Poštni,
:na plačana v gotovini
Cena 0 din
DELAVSKA ENOTNOST
LETNIK
XI. St. 17
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE	uubuana,is.aprila 1952
ENAJSTO OBLETNICO USTtNOVITVE OSVOBODILNE FRONTE
Zgodovinska zasluga delavskega razreda
Sj|.^°lga leta monarhofašističnega na-JJ® stare Jugoslavije niso mogla zlo-r 1 1 odporne sile našega delavskega n,Zreda. Diktatorske vlade so se zad-J® leta začele tako povezovati s fa-
I	zTorn, da jim ni več zadostovala po-'cna in strankarska diktatura ter od-
II	®^a slehernega demokratičnega živ-^eoja na notranjepolitičnem polju. Za
°končno fašizacijo Jugoslavije je bilo e°a zlomiti še delavski razred.
Y Avantgarda delavskega razreda, omunistična partija, je bila krvavo P.rsganjana že dve desetletji ter je 'Vela v globoki ilegalnosti. Njen vpliv I® delavske množice je bil živ ter se st Zaclr|ja leta pred vojno čedalje bolj 'Opnjeval. Spomnimo se le na raz-I °oje ljudske fronte in gibanja za de-°v$ko enotnost. Monarhofašisti so pre-°uJanje delavskega razreda skušali nemogočiti na ta način, da so začeli stanavljati lastne »delavske« organi-®c'ie, n. pr. Jugoras, Hrvatski radnički s®Vez in Zvezo združenih delavcev v “'oveniji. Z demagogijo so skušali Vab]jati nezavedne delavce v te za-^e|ke bodočih fašističnih sindikalnih Pr9anizacij. Izročili so jim upravo de-Pvskih zbornic, socialnega zavarovali® in borz dela. Zasipali so jih z dežjem ter kupovali sindikalne biroje in podobne delavske parazite. jt°nčno so začeli razpuščati svobodne :®lavske sindikate ter so bili prepričuj, da ne bo nikakršne ovire več ‘a popolno uvedbo fašizma v Jugo-
siaviji.
TONE FAJFAR
Toda ti politični goljufi so se temeljito zmotili. To so spoznali prav v trenutku, ko so mislili, da so že na varnem. Izbruh demokratičnega ljudstva s komunisti na čelu je vrgel 27. marca 1941 s sedla Cvetkoviča in ostale izdajalce. S tem je bil preprečen zadnji korak v fašizem. Napad Nemčije, Italije in ostalih satelitov je sicer mahoma zdrobil staro Jugoslavijo ter uničil njeno armado, obenem pa razgalil vso gnilobo vladajočih krogov, ki so hiteli reševati svoje koristi ali s sramotnim begom v tujino ali pa s hlapčevskim vdinjevanjem fašističnemu okupatorju.
Ta trenutek se je izkazala odporna sila delavskega razreda in njegove avantgarde. Komunistične partije. Ko je prevzel strah in brezmočna apatija vse družbene plasti, je Komunistična partija skupno z zastopniki nekaterih naprednih skupin ustanovila Osvobodilno fronto, borbeno osvobodilno gibanje vseh poštenih Slovencev, ki naj združi ves narod v borbi za narodno osvoboditev.
Delavski razred, najrevolucionarnejši del našega naroda, je vzel na svoja ramena odgovornost za rešitev in obstoj vsega naroda. »Državotvorni elementi«, ki so si dotlej lastili monopol v narodni zavednosti, so se poskrili v mišje luknje ali pa odkrito začeli izdajati svoj narod okupatorju. Tisti, ki so ■ jih vladajoče plasti stare Jugoslavije I proglašale za »destruktivne« in »ana-
Pred 15 leti je bil na Čebinovem
Ustanovni kongres KP Slovenije
8 18. apr.ila leta 1937, torej pred petnajstimi leti, je bil na Čebinovem, vasici Zagorjem, Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Za sklicanje J:sl»novnega kongresa sta imela velike zasluge tovariša Boris Kidrič in Edvard A^delj, ki je imel na Ustanovnem kongresu referat. Vse organizacijske predpri-^»Ve pa je izvršil tov. Miha Marinko.
■. Pomen Ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije je v tem, da je b,la ustanovljena nacionalna Komunistična partija. S tem je delavski razred Slo-Venije dobil svojega idejnega in revolucionarnega voditelja pod splošnim vod-8 T°m Komunistične partije Jugoslavije. Na kongresu je bila dana pobuda za "snovanje množične in revolucionarne ljudske fronte, kakršna je bila pozneje osno-v Sloveniji in ki je 27. aprila leta 1941 pod vodstvom Komunistične par-j1'® povedla slovenske delovne množice v boj proti okupatorju in narodnim iz-"al’alcem. Kongres je dal revolucionarno linijo boja proti fašizmu, v katerem je klavski razred dosegel velike zmage. Že s tem kongresom se je Komunistična P®rtija Slovenije uveljavila kot edina voditeljica delavskega razreda. Delavski raz-r®d Slovenije je pod vodstvom Komunistične partije Slovenije dokazal, da je edina revolucionarna in domoljubna sila, ki se bori proti izkoriščanju in J? osvoboditev. V vsem tem je tudi velikanski pomen Ustanovnega kongresa komunistične partije Slovenije pred petnajstimi letL
-
Ačv- .-■»Slfcna.,	v
cionalne« elemente, so v trenutku največje narodne nevarnosti stopili na čelo borbe proti fašističnemu okupatorju ter bili brez pomisleka pripravljeni žrtvovati svoja življenja za rešitev svojega ljudstva.
Z dnem ustanovitve Osvobodilne fronte se je začela velika narodno osvobodilna borba, ki se je z vsakim dnem in mesecem stopnjevala do končne popolne zmage.
Danes, po mnogih letih, je še vedno dosti ljudi, zlasti v tujini, ki tavajo v temi pri ocenjevanju razlogov, zakaj je uspelo naše partizanstvo. Nekateri so naše uspehe pripisovali tradicionalni bojevitosti ali bolje rečeno pre-tepaštvu primitivnih balkanskih ljudstev, drugi mislijo, da imajo glavno zaslugo neprehodne balkanske gore, kominformovci zatrjujejo, da nas je k borbi dvignil Stalin (ki takrat, ko je šlo Rusom za nohte, res ni štedil s hvalo svojim jugoslovanskim zaveznikom, ki so izdatno razbremenjevali rusko fronto). Vsa taka modrovanja o »objektivnih pogojih« za uspeh naše osvobodilne borbe imajo glavni namen, da bi kakor koli zmanjšala pomen najvažnejšega pogoja, ki pa ni objektivnega, ampak subjektivnega značaja: to je namreč vloga Komunistične partije ter revolucionarna borba vsega delavskega razreda Jugoslavije v osvobodilni vojni. Zakaj tudi drugod po svetu so imeli pretepače in neprehodne pokrajine, pa niti fige niso upali pokazati okupatorju. Vse to bi bilo brez učinka, če ne bi bilo organiziranih ljudi, ki so stopili z jasnim borbenim programojp na čelo ljudstva; vse skupaj bi doživelo polom ob prvem poskusu, ko ne bi bilo revolucionarne zavednosti delavskega razreda, ki je zavestno prevzel glavno breme organizacije in borbe in ki je postal jedro, okoli katerega se je zbralo vse ljudstvo.
Od vsega početka osvobodilne borbe je bila jasna tudi končna perspektiva osvobodilnega gibanja. Oboroženo ljudstvo se ni bilo pripravljeno boriti za vzpostavitev starega stanja. Zaradi tega je bila že v teku
Detajl spomenika žrtvam fašizma, ubitim pri Sv. Urhu Putrih: Ranjenci
Karel
borbe pod vodstvom Komunistične partije izvršena ljudska revolucija, ki je razbila osnove starega predvojnega družbenega in političnega reda ter postavila demokratične temelje socialistične države. Ta veliki cilj je pripomogel, da je osvobodilno gibanje zajelo vse ljudske množice, da ni bilo nikdar omahovanja in popuščanja ne pred okupatorjem in izdajalci, pa tudi ne pred zahrbtnimi »nasveti« iz Moskve ali škodljivimi interesi drugih zaveznikov. Ko bi se naši voditelji vdajali oportunizmu ali togemu ravnanju po receptih, bi bila stvar revolucije zapravljena. Ker pa je bil najvišji za-
kon Komunistične partije in tovariša Tita, služiti zgolj samo koristim svojega ljudstva in delavskega razreda, Je šel razvoj ravno pot k zmagovitemu uspehu.
V tem je tisti subjektivni pogoj, ki je omogočil zmago našemu ljudstvu, ki se je pred enajstimi leti odločilo začeti borbo na življenje in smrt proti fašističnemu imperializmu, ne glede na to, da je bilo neoboroženo, da ni moglo pričakovati nikakršne pomoči od zaveznikov, ki so bili daleč in v hudih škripcih, zanašajoč se na svojo narodno enotnost in revolucionarno zavest delavskega razreda.
Tudi ta gre za našo, za delavsko moralo
Detajl spomenika žrtvam fašizma, ubitim pri Sv. Urhu Kalin: Mučenci
Zdenko
Pred dnevi se je na nas pismeno I obrnila mati številne družine in nas prosila, naj ji svetujemo, kaj naj napravi, da bo v bodoče ona prejemala otroške doklade. V pismu med drugim pravi namreč, da si mož pridrži dobršen del teh sredstev in jih porabi zase, precej zapije in zakadi. Na ta način lastni oče občutno oškoduje svoje otroke in zato, da ima on na pretek pijače in cigaret, včasih mati ne more kupiti otrokom niti mleka, oziroma kruha.
