angleška družba, dame v sijajnih večernih toaletah, gospodje v fraku in cilindru. Kozla so vodili na predpisani belosvileni vrvici. Bil je velik halo, ko je kozel vstopil, dame so ga božale in poljubovale in ga vpraševale za njegovo mnenje, nakar se je kozel vpričo izjavil tako, da so morali poklicati hotelskega slugo, ki je pritekel z metlo in smetišnico ...
Končno je bilo vse pripravljeno. Mr. Priče je nesel čarovniško knjigo, devica posodo s kadilom, drugi »služabniki« vrč z rdečim vinom in pa mazilo, sestavljeno po natančnem predpisu iz krvi netopirja, saj petrolejke in čebelnega medu.
Čarovnik, devica in kozel so stopili v magični krog. To se pravi: kozla so mo-ra'i vleči noter, ker se je branil z vsemi štirimi. Zavezali so mu oči, ker se je plašil ognja. Občinstvo se je razpostavilo v velikem krogu, meketalo, mijavkalo in zbijalo šale.
Nato je mister Priče pričel mrmrati predpisano kozjo molitvico. Tudi kadilo ie po predpisu gorelo 15 minut. Potem so devici da'i v roke veliko posodo z vodo, da je pogasila ogenj. Zdaj je prišel na vrsto ubogi kozel. Namazali so ga z netopirjevim mazilom, pri čemer bi imela devica mrmrati po latinsko besede: »Proč, vi brezbožniki!« In zdaj bi se imela po čarovniški knjigi v smeri proti Kasselu prikazati svetla luč. A to se ni zgodilo.
In samo operater — snemali so seveda obenem ves prizor za film — je rjovel: »Se enkrat šest bakel!« In bakle magnezije so zabliskale v jarki luči, in močni vihar je podil iz njih v noč blesteče iskre in gost dim, kar je dajalo sliki resnično fantastično-magično ozadje. Devica pa^ je čisto neprogramsko kričala po angleško, iz strahu pred iskrami, ki so ji padale na gole roke: »Saj me boste še zažgali!«
Kozel je od strahu izkušal zbezlati, kinski operater pa je nemoteno rjovel: »Se bliže z baklami!«
Zdaj je prišel trenutek, ko je namazanega in z vinom politega kozla treba zagrniti z belo rjuho. Zgodilo se je. Mesec bi se moral po programu zatemniti. A meseca sploh ni bilo. Pa so zastrli vsaj hotelski reflektor.
Mister Priče je štel: ena, dve tri... do deset. Pri »deset« je devica dvignila rjuho — in med bučnim grohotom gle-Je sta' *arn raa^ bdi mladenič z rožički in od strahu meketal, da bi se ga kamen usmili'..
Berlinski listi se seveda po svoje norčujejo iz te čarovniške predstave, pristavljajo pa, da ima kakor vse tudi ta zadevščina svojo dobro stran: je prišlo vsaj nekaj denarja od tam, kjer ga oči-vidno imajo še dovolj, v deželo, kjer ga nimalo...
Spominjajte te CMD
Smrtonosni horoskop
Mladi nemški lirik Fritz Mallien, ki je v zadnjem času izdal več pesemskih zbirk, katere je kritika izredno pohvalila, se je te dni v Berlinu ustrelil in vzbudil s svojo smrtjo, katere si nihče ni mogel razlagati, veliko senzacijo. Mladi pesnik je užival povsod sloves, bil je ljubljenec družbe in tudi njegovo gmotno stanje ni bilo slabo. Tako bi njegov samomor ostal večna zagonetka, če s« ne bi bil oglasil njegov pesniški tovariš in prijatelj Alfred Brust. Brust je nam* reč sporočil policiji, da je pokojni pea* nik Mallien Češče obiskovat neki okulti* stični krožek. V tem krožku mu je neki »prerok« napovedal, da bo v kratkem izvršil samomor. Mladi pesnik, ki je imel že itak slabe živce, si je to napoved vzel tako k srcu, da si je naposled zares končal življenje. Policija je »preroka« izsledila in aretirala in sodišče ga je obtožilo radi — umora. Obtožnica na« glaša, da' je s sugestijo namenoma navedel Malliena do samomora, da bi na ta način postal popularen in bi več zaslužil.