Tako vprašanje za nas seveda ne more biti samo povod za to, da materi pojasnimo, da pri nas obstojajo možnosti, po katerih ima mati pravico prejemati otroški dodatek, čeprav ta pravica izhaja iz očetovega delovnega razmerja. Za nas je to v prvi vrsti vprašanje družbene morale takega očeta, torej morale, ki je po svoji družbeni vsebini prav nasprotna morali delavskega razreda. Otroški dodatek je način, preko katerega prevzema naša socialistična skupnost velik del materialne skrbi za naš mladi naraščaj. Prav na ta način je pri nas rešen eden izmed bolečih socialnih problemov, ki jih poznajo delavske družine drugje po svetu, kjer je otrok povsem odvisen od materialnega stanja svojih staršev. Seveda taka materialna skrb družbe ne odvezuje staršev, da jim sploh ni treba več skrbeti za svojo lastno deco. Nasprotno! Tak odnos celotne družbe do materialne oskrbe otrok je samo res lep primer, kako delavski razred pri nas skrbi za naraščaj in kako je potem tudi vsak posameznik dolžan poleg tega, kar mu da za otroka družbena skupnost, prispevati k temu od svojega osebnega zaslužka. Vsako drugačno pojmovanje teh otroških doklad je družbeno zgrešeno, uporabljanje otroških doklad za druge namene, kot neposredno skrb za lastne otroke, pa je ne samo s stališča socialistične družbene morale skrajno nemoralno, ampak pomeni način izkoriščanja otrok po lastnih starših.
Ko pa že govorimo o teh stvareh, ne bodi na odmet, če zapišemo še nekaj misli sploh o medsebojnih odnosih v delavski družini. Vsekakor moramo najfrrej dejati to, da je delavska družina tista družbena matica, v kateri morajo v najčistejši obliki obstojati pravi socialistični odnosi, socialistična morala. Ena izmed prvin socialistične morale pa je zahteva, da morajo vsi člani skupnosti izpolnjevati pošteno in iskreno svoje dolžnosti napram osta-
lim članom. Tu pa je seveda v prvi vrsti naglasiti obveznosti staršev do svojih otrok. Pri tem pa ne gre samo za materialno oskrbo, ki se sama po sebi razume> kajti kako bi se sicer moglo preživeti nebogljeno otroče. Starši svoje otroke nauče tudi prvih življenjskih modrosti, jim posredujejo prve življenjske izkušnje in ••resnice in seveda streme, da jim vcepijo elementarno delavsko zavest, delavska moralna pojmovanja in podobno. Kako bi morala biti starša zainteresirana na tem, kakšne moralne vrline bo imel njun otrok, kakšna bodo njegova nazorska gledanja itd. Pri tem pa je važno dvoje — starši so svojim otrokom prvi učitelji in istočasno tudi prvi vzorniki. Se bolj kot to, kar starša otroku pripovedujeta, si otrok zapomni njun odnos do njega, to je, kako skrbita zanj in kako z njim ravnata, kako se ujema tisto, kar mu govorita, s tistim, kar delata onadva in drugi ljudje v okolici, in kakšen je njun odnos do drugih ljudi. Tu išče otrok svoje prve
vzornike in starši so dolžni biti svojim lastnim otrokom taki vzorniki, na katere bo lahko vedno v življenju ponosen in na katerih prve modrosti se bo v življenju vedno spominjal.
S tega stališča se lahko sedaj vprašamo, kaj si bo nekoč mislil o svojem očetu vsak oni, ki mu je oče v mladosti s popivanjem ali drugače pritrgal mar-sikak košček kruha? Da ne govorimo o tem, da sicer ne bo mogel v takem očetu najti nikakega vzornika. In to so stvari, ki jih je vredno preudariti.
Seveda pa obstojajo v delavski družini še druge dolžnosti, recimo medsebojne dolžnosti med staršema. Tudi tu gre za to, da morajo ti odnosi biti taki, da ne omadežujejo moralnih vrednot delavskega razreda. Potem seveda ne gre samo za to, da sta si zakonca iskrena, poštena in tako dalje, ampak tudi za to, da vsak po svoje skušata čim uspešneje skrbeti za družino. Vsak po svoje sta dolžna vestno in skrbno delati in s skupnimi zaslužki (Nadaljevanje na 4 strani.)
Obveščamo vse naše naročnike, čitatelie, zaupnike in sindikalne odbornike
da bo izšla prvomajska številka našega glasila v zelo povečanem obsegu in povečani nakladi.
Objavili bomo celo vrsto člankov iz preteklosti delavskega gibanja pri nas, o našem gospodarstvu, delavskem upravljanju, prosvetnem delovanju delavskega razreda, z lepimi slikami in ilustracijami.
Prvomajski številki bomo priložili tudi večbarvno sliko Karla Marxa, ki jo poklanja ob letošnjem 1. maju »Delavska enotnost* svojim čitate-Ijem. To sliko bodo dobili torej vsi naši redni naročniki in vsi, ki bodo kupili pri naših zaupnikih prvomajsko številko.
Citateljem sporočamo, da bo prva naslednja številka izšla šele za prvi maj, da ne bodo nepotrebno intervenirali. — Prvomajska številka bo v prodaji po 12 dinarjev izvod. Naprošamo zaupnike v podjetjih, da zbero imena onih tovarišev, ki bi radi kupili samo to številko, in nam sporoče število izvodov, ki bi jih potrebovali, vsaj do 25. aprila.
Dopisnike naprošamo, da nam svoje prispevke in slike, za katere žele, da bi bili objavljeni v prvomajski številki, pošljejo najkasneje do 23. aprila.
Vse kolektive, ki bi radi 'v našem listu voščili drugim kolektivom ob letošnjem prvomajskem prazniku, prosimo, da pošljejo svoja naročila s priloženim besedilom na uredništvo do 23 aprila.
Uredništvo in uprava »Delavske enotnosti«
Od lega, haho bomo sestavili tanine pravilnike, te odvisno
kako bomo uveljavili
socialistično načelo načralevanla
Plače spreminjajo, čeprav še pravilnika niso sestavili
V Tovarni »Pletenina-Nogavice Les-ce-Radovljica« jim gre delo pri sestavljanju tarifnega pravilnika kaj slabo od rok. Člani komisije se nikakor ne znajdejo pri svojem delu. Postavili so na primer tole vprašanje: Kdo bo določal tarifne postavke za uslužbence? Do-sedaj so namreč določili in ocenili delovna mesta samo za delavce. Najbrž so še premalo prečitali vse to, kar je bilo napisanega o tarifnih, pravilnikih, da ne gre sestavljati posebej tarifnih pravilnikov za delavce in posebej za uslužbence.
V UNIONU SESTAVLJA TARIFNI PRAVILNIK VEČJI DEL KOMISIJA SAMA
V pivovarni Union je delo za se-sestavljanje tarifnega pravilnika prepuščeno večji del sami komisiji. Člani komisije pravijo, da bodo osnutek pravilnika, ko bo ta gotov, nabili na oglasno desko, da se bo lahko z njim spoznal vsak član kolektiva. Sindikalna podružnica je premalo storila, da bi pri sestavljanju tarifnega pravilnika
Čeprav v podjetju še nimajo sestavljenega tarifnega pravilnika, so vendar uslužbencem za mesec april že spreminjali plače, kar je povsem nezakonito. Tako je na primer prakt kantka v enem oddelku dobila 200 din manj plače kot doslej, mojster istega oddelka pa je dobil okrog 2000 din več plače, kakor v mesecu februarju ali marcu.
Kje so vzroki za tako slabo delo v tej tovarni? Eden od teh je nedelavnost sindikalnih odbornikov in sindikalne organizacije sploh. Občni zbor njihove sindikalne podružnice je na primer Republiški odbor razveljavil, ker je nanj prišlo od 160 članov le 26 članov. Republiški odbor sindikata delavcev in nameščencev tekstilne industrije je opozoril star odbor sindikalne podružnice, naj ga obvesti, kdaj bo ponovno sklican občni zbor. Odborniki so odgovorili Republiškemu odboru nekako takole: »Mislimo, da smo volitve že izvršili, ker smo kandidate za nov izvršni odbor izbrali z anketo.« Vsepovsod iščejo opravičila za razveljavljen občni zbor, to je za slabo udeležbo, le tam ne, kjer bi ga morali iskati, namreč v dosedanji nedelavnosti sindikalnih odbornikov. Pravijo na
sodelovali vsi člani kolektiva. Ali ne bi bilo primerno, da bi k tako važnemu i primer, da če bi občni zbor sklicali za delu pritegnili čim širši krog delavcev? I nedeljo, ljudje ne bi prišli, ker daleč
Vsak član je sodeloval pri sestavljanju tarifnega pravilnika
V vevški papirnici so za sestavo osnutka tarifnega pravilnika izvolili 11-člansko osrednjo komisijo. V resnici pa je pri sestavljanju tarifnega pravilnika sodeloval vsak član kolektiva. Ko je osrednja komisija določala in ocenjevala delovna mesta delavnic, oddelkov in obratov, je osnutek o tarifnih postavkah dala takoj v razpravo članom kolektiva. Pri sestavljanju osnutka so sodelovali najboljši člani obrata. Komisija za sestavo tarifnega pravilnika je upoštevala predloge članov obrata ali delavnice in osnutek zopet dala članom v pretres. Tako je pri
sestavljanju tarifnega pravilnika v resnici sodeloval vsak član kolektiva. Osnutek tarifnega pravilnika podjetja je že gotov. Sedaj o njem razpravlja ves kolektiv.
stanujejo, če pa bi ga sklicali na delavni dan, bi morali delo v obratih, ki so med seboj precej oddaljeni, ustaviti. Potem je res najbolje misliti, da si volitve že izvršil, če si kandidate za nov izvršni odbor izbiral z anketo. Vendar takšne »demokracije« ne dovoljuje statut in pravilnik o občnih zborih sindikalnih organizacij. Pred dnevi, ko jih je obiskal član Republiškega odbora, so sindikalni odborniki obljubili, da bodo občni zbor sklicali 18. t. m. Želimo, da bi ga res sklicali in se o vsem dobro pomenili, saj so doslej že veliko zamudili.
PO KONGRESU EKONOMISTOV JUGOSLAVIJE
Gospodarska podjetja so žarišča
kjer nastajajo novi proizvodni odnosi
2e v dnevnih časopisih smo brali, da je bil v dneh od 11. do 13. aprila v Beogradu ustanovni kongres Zveze društev ekonomistov Jugoslavije. Na kongres so prišli zastopniki vseh strokovnih društev ekonomistov, ki delujejo v naši državi, med njimi tudi predstavniki iz Slovenije. Bili so tu profesorji naših gospodarskih visokih šol, gospodarstveniki iz državne gospodarske uprave in gospodarskih podjetij. Torej številni gospodarstveniki.
Ta kongres je’ v našem družbenem, zlasti gospodarsko-političnem dogajanju pomemben dogodek. Kako to? Prav v tem času, ko si je delavsko upravljanje začelo resno utirati pot v našem gospodarstvu in ko pred organi naše delavske uprave stoji velika revolucionarna naloga, da v gospodarstvu teme-
Delavski svet Kemične tovarne Celje Je spredel pravilnik, ki pa ima še slabosti
Komisija za izdelavo tarifnega pravilnika v Kemični tovarni Celje je pri določanju in oceni delovnih mest sodelovala z vsemi delavci. Upravni odbor podjetja je pripombe delavcev in
V	»Testenini« razpravljajo o delovnih mestih in tarifnih
postavkah vse delavke
V	tovarni »Testenin« v Ljubljani so v večini zaposlene žene. Komisija za sestavo tarifnega pravilnika ocenjuje delovna mesta v obratih. Člani komisije razpravljajo z ženami o delovnih mestih in tarifnih postavkah. Pri sestavljanju pravilnika in pri razpravah so prišli v podjetju do prepričanja, da bodo morali marsikaj spremeniti. Doslej so delali v podjetju le v eni izmeni. Ozko grlo proizvodnje so sušilne naprave. Zato pravijo, da bodo odslej uvedli dve izmeni.
Prezrli so nekatere slabosti v pravilniku
Delavski svet Tovarne lepenke v Tržiču je tarifni pravilnik podjetja že sprejel. Vendar ima njihov tarifni pravilnik še nekatere slabosti. V tarifnem pravilniku na primer ni nikjer zapi-
Tudi nflhov pravilnih ni brez napah
Delavski svet Tovarne čevljev »Alpina« v Zireh je tarifni pravilnik že potrdil. Spregledal pa je vrsto napak, ki jih tarifni pravilnik še vsebuje, kakor pravijo na Republiškem odboru sindikata delavcev in nameščencev usnjarske industrije Slovenije. Iz pravilnika na primer ni razvidno, kakšen je kosmati in čisti sklad plač. Nikjer ni zapisano, kolikšni bodo zneski po čl. 17 in 18. Tarifne postavke za posamezna delovna mesta niso razčlenjene in zato tudi ni mogoče spoznati, zakaj so za skoraj slična delovna mesta navedene različne tarifne postavke. Za sortiranje gornjega usnja je potrebno znanje višjega specialista, ki bo imel zaslužek po maksimalni tarifni postav-
V Tovarni okovja Bistrica-Limbuš razpravljajo o tarifnem pravilniku
V Tovarni okovja Bistrica-Limbuš je kolektiv razpravljal o izdelavi tarifnega pravilnika na dveh članskih sestankih. Na enem takih sestankov so tudi izvolili enajstčlansko tarifno komisijo. V njej so člani iz vseh obratov, predstavnik sindikalne podružnice in drugi. Ko je komisija ugotavljala delovna mesta in jih ocenjevala, pri čemer so sodelovali tudi ostali člani kolektiva, je ugotovila, da imajo nekaj delovnih mest odveč. Po določenih tarifnih postavkah bo odslej trikraten razpon med najnižjo in najvišjo plačo v podjetju. Komisija je tarifni pravilnik že izdelala. Kolektiv pa 'sedaj o njem še podrobno razpravlja. G. G.
ki 42 din na uro. Za modeliranje vzorcev, ki je izredno važno, pa je določena tarifna postavka prav tako 42 din na uro. Delovno mesto kontrole narezanih delov ima določeno tarifno postavko s 45 din na uro.
Pri oceni delovnih mest so precejšnja nesorazmerja. Sekretar podjetja bi naj imel 12.500 din zaslužka na mesec, vodja šivalne cvikarije pa bi po tarifni postavki 45 din na uro prišel na 9360 dinarjev mesečno.
V pravilniku tudi ni zapisano, na katerih delovnih mestih ne smejo delati žene ali mladina izpod 18 let. Prav tako ni določen rok, v katerem mora delavski svet ali upravni odbor rešiti pritožbo delavca ali uslužbenca. Po razporeditvi delovnih mest je soditi, da so v podjetju sestavljali tarifni pravilnik ločeno za delavce in ločeno za uslužbence. Delavce so razvrstili v 7 skupin, uslužbence pa v 4 skupine.
sano, kolikšen znesek predstavlja plačni sklad podjetja. Prav tako tudi niso zapisani zneski, ki so jih predvideli kot dajatve po členu 17 in 18. Nikjer ne piše v tarifnem pravilniku kolikšna bo plača direktorja podjetja. Med delovnimi mesti so majhni razponi. Tako je na primer določeno, da je maksimalna tarifna postavka za neko delovno mesto, kjer dela nekvalificirani delavec 28 din, za mesto, kjer dela polkva-lificirani delavec 33 din in tam, kjer dela kvalificirani delavec 39 din. V mizarski delavnici so določene maksimalne tarifne postavke od 38 do 39 din, v mehanični delavnici pa od 33 do 40 din. V teh dveh delavnicah ni točno opredeljeno, za katera delovna mesta bo veljala maksimalna tarifna postavka 33 ali 40 din in podobno.
Pohvaliti pa moramo določbo v tarifnem pravilniku, ki govori, da se v primeru, ko knjigovodstvo ni ažurno, kakor to določajo veljavni predpisi, računovodji zmanjša tarifna postavka za 15%, materialnemu knjigovodji pa za 10%. To določilo vsekakor govori, da se v podjetju zavedajo, kako važna je komercialna plat podjetja, ki kolektivu zagotavlja njegov kolektivni zaslužek.
n m imio Eimlo i« m film bi
V Tovarni perila Murska Sobota so sestavljali tarifni pravilnik na delovnih mestih. O določanju in oceni delovnih mest, skratka o sestavljanju pravilnika sploh je komisija razpravljala z vsemi delavci. Zato bodo v podjetju odpravili dosedanje nepravilnosti nagrajevanja. Doslej je bilo na primer šivanje ovratnikov, ki daje izgled srajci, enako vrednoteno, kakor ostala šiviljska dela. V tarifnem pravilniku pa so zapisali, da je to delovno mesto treba šteti za eno plačilno skupino več. Zapisali so tudi, da v primeru, če sklad
plač ni dosežen ali pa če je dosežen, dobi tisti, ki si je pri delu bolj prizadeval, večji zaslužek, kakor pa tisti, ki svoje delovne naloge ni izpolnil.
pravilnik skupno s predlogi predložil delavskemu svetu v potrditev. Delavski svet je tarifni pravilnik potrdil 9. t. m. Vendar ima pravilnik, kakor pravijo na Republiškem odboru sindikata delavcev in nameščencev kemične industrije, še nekatere slabosti.
Pri sestavljanju tarifnega pravilnika oziroma pri oceni delovnih mest, so v podjetju premalo gledali na pravilen razpon tarifnih postavk med posameznimi delovnimi mesti. Razen tarifnega pravilnika so kot njegovo sestavno prilogo izdelali še tarifni cenik in razpon-sko lestvico. V razponski lestvici so določene maksimalne tarifne postavke, ki jih delavec ali uslužbenec lahko doseže, ko si pridobi določen staž dela. Po tej lestvici bi imel nekvalificirani delavec s stažem nad 6 mesecev 25 din na uro, mojster z izpitom, ki bi bil zaposlen v podjetju nad dve leti, pa 45 din na uro. Minizer, izdelovalec svinčenega mini j a, kvalificirani delavec bi imel 40 dinarjev na uro, sejalec, pol-kvalificirani delavec, pa 34 din na uro. Samostojen zidar naj bi imel po pravilniku 43 din na uro, zidarski mojster z izpitom pa 47 din na uro itd.
S tem, ko so v razponski lestvici zapisali, da lahko doseže maksimalno tarifno postavko delavec ali nameščenec, ko si pridobi predpisan staž, to je določeno število let dela. se pojavlja nevarnost uravnilovke in nesorazmerja v nagrajevanju. Dogodi se lahko to, da bosta eno in isto delo opravljala delavca z različnim delovnim stažem. Tisti, ki bo imel več let delovnega staža, bi po razponski lestvici dobil dinar ali dva več na uro, kakor pa tisti, ki še nima potrebnega staža. To pa vsekakor ne bi bilo nagrajevanje za delo, marveč nagrajevnje po službenih letih. Mogoče bodo v Kemični tovarni Celje o tem še razmislili in storjene napake popravili.
ljito izoblikujejo socialistične proizvodne odnose, je velike važnosti tudi to. kako bodo gospodarstveniki, tako teoretiki kot praktiki, pomagali delavcem' da bodo čim uspešnejše opravili to1 veliko delo. In kongres je govoril °b" širno o teh stvareh. Udeleženci k00, gresa so v sam statut zapisali med programskimi nalogami Zveze tudi to, da si bodo društva prizadevala vsestransko pomagati delavcem pri razvijanju organov delavskega upravljanja-To pa se pravi, da naši gospodarstveniki dobro vedo, da je plodna in koristna samo tista ekonomska dejavnost, ki je neločljivo povezana z živim gospodarskim življenjem, pri nas pred-vsem z revolucionarnimi gospodarskimi preobrazbami.