Gospod poslanec.
»In zdaj, ko sem izvoljen, vam oblju-buiem, da bo moj glas slišati po vsej državi —in tudi preko mej!«
Glas iz. poslušalstva: »Glasneje! N« razumemo ničesar...«
latah KonzorcU .Jut,.. v U.UM; predstavnik izdajatelja In urednlk: JOSIP FR. KNAFLIC v Maribora‘STjUrlborsk.	t'*,	predstavoik
STANKO DETELA V Mariboru.
THIHBSrSfl	E "CERN IK«r5iltf»
VOHUNI
Iz talnih arhivov.
Nemški vohuni so v Angliji sigurno videli tanke, ki so izzvali jako presenečenje na bojišču, ko so se pojavili, toda nemški glavni stan tako dolgo ni verjel vanje, dokler se ta strašila res niso pojavila. Da, še takrat so bili tanki pravljica za one, ki jih niso videli. Enega prvih tankov je neka bomba popolnoma razrušila; edini vojak, ki je ostal živ, pa je dobil tak živčni napad, da je Nemcem, ko so ga vjeli, dal natančne podatke o konstrukciji tega svojevrstnega bojnega orožja. Njegov opis je bil tako natančen, da so nemški inženjeri po njegovih navedbah zgradili model. V nemškem vojnem minstrstvu pa so vsa poročila o tankih vrgli v koš, češ, da niso verjetna.
Ta primer pa ni edinstven. Neki Elza-čan, ki je dezertiral iz nemških vrst in pobegnil k Francozom, je podal natančne podake o nameravanem nemškem napadu. Toda niso mu verjeli. Njegovi podatki so se zdeli francoskim častnikom preveč točni in natančni, da bi bili verjetni. Imeli so ga za nemškega vohuna, ki se je pod krinko elzaškega dezerterja vtihotapil v njihove vrste. Pod strogim nadzorstvom so ga poslali v zaledje, za njegova svarila pa se niso brigali. Nemci pa so za minuto natančno izvršili napad, kot je to povedal dezerter, Francozi so utrpeli hud poraz.
Iz sasedene Belgije si pripovedujejo strašno zgodbo, ki pa ni brez humorja. Ne daleč od obale reke Schelde je majhno naselje Baar-le-Nassau, ki pripada Belgiji, čeprav je nekaj milj oddaljeno od meje in obdano od holandskega ozemlja. Ta mala enklava je bila dodeljena Belgiji, čeprav geografično spada k Holandski. Belgijecm je bil ta kraj sijajno izhodišče za njihove vohune, kajti prebivalstvu je bilo prav lahko uiti preko holandskega ozemlja. Vojni obvezanci, ki so pobegnili pred Nemci, so se običajno ustavili v tem kraju in povedali častnikom vse, kar so videli. Na ta način so nasprotniki dobili precej važnih novic.
Ko pa je vojna trajala deij časa, so Nemci svoj položaj v Belgiji utrdili in se pričeli čedalje bolj zanimati za nasprotne^ vohune. Ob meji so potegnili trojno žično oviro, v katero so spustili tok visoke napetosti, poleg tega pa so ga stražili vojaki, tako da je bilo le najbolj odločnim vohunom mogoče priti preko meje. Vohunstvo v tem kraju je precej nazadovalo.