Kongresu sta prisostvovala tudi tovariša Boris Kidrič in Djuro Salaj. Tovariš Salaj je v pozdravu zaželel, da bi naši gospodarstveniki pomagali v čim večjem obsegu naporom sindikalnih odbornikov pri gospodarski izobrazbi delavcev, predvsem članov delavskih svetov. Tovariš Kidrič pa je obširneje govoril o razvoju ekonomske misli v naši deželi in o bodočih izgledih za čim širšo in plodnejšo znanstveno proučevanje naše gospodarske stvarnosti.
Kongres je opozoril gospodarstvenike na to, da je matica nastajanja novih gospodarskih odnosov predvsem gospodarsko podjetje, ki je najhvaležnejše področje za ustvarjalno znanstveno obdelavo. Tam bodo naši gospodarstveniki res plodno pomagali delavskim svetom pri njihovem pomembnem revolucionarnem delu in jim širili obzorje ekonomskega znanja.
Ko zapisujemo te bežne misli s kongresa, pa ne bodi odveč povedati še to, da je v našem društvu ekonomistov Slovenije včlanjenih bore malo gospodarstvenikov iz socialističnih podjetij-To je dvakrat slabo: v društvu manjka ljudi, ki neposredno žive z našim gospodarskim življenjem v podjetjih, ti ljudje po podjetjih pa so često prepuščeni sami sebi in jim nihče ne pomaga pri njihovi ekonomsko politični izobrazbi. Zato je priporočljivo, da bi naši gospodarstveniki čimprej poiskali P?*-do društva, društvo pa do njih. To je nedvomno prva naša naloga po kongresu.
PRI OCENJEVANJU DELOVNIH MEST SO UPOŠTEVALI TUDI NEGO STROJEV
Ko so v Tovarni nogavic Savlje ocenjevali delovna mesta, so pri tem upoštevali tudi delavčevo skrb za stroj, kar dviguje kvaliteto izdelkov. Pletilec na »Cotton« strojih mora stroj prav posebno negovati Paziti mera na igle, da se ne skrivijo in da s tem ne zmanjša kvalitete izdelka. Tako so pri oceni tega delovnega mesta upoštevali tudi nego stroja in zato to delovno mesto bolj vrednotili od dela na manj kompliciranih strojih.
Iz kamniške tovarne gumbov so poslali
KOV PRAVILNIM S Sl ARO VSEBINO
Pred dnevi je Republiški odbor sindikata delavcev in nameščencev tekstilne industrije Slovenije prejel tarifni pravilnik Tovarne gumbov iz Kamnika. Pravilnik je bil med prvimi, ki so ga na Republiškem odboru sprejeli, toda niso ga bili nič kaj preveč veseli. 2e uvodne določbe novega pravilnika govorijo same od sebe o tem, da si komisija in delavski svet, ki je potrdil pravilnik, še niso na jasnem, kaj bi morali storiti. Takole pravijo na primer v uvodni določbi: »Skupna plača je sestavljena iz stalne in spremenljive plače. Stalna plača je sestavljena iz
osnovne in dopolnilne plače in se določa v skupnem znesku glede na delovno mesto itd., itd. Skratka, nov pravilnik je do besedice kopija onega starega pravilnika iz lanskega leta. V podjetju še najbrž ne vedo, da letos ne govorimo več o gibljivem delu plače in da je treba delati res vse na novo.
Žalostno je to, da sta dva člana kolektiva obdržala vse zapiske o izdelavi tarifnih pravilnikov v žepu, če sta si sploh kaj zapisala na papir, ko sta bila na seminarju, ki ga je .sklical Republiški odbor skupno z direkcijo tekstilne industrije Slovenije.
opolo a liana
~ ‘i

TRIESTE
NONBASTAPIU!'
"K
j
Apetiti italijanskih fašistov po naši rodni grudi so zelo veliki. To dokazuje tudi ta faksimile prve strani vodilnega italijanskega glasila. Kdor baranta s fašisti za nekaj, kar ni njihovo, ne zmanjšuje njihovih nesramnih apetitov, ampak jim daje samo potuho. To je zgodovina že potrdila. Ljudska modrost pa pravi, da sta enako kriva oba, tisti, ki krade in tisti, ki mu drži vrečo. Naj se tega zavedo tudi gospodje v Londonu, ker s svojim barantanjem prevzemajo nase veliko zgodovinsko odgovornost in ker na svoja dejanja, s katerimi bi skušali ugoditi fašistični osvajalnosti, ne bodo mogli biti nikdar ponosni, ampak jih bo za taka dejanja svobodoljubno človeštvo vedno preklinjalo, kakor je to še vedno v zgodovini bilo.
2 stran * is. IV. 1952 DELAVSKA ENOTNOST
O raznih stvareh se pogovorimo na naših članskih sestankih. Govorimo o proizvodnji, tekmovanju, gospodarjenju, prosvetnem delu, le o eni stvari malokdaj in malokje spregovorimo — o družini in družinskem življenju. Mar se naj tudi o tem pogovorimo? Da.
Se o stvareh, ki nam
žinskem življenju naših članov.	riščajo na škodo otrokovega zdravja.
Naša ljudska oblast skrbi za dru- Toda na žalost je marsikje tako. Ne-žino, skrbi za mater, ki je steber dru- kateri brezvestni očetje, ki ne čutijo Treba’je'in še kako treba se je o tem žine. Noseči materi, ki je v delovnem očetovske dolžnosti do bitja, ki so mu pogovoriti. Ce hočemo imeti zdrav in razmerju, je zagotovljen porodniški dali življenje, dodatek potočijo po grl krepak rod, moramo krepiti ugled in dopust. Med porodniškim dopustom ima - na °trokov račun Pijančujejo^ vzgojno vlogo družine. Zato se moramo žena, ki je bila pred porodom zapo- marsikateri tovarni m kraju žene ug o družini in družinskem življenju po- slena nepretrgoma šest mesecev, ali v tavljajo, da se je pijančevanje se b J meriti	zadnjih dveh letih najmanj 18 mesecev, razpas o odkar dobijo družine za otroke
Malo je med nami delavci takšnih, pravico do plače s stalnimi dodatki po otroški dodatek. To vedo na primer^poki si ne bi želeli, da bi bila vsaka delu, ki ga je opravljala v zadnjem vedati žene v celjski cinkarni, delavk družina srečna, da bi bili otroci veseli, mesecu pred nastopom dopusta. Če je v tovarni avtomobilov v Mariboru, i -zdravja polni ’in dobro vzgojeni. Vsi, noseča žena po zdravniškem pregledu vzeta tudi niso druga industrijska m -prav vsi si iz srca želimo vrednih na- prestavljena na delo nižje skupine, ji sta. Okrog 20 takšnih primerov je y	- ■	............. kljub temu plača za njeno črnomeljskem okraju. V celjski cinkar-
slednikov nas. ki smo začeli graditi pripada .	-
srečnejšo bodočnost za nov rod. 2elimo redno delo. Doječi materi, ki si takšnih naslednikov, ki bodo znali skrajšani delovni čas, pripada za čas, ceniti naše žrtve in začeto delo nada- ko je na letnem dopustu, plača za polm Ijevali. 2elimo si, da bi bil naš mladi delovni čas. Pozabiti ne smemo na rod prežet z	ljubeznijo do domovine,	stalni mesečni dodatek za	otroke v
do vsega, kar	je lepo, napredno in	ple-	znesku 1300 dinarjev in 425	industrij-
menito. Zato se moramo o družini po- skih bonov. 2ena, ki rodi in je sama v govoriti.	delovnem razmerju ali pa je zaposlen
Prvo vzgojo dobi otrok v družini, mož, dobi enkratni dodatek za opremo v krogu svojih staršev. Zato nam, čla- novorojenčka v znesku 8000 dinarjev nom delavskih sindikatov, ne sme in Razen tega še druga določila in uredbe ne more biti	vseeno, kako imajo	naši	izražajo skrb ljudske oblasti za dru-
člani urejeno	družinsko življenje.	Pra-	žino in zdrav zarod. Vendar	nas razne
vimo, da imajo sindikati glavno nalogo uredbe, ukrepi in podobno ne smejo na vzgojnem področju. S tem pa ni uspavati, češ vse to zagotavlja mlade-mišljena samo ozka gospodarska vzgo- mu rodu bolj srečno in lepše življenje, ja, da sindikati učijo svoje člane, kako kakor smo ga.imeli v mladosti mi sami. je treba upravljati s podjetjem, mar- Dostikrat delavci sami uredbe pod-več je mišljena vsestranska napredna cenjujejo, marsikje ne upoštevajo ^duha in kulturna vzgoja človeka. Človek, to uredb, marveč se okostenelo drže le je glavna družbena vrednost. Vzgojiti pisane črke. Nekateri starši ne upo-ga, da je značajen in močen, da sovraži števajo te skrbi ljudske oblasti za dru-egoizem in klečeplazenje, obsoja ka- žino in otroke. Okosteneli birokrati, ki kršno koli obliko izkoriščanja, ni lahko, vidijo le pisane črke, z nepravilnim Temelj take vzgoje dado lahko le starši, dejanjem dostikrat podirajo vse to, kar ki so sami plemeniti, dobri, moralno ljudska oblast gradi, neoporečni, starši, ki niso dvoličneži in Naša oblast izplačuje otroški doda-ki gledajo življenje z resničnimi očmi tek zgolj za to, da starši otroka gmot-Vse našteto je le drobec tega, zaradi, no preskrbijo z vsem, kar je potrebno česar je dobro in tudi potrebno, da za njegovo rast. Dodatek torej ni na-včasih spregovorimo o družini in dru- menjen temu, da se starši z njim oko-
dela ni so žene na svojem sestanku opozo-
na- Otroci veselite se! Otroške doklade smo dobili.'
J.g.	kbajev .nam jpCsejo
Členi mestnega sveta v Mariboru so delavoi
■Anton Govejšek, blagajnik odbora v
obratu topilnice svinca v Žerjavu
TUDI V TOPILNICI SVINCA IMAJO DOBREGA BLAGAJNIKA
Tovariš Ludvik Sisernik, tajnik rudniškega odbora, nam je poslal pismo, v katerem je pohvalil blagajnika odbora v obratu topilnice svinca v Žerjavu. Takole nam piše: »Mežiški rudarji in topilničarji dobro poznajo Antona Go-Vejška, ki je že od leta 1946 sindikalni blagajnik. Samo v prvih treh mesecih letos je pridobil za organizacijo 32 novih članov. Vsak mesec zbere nad 10.000 dinarjev članarine. Dela tudi v drugih organizacijah, tako v krajevnem odboru OF v Žerjavu, je blagajnik odbora za gradnjo delavskega do-Ria, član nadzornega odbora Planinskega društva in član krajevnega odbora Zveze borcev.
Zerj avčanom in vsemu kolektivu je tovariš Govejšek zelo pri srcu. Sedaj je tik pred upokojitvijo. On sam želi še tudi potem ostati med nami. Upravni odbor podjetja in sindikalna organizacija sta letos sklenili, da mu bosta 2a njegovo požrtvovalno delo nudila na razpolago stanovanjsko hišico v Žerja-vu, kjer bo lahko mirno živel v njej 'n med nami.
Odborniki mestnega sveta v Mariboru pomagajo delovnim kolektivom pri izpolnjevanju gospodarskih nalog. Predsedstvo sindikalnega sveta pomaga odbornikom iz podružnic sestavljati tarifne pravilnike. V ta namen so ustanovili posebno komisijo, ki pomaga odbornikom podružnic in tudi krajevnih odborov. V začetku tega meseca so se člani komisije na posebnem zborovanju pogovorili z odborniki mariborskih podružnic.
V Mariboru mislijo tudi na pravilno razmeščanje odvišne delovne sile. Pri sindikalnem svetu so osnovali komisijo za nadzor pri odpuščanju in razmeščanju delovnih moči. V tej komisiji so odborniki krajevnih odborov, člani mestne posredovalnice za delo in zastopniki inšpekcije za delo. Na zadnji seji so se dogovorili, da bodo napravili pregled odvišnih delovnih moči po podjetjih in da bodo zbrali podatke o tem, kje in koliko jih lahko še zaposlijo. Poleg tega bodo proučili, v katerih podjetjih so takšna delovna mesta, da lahko zaposle žene po 4 ure dnevno itd. Ugotoviti hočejo še, koliko delavcev bo odšlo nazaj v kmetijstvo in koliko jih bo morala začasno vzdrževati posredovalnica za delo. Sredi meseca so imeli za člane tovariških sodišč predavanja o disciplinskih pre-
pogovorili o pomenu in nalogah tovariških sodišč. Vidi se, da v Mariboru ne podcenjujejo vloge tovariških sodišč, ki bo v novih delovnih odnosih, ko delovni kolektiv sam upravlja s podjetjem, zelo važen pripomoček za utrjevanje tovariških odnosov, delovne discipline, za negovanje čuta do družbene imovine itd.	B. M.
V TOVARNI OKOVJA IMAJO DVA TEČAJA PROTILETALSKE ZAŠČITE
Organizacija protiletalske zaščite v tovarni okovja v Bistrici je pred kratkim organizirala dva tečaja PLZ za člane kolektiva. Tečaja obiskuje okrog 30 članov in članic. Predavanja o splošni službi PLZ, saniteti in gasilstvu imajo predavatelji iz tovarne dušika Ruše.
V tovarni »Štora« so spoznali, da ne gre ocenjevati posebej delovnih, mest za delavce in uslužbence
V tovarni »Štora« so najprej začeli ocenjevati delovna mesta posebej za delavce in posebej za uslužbence. Toda s tem niso prišli nikamor. Ko so dali grob osnutek tarifnih postavk kolektivu v razpravljanje, marsikdo ni bil zadovoljen s tarifnimi postavkami, ki so bile zelo nesorazmerne. Po nekaterih pripombah članov kolektiva je komisija začela določevati tarifne postavke vzporedno za delavce in uslužbence.
Vendar nekateri delavci v podjetju še ne razumejo, da so tarifne postavke določene le za delovna mesta in ne za delavce. Tako so se na primer nekateri pritoževali, zakaj naj bi veljala ista tarifna postavka za delovno mesto, če
CISC predavanja o aiscipunsKin pre- t tanina jjuoiaviva ueiuvuu inesiu, ue stopkih, prekrških itd. Tu so se člani I dela tam delavka, ki je šele prišla v to-
lahšcn fe bil naš prvi predsednik sveta
Tovariš Stanko Pezdir, strojni tehnik železniške delavnice Maribor, nam je poslal kratkp pismo, v katerem opisuje, kakšen je bil njihov, prvi predsednik delavskega sveta. Veliko lepega piše o njem. Takole pravi' »Življenjska pot Ivana Božiča, predsednika prvega delavskega sveta v naši delavnici, je bila težka in revolucionarna. Delavci in nameščenci vemo to in zato smo ga tudi izvolili za predsednika. Tovariš Božič se je svojih nalog dobro zavedal. Poznal je naš kolektiv, saj že
tolie si ne želijo samo jazza, marveč tali sIovensHs Hasče
Prejšnji teden je bil v Ljubljani zbor Krajevnega odbora sindikata gostinsko turistične stroke. V razpravi je heka tovarišica iz Most načela tudi Vprašanje vzgoje članstva v gostinskih Podjetjih, predvsem v manjših obratih, kjer so vzgojo članstva doslej zelo zanemarjali.
Delegati so sprejeli predlog, naj sindikalne organizacije skrbijo, da bi v dekaterih ljubljanskih lokalih godbe igrale tudi domače, slovenske glasbene komade, ker si nekateri gostje želijo pi a v slovenske glasbe in ne toliko jazza, ki ga je slišati skoraj v vseh lokalih
Na občnem zboru so govorili tudi o Premajhni povezanosti med delavskim svetom in sindikalno organizacijo. Lani niso bili redki primeri, ko člani delavskih svetov niso o svojih sklepih govorili na članskih sestankih, sindikalne podružnice pa tudi niso poskrbele, da bi kolektiv zvedel, kaj je delavski svet razpravljal in sklenil na svojem zasedanju. Takšen pojav je bil na primer v gostinstvu rajona center, kjer je bil en delavski svet za 14 obratov.
Delegati so tudi grajali delo starega odbora. Nekateri člani izvršnega odbora lani niso redno hodili na seje.
IZGUBLJENE SINDIKALNE KNJIŽICE
Sindikalne knjižice sn izgubili in jih proglašajo za neveljavne: Bučar Oži»old II. klepar; Pustnih Rudolf, kovač in Grant Stefan, elektrikar, vsi zaposleni v rudniku Mežica
Nov izvršni odbor je na prvem sestanku sklenil, da bo nudil letos več pomoči sindikalnim podružnicam. V kratkem pa bo organiziral seminar za vse člane izvršnega odbora in za člane plenuma, kjer se bodo pogovorili o nalogah, ki jih tudi gostinstvu narekuje nov gospodarski sistem.
dolgo dela tu, znal je člane delavskega sveta vzpodbujati, da so marsikaj koristnega predlagali za boljše delo v našem podjetju. Naloge podjetja niso enostavne, saj ima naša delavnica zelo raznovrstno proizvodnjo. V glavnem popravljamo lokomotive in železniške vozove, toda večkrat nismo imeli potrebnega materiala na razpolago. Zato je bilo treba na neštetih zasedanjih govoriti o kritičnem materialu in iskati rešitve.
Naš predsednik je večkrat moral resno razpravljati s posamezniki, ki so z negotovostjo gledali na naš razvoj. Toda s tovariško besedo jih je znal prepričati, da gledajo napačno in da le preveč podcenjujejo upravljanje podjetij po delovnih ljudeh. Nikdar mu ni bilo žal prostega časa za naše skupno delo. Kljub svoji starosti je še vedno mladostno vztrajen in je mnogim mlajšim in starejšim članom kolektiva lahko svetal vzgled pravega in borbenega človeka, ki se bori za stvar socializma.
Kaj pa sedaj ljubljanski šoferji?
Strokovni dopolnilni tečaj, ki ga je priredila za svoje člane-šoferje ljubljanska podružnica Združenja šoferjev in avtomehanikov in je trajal dobre tri mesece, smo zaključili. Udeleženci so se marsičesa naučili, razumeli pa so tudi marsikaj, česar si prej niso še znali pojasniti. Podružnica pripravlja v aprilu še en skrajšan, strnjen tečaj za tiste, ki žele položiti izpite za višje zvanje. O tem pa se bomo pomenili na širšem sestanku, ki bo v nedeljo, dne 20. aprila v dvorani Delavskega doma
ZAPISNIKE SEJ BODO DAJALI
Članstvu na vpogled
Na eni izmed sej izvršnega odbora sindikalne podružnice libojskih rudarjev so člani sklenili, da bodo članstvo sindikalne organizacije vedno obveščali o delu in sklepih izvršnega odbora podružnice. Zapisnike sej bodo izobesili v čakalnici na oglasni deski.
na Gosposvetski cesti 17. Začetek bo ob pol devetih dopoldne, konec previden do kosila.
Na tem sestanku si bodo člani izbrali tudi delegate za redno republiško skupščino, ki bo teden dni kasneje. Mimogrede povedano, da bo na sestanku prečitan tudi referat o ureditvi plač avtomehanikov v delavnicah državnih uradov in ustanov, ker je to že urejeno.
varno, ali pa če dela delavka z večletno prakso. Komisija je na takšna vprašanja odgovorila, da se pri določanju tarifnih postavk upošteva strokovnost, da pa ne more zaradi let službe stati meter blaga več ali manj.
Več sindikalnih podružnic je združenih v eno samo
Sindikalna podružnica uslužbencev Okrajnega ljudskega odbora Postojna je imela v začetku aprila svoj občni zbor. Na občnem zboru so se^ tej podružnici pridružile tudi podružnice pri notranji upravi, DOZ, Narodne banke, sodišča in Okrajnega komiteja KPS, ki so bile doslej samostojne. Predsednik novega izvršnega odbora je tov. Andrej Grča. Na občnem zboru so člani sprejeli proračun in delovni načrt. Člani so obljubili, da bodo pomagali pri gradnji dijaškega doma in drugih delih v mestu.