Kasneje pa je ta kraj znova vzbudil pozornost Nemcev, kajti mnogi Belgijci so naenkrat izrazili željo, da bi bili radi pokopani v tem kraju. Sorodniki so potem prosili Nemce za dovoljenje, če smejo prekoračiti mejo in pokopati pokojnega na koscu belgijske zemlje, na katero še ni stopila noga osvojevalcev
Čuvstveni oziri, spoštovanje pred zadnjo željo umrlega ter prizadevanje, da ne bi prebivalstva preveč razdražili, vse to je uplivalo, da so Nemci redno ugodili tem prošnjam. Sestavili so poseben pravilnik za žalni sprevod, ki je hotel izkazati pokojniku zadnjo čast. Preden so krsto prepeljali preko meje, jo je pregledal nemški zdravnik, medtem ko so morali ljudje, ki so se hoteli udeležiti pogreba, položili visoko kavcijo kot garancijo, da se povrnejo v Belgijo. Ker so se taki pogrebi vršili čedalje bolj pogosto, so morali majhno pokopališče v Baar-le-Nassau povečati.
V zadnjem letu vojne pa so nemški protivohuni postali pozorni, kajti kljub vsem povišanim varnostnim ukrepom in pozornosti obmejnih straž, je uhajalo čedalje več poročil iz Belgije. Poizvedovanja so pokazala, da vodi njihova pot skozi ta kraj.
Do tedaj so se nemški zdravniki zadovoljevali le s površnim pregledom mrliča, ker niso hoteli s preveč natančnim in dolgotrajnim pregledom žaliti čuvstev žalujočih. Sedaj pa je bilo treba nastopiti odločno, kajti vohunstvu je bilo treba napraviti konec. Ko so nekega večera ob prisotnosti nemškega zdravnika položili v krsto nekega umrlega meščana iz Ant-werpna, so nenadoma vdrli v sobo nemški stražniki in kratkomalo odstranili žalujoče iz sobe. Krsto so sedaj kos za kosom razstavili; njihov sum, da bodo našli dvojno dno ali pa slično skrivališče, pa se ni uresničil.
Ker jih poizvedovanja v tej smeri niso privedla do nikakega uspeha, so obrnili pozornost na mrliča in naprosili zdravnika, naj truplo natančno preišče. Zdravnik je ugodil želji in kmalu odkril, da je nekdo s silo porinil mrliču ozko leseno cevko v grlo. Ko so jo vzeli in odprli, so v njej našli poročila o položaju v Ant-werpnu. Posledica tega je bila, da so vjeli nekaj vohunov, katere je to odkritje izdalo, in jih ustrelili. Razumljivo, da od sedaj taki pogrebi niso bili več dovoljeni.
Čeprav so bili Belgijci kot narod vdani antanti, so se vseeno našli ljudje, ki so delali za Nemce. Večino teh ljudi je nemška protišpijonaža uporabila v zasedenem ozemlju; drugi pa so delali za hrbtom zaveznikov na tistem koščku belgijske zemlje, katere Nemci niso bili zasedli. V tem.delu bojišča, komaj deset kilometrov oddaljeno od strelskih jarkov je stala graščina, v kateri so se naselili častniki angleškega generalnega štaba.
Toda tudi prejšnji prebivalci so ostali v graščini kljub vsem protestom svojih gostov, ki so jim dopovedovali, da stoji grad preblizu bojišča, da so v življenski nevarnosti, sploh pa da je civilnemu prebivalstvu prepovedano prebivati tako blizu fronte. V tem primeru je šlo za star zakonski par, ki je pripadal najstarejšemu belgijskemu plemstvu. Oba sinova sta bila častnika v belgijski armadi in skupno z drugimi neustrašeno branila.
Na prodaj
večja množina
makulaturnega paplrla
VpraSati v upravi „Jutra" in ..Vačarmka" Maribor, Alekaandrova 13
Izvrstno vino dospelo
liter Din 4.- in Din S,- od 10 litrov naprej. Zrinjskega trg 6.	1976
Dva prijatelja
iz strelskega jarka
O nepričakovanem srečanju dveh mož, ki sta si 1. 1916 dolgo ležala nasproti v strelskem jarku in izkušala drug drugega ubiti, poročajo zdaj londonski listi. Učitelj Kohl iz Mainza je s skupino svojih učencev napravil izlet v Anglijo. Prvi angleški učitelj, s katerim se je seznanil na angleških tleh, je bil vodja neke šole v Kentu, mister Churchyard. Ko sta pri nekem razgovoru obujala svoje vojne spomine, se je izkazalo, da sta bila ne samo na istem delu fronte, ampak natančno oba na isti točki, namreč pri Boesingheu na ypernskem kanalu. Tukaj sta si leta 1916 dolge tedne stala nasproti — oko v oko, — in prežala drug na drugega s puško, ročnimi granatami in bajonetom.