Pet najboljših uslužbencev in delavcev so predlagali za odlikovanje
Izvršni odbor sindikalne podružnice rudarjev iz rudnika Pleše je na III. seji sklenil, da bo predlagal 5 najboljših delavcev in uslužbencev za odlikovanje.
Na seji so grajali blagajničarko, ki zelo neredno pobira članarino, tako da so nekateri člani s članarino v zaostanku za dva in tudi več mesecev.
V »Modi« mislilo tarifni pravilnih iz lanshega leta samo malo »dopolniti«
V konfekcijskem podjetju »Moda« v Ljubljani do prejšnjega tedna še niso s kolektivom prav nič razpravljali o važnosti in sestavljanju tarifnega pravilnika. Postavljena je bila samo komisija, ki pa prejšnji teden še ni začela z delom. Članom komisije še najbrž tudi ni jasno, kaj morajo prav za prav storiti. Takole so dejali: Imamo pravilnik iz lanskega leta, tega bomo samo še malo »dopolnili«.
Verjetno izvira vzrok za omalovaževanje tako važnega dela, kakor je sestavljanje tarifnega pravilnika, še od kod drugod in ne samo iz neznanja. Mogoče se ravnajo po zgledu upravnice, ki pravi, da lahko zapusti službo kadar hoče in to na podlagi zdravniškega potrdila. Ko so jo na seji upravnega odbora nekoč o tem pobarali, je dejala, da se ona ni dolžna zagovarjati, če svoje službeno mesto zapusti. Toda
delavke so že opazile, da upravnica večkrat »trenutpo zboli« in se nekam odpravi. Kam gre, to najbrž ne ve nobeden, ker po njenem mišljenju ni dolžna nikomur dajati odgovora.
OBJAVA
Ker se množe primeri, da podjetja in drugi delodajalci v zvezi z novo ureditvijo vajeniških plač enostransko razvezujejo učne pogodbe vajencev, objavljamo naslednje:
Po obstoječih predpisih je prepovedana vsaka enostranska razveza učnih pogodb z vajenci. Inšpekcija dela bo v vseh takih primerih postopala v smislu obvezne razlage 21. člena zakona o inšpekciji dela (Ur. list FLRJ številka 12/52).
Republiška inšpekcija dela
Zasedanje delavskega sveta delavnic državnih železnic v Mariboru.
nam je poslal tovariš Stanko Pezdir
Sliko
Delavci, bodimo previdni pri svojem delu
Pretekli teden je v okviru predavanj Ljudske univerze v Ljubljani govoril dr. Božidar Lavrič o usposabljanju delavcev, ki so se poškodovali v industriji. Predavatelj se je v zadnjem času posebej posvetil tem stvarem in je tudi ob priliki svojega zadnjega obiska v Angliji predvsem proučeval problematiko poškodb v industriji. V svojem
ne delajo časti
vili, da nekatere matere zapirajo otroke v stanovanja zgolj iz pohlepa po denarju in ne zato, ker ne bi mogle kriti vzdrževalnine za otroke v otroških rile na grdo ravnanje delavca Golufa. ne perila v Celju so na svojem sestan- ustanovah. Zaostriti bi bilo treba tudi Ta zapije ves denar, ki ga dobi, žena	ku opozorile na obsojanja vreden pri-	odnos	do	samskih mater, ki zapirajo
Pa prosi pri sosedih za koruzno moko,	mer. Na bivši Čatovi žagi — Lesnoin-	otroke	v	stanovanja. Žene v podjetju
krompir in drugo, da preživi sebe in dustrijsko podjetje Celje je žena pro- Litostroj so ugotovile, da je samska otroka. V baraki Tovarne emajlirane sila, naj njej izplačajo enkratni doda- mati Helena Dragar svojega dve leti posode v Celju stanuje družina s tremi tek za opremo novorojenčka, ker se starega otroka zaprla v soboto zvečer otroki. Mož je pijanec, pretepa	ženo in	boji, da ga bo	mož zapil. Podjetje tega	v stanovanje in se k njemu	vrnila šele
otroke. Tudi v železarni Store	so žene	ni storilo, češ,	da se mora držati pred-	v ponedeljek zjutraj,
opozorile na vedno večji pojav pijanče- pisov in denar izplačati možu. Mož je Skupina žena, ki je v Ljubljani razganja. Mar ne bi bilo prav, da sindikal- ves denar zapil, ženo pa tako pretepel, iskovala, zakaj pada število otrok v he organizacije v podjetjih, kjer se to da je splavila. Razen moža, ki je storil otroških ustanovah, je med drugim ugo-dogaja, spregovorijo s člani o njihovem	to nečloveško in kaznivo dejanje, so te-	tovila,	da	je marsikatera mati vzela
družinskem življenju in skupno razmi-	ga delno sokrivi tudi okosteneli biro-	otroka	iz	ustanove zaradi otroških do-
slijo, kako bi takšne pojave	čimbolj	krati, ki v pisani črki niso videli živ-	datkov, češ da denar sama	bolje izko-
omejili in zatrli. Prav so storile neka-	ljenja samega	in niso upoštevali upra-	risti. Pri tem pa so matere	zapostavile
tere žene iz ljubljanskih podjetij, ko so predlagale, naj mati dobi otroški dodatek, če tudi ni zaposlena in to povsod tam, kjer oče potroši otroški do-
vičene prošnje žene.	vzgojno stran otrok, ki so jo le-ti de-
Se bolj žalostno od vsega tega, da ležni v ustanovah. Mnoge matere so očetje zapijejo denar, ki je namenjen dale otroke svojcem .na deželo. Le preža otroke, je to, da je pri nekaterih pogostokrat pa ti rejniki vzgajajo otro-datek za sebe in ne za otroka. Ponekod materah samih okrnel materinski čut ke v nazadnjaškem srednjeveškem mi-se že storili tako. Predilnica in tkalnica do otroka. Žpne v Tovarni avtomobilov sticizmu, dvoličnosti, ki nima nič skup-v Mariboru izplačuje vsak mesec 5 že- so v razgovorih opozorile na nekaj ža- nega z resničnim življenjem. Čeprav se nam-materam otroški dodatek. Zdravi- lostnih primerov, ko starša ne potrošita marsikatera mati s tem načinom vzgoje lišče Topolščica izplačuje otroški doda- otroških doklad za otroke, marveč za ne strinja, pa s takšnim dejanjem to tek eni ženi-materi. Prav tako so sto- ta denar pijančujeta in razuzdano vzgojo sama podpira. Po ustavi je zarili tudi v enem primeru pri električni živita. Otroci takšnih družin so prepu- jamčena verska svoboda, vendar ne cestni železnici v Ljubljani.	ščeni samim sebi, so brez primerne smemo pozabiti, da se pod krinko cer-
Dejali smo, da nimajo vsa podjetja hrane, oblačila in brez prave vzgoje. Po kve skrivajo mnogi sovražniki naše in sindikalne organizacije takšnega ra- cele dneve so zaprti v nezakurjenih in socialistične domovine. Zato žene ne bi zumevanja do družine in družinskega nehigieničnih stanovanjih, medtem ko smele dopustiti, da bi rejniki, ki vzga-življenja. V posvetovalnico poliklinike starša popivata ali drugače zapravljata jajo otroke, v nazadnjaškem duhu vzga-socialnega zavarovanja v Celju večkrat denar, ki ga je skupnost namenila za jali našo mladino. Iskanje rejnikov in Prihajajo matere iz podjetij in tožijo, oskrbovanje otrok. Frontne organizacije odajanje otrok v rejo bi morala biti da možje zapravljajo otroški dodatek za na terenih so o tem že razpravljale. Ali potemtakem odločno skrb skrbniških pijančevanje. Ne moremo pa teh mater pa so to doslej v dovoljni meri storile organov in množičnih organizacij, med razumeti, da ne dovolijo podvzeti no- sindikalne organizacije, da se še vse to katere spada tudi sindikalna, benih ukrepov proti brezvestnim mo- dogaja, ostane odprto vprašanje. Žene Prav gotovo še nismo vsega pove-
so predlagale, naj bi oblastveni organi dali, zaradi česar naj tudi sindikalne
organizacije s svojim članstvom raz-brižni do otrok, odvzele otroke, da bi pravljajo o družini in družinskem živ-. .	ti pri drugih ljudeh ali ustanovah do- ljenju. Vendar teh nekaj podatkov, ki
žijo predpisov in izplačujejo otroški do- bili primerno oskrbo in vzgojo.	smo vam jih navedli kaže, da ne gre
So pa tudi primeri, da starši zapirajo zanemarjati tega,-kako ima kdo ure j e
žem, da bi vnaprej takšno razmetavanje denarja, ki je namenjen za otroka, brezvestnim staršem, ki so tako brez-Preprečili.
V Ljubljani se podjetja strogo dr-
datek v glavnem le očetom. Predpisov se držijo tudi tedaj, ko bi bilo mogoče otroke v stanovanja, brez nadzorstva in no družinsko življenje, kako skrbi za in bolj koristno, da dobi dodatek žena- brez hrane, za čas ko so sami na delu. svoje otroke, kakšen odnos ima oče ali *nati, ki je zaposlena. Delavke iz tovar- Pri podjetju Gradis Litostroj so ugoto- mati do svojih otrok.
Ob dr. Lavričevem predavanju v Ljubljani
predavanju je dr. B. Lavrič govoril o usposobitvi poškodovancev, hkrati pa je razložil tudi, kako veliko in vsestransko škodo povzroče posameznikom in skupnosti razne poškodbe.
Mi smo že pisali o teh stvareh. O teh stvareh pa so govorili na svojem zadnjem kongresu zdravniki-kirurgi, ki so ugotovili, da zdravljenje poškodovancev zavzema mnogo truda in naporov vsega našega zdravstvenega kadra. Dr. Lavrič je povedal, da četrtino razpoložljivih bolniških postelj zavzemajo poškodovanci iz proizvodnje in je tudi to eden od razlogov, da so naše bolnišnice natrpane. Poleg tega pa naša skupnost daje poškodovancem približno milijardo dinarjev letno v obliki raznih izplačil. Zamisliti se je treba tudi nad ugotovitvijo, da je 90 % ponesrečencev starih med 20 in 30 let.
Ob raznih nesrečah kaj radi trdimo, da je nezgoda nastala samo zaradi pomanjkljivih zaščitnih sredstev. Na osebno krivdo pa kar pozabimo. To je napak. Ce je delovno mesto slabo zavarovano, je sicer treba vztrajati, da se zavaruje, toda treba je predvsem pazljivo delati. Cim manj so zavarovana delovna mesta, tem več pazljivosti zahtevajo. Nepazljivost, lahkomiselnost in podobne sjabe strani so razlog za številne nesreče tudi na dobro zavarovanih delovnih mestih. Na žalost moramo ugotoviti še to dejstvo, da je alkohol v mnogih primerih glavni vzrok nesreč, bodisi, da je delavec vinjen ali pa prekrokan. Nemogoče je iti na delo po neprespani noči. In vendar nekateri to delajo. Potem pa so zaspani, nezbrani in to slabo vpliva na delo, kakovost in varnost in se nam maščuje.
Na osnovi raznih statističnih poročil ugotavljamo, da je sicer vedno manjše število nesreč, kar pa seveda še ne pomeni, da sedaj ni treba skrbeti, da bi jih bilo še manj. Veseli smo sicer teh ugotovitev, ki jih objavlja tudi Socialna politika v št. 10/1951 v članku »Pregled nesrečnih slučajev pri delu«. Tam čitamo, da je smrtnih primerov bilo leta 1949 nasproti 1948. letu
med kvalificiranim delavstvom kar za dvakrat nižje. Skupno število smrtnih nesreč vseh kategorij je v tem razdobju tudi nižje, in sicer za ena in pol krat. Posebno je znatno nižje število smrtnih primerov med kvalificiranim delavstvom v LRS. Neugodna pa je ugotovitev, da na vsem področju naše države imamo največ nesreč vseh vrst prav med kvalificiranim delavstvom. Ce pomislimo sedaj na trditev dr. Lavriča, da je največ primerov med 20. in 30. letom. To so mlajši delavci, ki so pridobili svoje kvalifikacije po vojni in se je verjetno polagalo premalo pažnje pri uku, ne samo na delo, ampak tudi na varnost dela.
Dr. Lavrič pa je v predavanju predvsem govoril o usposabljanju ponesrečencev. V ta namen je prikazal tudi film iz Anglije, ki nam kaže, kako imajo v veliki tovarni avtomobilov poseben oddelek, kjer so primemo zaposleni razni ponesrečenci. Pri tem ne gre za to, da te osebe zaposlijo, da se jih otrese zdravstvena služba. Ne, prav iz zdravstvenih razlogov je po novih ugotovitvah način rehabilitacije ponesrečencev zelo priporočljiv, kajti na primernem delovnem mestu si pridobi ponesrečenec zopet tiste veščine, ki so mu pri delu potrebne. Ne gre tu le za zdravljenje v bolnišnicah, temveč za način vračanja izgubljene delovne funkcije ponesrečencu. Tako se mnogi po zlomu in podobni nesreči, že po nekaj dnevih vrnejo na delo, s čimer koristijo sebi in skupnosti, pri tem pa ostanejo še vedno pod zdravniškim nadzorstvom.
Predavatelj pa je naglasil še to, da je naša tako zvana prva pomoč še zelo pomanjkljiva. To je tudi eden vzrokov, da pride ne samo do daljšega ali krajšega zdravljenja, temveč tudi do smrtnih primerov. Čeprav imamo v tovarnah posameznike, ki do neke mere obvladajo pravila prve pomoči, je to še vedno premalo. V nekaterih podjetjih pa niti reševalci še ne obvladajo osnovnih nalog prve pomoči. Tudi to vprašanje ni nič manj važno kadar govorimo o prizadevanjih za znižanje nesrečnih primerov.
Jč
DELAVSKA ENOTNOST iv. 1952 * stran
V	sindikalno kulturnoumetniško društvo »Milka Peternel« v Domžalah se je vključilo v poslednjem času precej mladincev iz domžalskih tovarn. Na sestanku društva so si napravili delovni načrt, ki predvideva poživitev vseh sekcij, posebno pa dramske skupine, ki se nam bo kmalu predstavila z novo igro.
*
Italijansko kulturnoumetniško društvo »Paolo Morgan« je imelo VI. redno letno skupščino. Skupščine so se udeležili poleg velikega števila v Ljubljani živečih Italijanov, tudi zastopniki družbenih organizacij. Na skupščini so se temeljito pogovorili o delu svojega društva, obenem pa so obsodili italijansko vlado, ki zatira slovensko narodno manjšino v Italiji. Ob zaključku so poslali Centralnemu komiteju KPS resolucijo, v kateri pravijo: »Skupaj z delavci vse Jugoslavije tudi mi protestiramo proti italijanskim neofašističnim in imperialističnim težnjam.«
*
V	Remšniku je gostoval kvintet iz Marenberga. Pevci so zapeli nekaj lepih partizanskih pesmi, vmes pa je skušal razvedriti občinstvo Ivan Gregl, z zabavnimi točkami. Toda njegovo izvajanje je bilo vse prej kot zabavno. Njegove neokusne šale so bile polne prostaških in spolzkih besedi ter gostilniških kvant. Prebivalci Remšnika so odšli s prireditve razočarani in so se opravičene zgražali nad tako »kulturo«.
*
Pionirski pevski zbor iz Velenja, v katerem je 150 mladih pevcev, je imel | minulo soboto svoj koncert, ki je zelo dobro uspel. Pionirji so zapeli 26 priljubljenih partizanskih in narodnih pesmi, od katerih so nekatere morali celo j ponavljati. V nedeljo pa je pevski zbor j nastopil v Šoštanju; le škoda, da je bil obisk zelo pičel.
*
Dne 6. julija bo v Rovinju kulturni festival italijanske manjšine v Jugoslaviji. Na festivalu bodo sodelovali tudi Italijani iz cone B. Najboljše sekcije kulturnih klubov in mestnih ter okrajnih društev bodo nagradili. Založba Italijanske unije EDIT pa bo na ta dan izdala 19 knjig.
•
V	Lokvi pri Zidanem mostu prav pridno deluje poleg Ljudske univerze tudi dramska skupina. Pred kratkim je uprizorila veseloigro »Trojčki«, prejšnji teden pa je z njo gostovala v Sevnici.
Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor drugega taborniškega rodu, ki združuje tri taborniške družine: Viharnike, Samorastnike ^Družino Jalovec ter klub Ognjena strela. V vseh družinah je sedaj že 120 članov, a stalno se prijavljajo še novi. Na občnem zboru so izbrali taborniško upravo in sklenili, da se bo rod imenoval po Črnem Mravu — Miroslavu Zoru, ki je bil ustanovitelj Zlatorogovega stega skavtov v Ljubljani in bil ubit v zloglasnem nacističnem taborišču Mat-hausen.
*
V	slovenjegraškem okraju so imeli po osvoboditvi že šest okrajnih kulturnih festivalov. Letos pa se pripravljajo kar na tri festivale. Vsaka izmed treh dolin bo imela samostojno prireditev, ki bo odraz kulturnega življenja prebivalstva dotične doline. V Dravski dolini bo 15. junija nastopilo devet društev, v Mislinjski dolini pa nekaj kasneje prav toliko društev. Obe prireditvi mislijo imenovati »Kmečko - delavski praznik«, f
V	Guštanju pa bodo pripravili Koroški festival, ki bo že sedmi po osvoboditvi.
*
Kulturno življenje v Kamniku je precej razgibano. Preteklo soboto je priredil pevski zbor mladinskega kul-turno-umetniškega društva »Oton Zupančič« svoj redni letni koncert. Če primerjamo ta koncert z lanskim, lahko ugotovimo, da se je kakovost zbora zelo izboljšala, za kar ima veliko zaslug vodja zbora profesor Viktor Mihelčič.
Tudi Ljudska univerza dobro deluje. Zadnje predavanje je imel profesor Favaj o izvoru slovenskih imen. Do sedaj so bila vsa predavanja kvalitetna in dobro obiskana.
*
Pevci kulturno-umetniškega društva »Matija Udvanc« z Ježice so preteklo nedeljo ponovno dokazali, da hočejo obdržati naslov najboljšega pevskega zbora II. rajona Ljubljane. Predstavili so se s 6 pesmimi mešanega in 6 pesmimi moškega pevskega zbora, nato pa še s spevoigro »Vasovalci«.
*
Domžalska knjižnica šteje že nad 3000 knjig, bralcev pa ima že preko 700. Lani so Domžalčani prebrali 13.000 knjig in to preko 7000 leposlovnih, 3500 mladinskih. 170 političnih in 400 strokovnih. Največ bralcev je med mladino, nato slede nameščenci, delavci pa so na zadnjem mestu. Priznanja vredno je, da se knjižnica vzdržuje skoraj izključno iz lastnih virov.
Gospoda, na vrsti je Benitova skladba: »Trieste a noi«. Vaša dolžnost pa je,
da napnete vse sile.