Večinoma sta bila oddaljena na kakih 30 metrov, nekaj časa pa celo samo 12 metrov. Oba sta se še prav dobro spominjala dveh tovornih avtomobilov, za katerima se je skrival eden ko drugi, da bi usmrtil sovražnika. Kohl je pravil, da je nekoč z daljnogledom videl dva angleška oficirja na komaj 20 metrov, kako sta se sklanjala nad nekim zemljevidom. Eden njiju je bil Churchyard.
Tako sta si nekdanja sovražnika zdaj postala najboljša prijatelja in sta se dogovorila, da se še letos v počitnicah sestaneta na tistem kraju fronte, kjer sta si nekdaj tako srdito stregla po življenju, in da bosta tam izpraznila steklenico šampanjca na medsebojno zdravje, srečo in dolgo življenje.
v • m a rloor n, aiie 23. vi. 1932.
Upniki.
Učitelj je otrokom razložil razliko med dolžniki in upniki. Na vprašanje, kdo so dolžniki, je dobi! pravilni odgovor: »Tisti, ki dolgujejo denar«. Na drugo vprašanje, kdo so upniki, pa odgovori mala Mimica tudi pravilno:	»Tisti,	ki	upajo,
da bodo dobili denar.«
„Večernik
stane mesečno preieman v uprav ali po poSti Din 10*—, dostavljen na dom Din 12— § f f § J
Lov na tihotapce
Da ne skrivate kaj pod brado, ha?
V ameriškem mestu Clevelandu je nedavno v nekem Šestnadstropnem hotela izbruhnil požar, ki je poslopje skoro popolnoma upepelil. Pri tem je zgorelo tudi enajst hotelskih gostov, ki se niso mogli pravočasno rešiti.
Dva lokala
z& trgovino ali obrt v sredini mesta oddam v najem. Naslov se izve pri u-prayi »Večernika«.	1979
SOKLIČ
T
Maribor
sfe
J«« dr o'
zastopniki m aprtjtaeU
Kompletni gostilničarski Inventar
na prodaj. Naslov pri upravi »Večernika«.	1978
Fižolovke
po 30 para komad proda Gnilšek, Raz-lagova 25.	19§1
Sobo oddam mirni družini.
Studenci, Slomškova ulica 9.
Hiše ali posestva
od 35.000 Din dalje prodaja Posredovalnica. Maribor, Sodna ulica 30. _____	1987
Dve sobi,
lepo opremljeni, v sredini mesta oddam solidnim gospodom ali damam. Naslov se izve pri upravi »Večernika«.
1980
Naročnikom In čitatelfem
„VECERN!KA“
priporočamo te-le mariborske tvrdke,
Selea
najpreglednejša kartoteka Soklič, Mariboi* Tel.2510
naše fnserente:
Zdravko Anderle
špecerijska trgovina Maribor, Gosposka ulica 20
Drago Roglič
industrija „KARO“ čevljev Maribor, Koroška cesta 19
Justin Gustinčič
mehanična delavnica Maribor, Tattenbachova ul. 14 j
20.000 do 30.000 Din
rabim za 6 mesecev. Plačam 20%. Pri-ma garancija. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »B. S.«	1986
Dva pritlična Jokala
tik kolodvora takoj oddam. Aleksan* drova c. 48._____________________ 1982
Dve prazni sobi
v prvem nadstropju, tik kolodvora od-dam. Aleksandrova c. 48.__________1983
»JUG* d. z o. z.
prodaja koles, otroških vozičkov Maribor, Tattenbachova ul. 14