Tudi tu gre za našo, za delavsho moralo
(Nadaljevanje s 1. strani.)
tudi s pridom gospodariti. Kaj malo imata delavskega na sebi mož ali žena, in kaj malo je takega lahko vesel zakonski tovariš, če nekdo ne zna delati, če si ne prizadeva naučiti se delati, če zaradi malomarnosti, brezbrižnosti in podobnih slabih lastnosti ne napreduje pri delu, ali pa če brezskrbno in neodgovorno zapravlja svoj zaslužek. Teh stvari bi se morali vsi kaj temeljito zavedati. Predstavljajmo si mlado delavsko dekle, ki se namerava poročiti in osnovati svojo družino, kar je naravno in razumljivo, pa se ni nič pobrigala, da bi se poleg svoje strokovne izurjenosti naučila vsaj nekaj kuhati, zašiti, urejati dom, ki se ni nič poučila o negi in vzgoji otrok in podobno. Ali pa fant-delavec, ki si ne prizadeva v delu se čim bolj izuriti, se čim bolj izobraziti. To so namreč stvari, ki so za pravo sožitje nujne, ob teh stvareh pa se tudi otroci uče, kako morajo živeti, delati, nauče se vrednotiti delo in streme tudi, da se nauče koristno in dobro delati.
Da, ko pa že govorimo o otrocih, pa povejmo, da ima tudi naš delavski naraščaj svoje dolžnosti v družini. Naš delavski naraščaj mora biti vzor, kako je treba znati ceniti in spoštovati starše. Tu nastaja prepad med malomeščanskim izprijencem, ki zametuje najlepše vrednote življenja in skuša biti nadvse »pameten«, in med delavsko mladino, ki zna ceniti trde življenjske izkušnje svojih staršev in se z vsem svojim bitjem zavzame, da postane pravi delavec, ne samo po delu, ampak tudi po srcu in misli. To je tem pomembnejše, ker živi naša današnja mladina v času najglobljih družbenih preobrazb v našem življenju. Z ene strani nesebičen ustvarjalni boj delavskega razreda za to, da uveljavi svoje družbene pravice in družbena načela, boj, ki zahteva najplemenitejših delavskih vrlin in na drugi strani ostanki malomeščanskih komodnežev, ki bi radi bili »svobodni« od dela, družbenih obveznosti in ki se ogrevajo za najbolj nesmiselne zablode razkrajajočega se kapitalističnega sveta. Mirne duše lahko vprašamo: na čigavi strani hočeš biti, delavska mladina? Na strani porajajočega se novega življenja, ki zahteva trdega dela in dobrih ljudi, ali pa na drugi strani puhlega ostanka preteklosti! Na to je naša delavska mladina že odgovorila. Važno pa je, da si vsak mlad človek prizadeva svojo plemenito odločitev najdosledneje uresničiti. To pa se pravi tudi, da mora biti naš mladi rod zvest lepim tradicijam delavske mladine, ki je bila vedno plemeniti dedič družbenih vrednot delavskega razreda.
So to stvari, ki so vredne razmišljanja, stvari, ki jih delavski rod ne sme nikdar pustiti v nemar. Zato pa smo jih tudi zapisali.
Uporabljajte športno in telovadno opremo tovarne
»ELAN«
BEGUNJE PRI LESCAH
Sindikalne podružnice, podpirajte telesno vzgojna društva »Partizan«
Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Predstavnik Jože Jurač. Odgovorni urednik Roman Albreht Tisk tiskarne »Ljud ske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Masarvkova c. 14/11 v Ljubljani, telefon 45 38 in 49.70. PoStnl ‘predal 284. Račun pri podružnici Narodne b^tnke v Ljubljani St «04-90321 4. List Izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 25 din, četrtletna 75 din nolletna 150 din in celoletna 300 din.
-------6£ K&&U dogodkov
v .fKete.bJLe.tti tednu
DEMONSTRACIJE PO VSEJ DRŽAVI - NOTA NASE VLADE ITALIJANSKI VLADI - LONDONSKA KONFERENCA - DELEGACIJA TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA JE PRISPELA V LONDON - DIPLOMATSKI ODNOSI Z JAPONSKO -VOLILNA ZMAGA ANGLEŠKIH LABURISTOV - 4 ALBANSKI MINISTRI RAZREŠENI - POKOJNINE ZA MUSSOLINIJEVE VOJAKE - UPOR V BOLIVIJI — RAZPRAVA O PRITOŽBI TUNIZIJE PRELOŽENA - AMERIŠKI SLOVENCI ZA DOM V TRSTU — SPORAZUM MED LIBIJO IN OZN — OČITKI ČEŠKOSLOVAŠKIM RUDARJEM - GOSPODARSKA KONFERENCA V MOSKVI - NOVA SOVJETSKA NOTA O NEMČIJI - V TUNISU SO SESTAVILI ZAČASNO VLADO -BURMA IN JUGOSLAVIJA — AMERIŠKA VLADA PREVZELA JEKLARSKO INDUSTRIJO
V	Nišu je približno 14.000 prebivalcev iz mesta in okolice demonstriralo proti poizkusom, da bi urejevali tržaško vprašanje na škodo Jugoslavije V Zemunu se je zbralo na protestno zborovanje več kot 30.000 članov Ljudske fronte. Zborovanju je prisostvoval tudi predsednik vlade LR Srbije Peter Stambolič. Prebivalci Titovega Užica so že drugič protestirali proti poizkusom italijanskih imperialistov, da bi si prisvojili Trst Z zborovanja, na katerem je bilo 10.000 prebivalcev so poslali maršalu Titu pozdravno brzojavko. V Beogradu pa je na velikem protestnem zborovanju govoril več deset in deset tisočglavi množici predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije tov D j uro Salaj.
*
Ministrstvo za zunanje zadeve vlade FLRJ je izročilo italijanskemu poslaniku v Beogradu noto v zvezi z nedavno obsodbo takoimenovanega »Odbora nacionalne osvoboditve CLN« v Kopru. Nota opozarja italijansko vlado na to, da dobiva organizacija CLN denarno pomoč od italijanske vlade za organiziranje vohunske mreže in vmešavanje v notranje zadeve jugoslovanske cone STO.
*
V	londonskih krogih menijo, da kupčija s Trstom, ki je v teku, ne bo izpolnila pričakovanj italijanske vlade. Kot so predvidevali, bi se morali razgovori končati že koncem preteklega tedna, toda zaradi neenotnega mišljenja posameznih strank, so jo preložili za nekaj dni. Londonski časopisi pišejo, da je konferenca povsem neumestna in da precej zavira reševanje tržaškega vprašanja.
trojne
Londonu, zakaj prebivalstvo tega področja nasprotuje temu, da bi Italija soupravljala v anglo.ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja. V delegaciji so predstavnik tržaške neodvisne fronte Bruno Černe, predstavnika slovansko-italijanske ljudske fronte Branko Babič in Bartolo Petronio, predstavnik slovenske demokratske unije, slovenske krščanske socialne unije in skupine neodvisnih Slovencev ter predstavnik Tržaškega bloka Člani delegacije so že obiskali jugoslovanskega veleposlanika v Londonu Jožeta Brileja.
Vlada FLRJ in japonska vlada sta se sporazumeli o prenehanju formalnega vojnega stanja in o tem, da vzpostavita redne diplomatske odnose takoj ko stopi v veljavo mirovna pogodba z Japonsko.
V	pripravi je tudi nova pogodba o trgovini in plovbi, kajti stara pogodba ne ustreza zakonodaji v naši državi.
•
Dokončni izidi volitev za pokrajinske svete v Veliki Britaniji kažejo, da so si laburisti pridobili več kot 400 novih mest. Dobili so večino v 12 od skupno 26 pokrajinskih svetov. Ta največji uspeh laburistov po vojni pa je silno vznemiril konservativne kroge, ki še vedno nočejo komentirati volilnih rezultatov.
*
Albanska uradna agencija poroča, da so bili 4 ministri albanske vlade razrešeni. Zamenjali so podpredsednika vlade, ministra državne kontrole, ministra za prosveto in ministra za zaloge. Agencija navaja, da sta dobila prva dva »druge važne naloge«, molči pa o poslednjih dveh.
♦
Komisija za finančne zadeve italijanskega senata je sprejela predlog predsednika vlade De Gasperija o priznanju pokojnine bivšim vojakom Mussolinijeve republike, ki so se od septembra 1943 pa do konca vojne borili na strani Nemčije.
V	letošnjem letu bodo tem »zaslužnim možem« izplačali 2 milijardi lir.
*
V Boliviji se je Nacionalna revolucionarna stranka uprla sedanji bolivijski vladi. Vladni organ.! so upor po dveh dneh zadušili. Koliko žrtev je upor terjal. še ni znano Več oseb je bilo aretiranih, generala, ki sta upor vodila, pa sta zbežala neznanokam.
*
Varnostni svet je za nedoločen Čas odložil razpravo o pritožbi Tunizije nad francoskim kolonialnim zatiranjem. Največ delegatov se je glasovanja vzdržalo Predsednik Varnostnega sveta — pakistanski delegat — je ob koncu razprave poudaril, da bo ta seja zaznamovana v zgodovini Organizacije združenih narodov kot dan, ko so bili postavljeni temelji za zatiranje svobodne razprave v Organizaciji združenih narodov.
Slovenci v ZDA so ustanovili odbor za nabiranje prispevkov za Slovenski dom v Trstu. V zadnjih dveh tednih so že nabrali 3000 dolarjev.
*
Med OZN in Libijo so bili sklenjeni sporazumi o tehnični pomoči Libiji Na podlagi teh sporazumov bodo poslali v Libijo kmetijske in upravne strokovnjake
*
Praški časopis *Rude Pravo« ostro kritizira rudarje iz revirjev Ostrava in Kladno, češ da dolgujejo že v tem letu republiki deset tisoče ton premoga. Časopis obtožuje partijske organizacije, da so premalo sposobne in ne obračunavajo z ostanki »drhali Slanskega in pajdašev«
*
Nekateri zahodni krogi menijo, da je glavni namen moskovske ekonomske konferenco doseči razveljavljenje_ ukrepov, ki prepovedujejo izvoz strateških surovin v države sovjetskega bloka. Dosedaj so sovjetski delegati na vseh ekonomskih konferencah skušali le ovirati sodelovanje in dobre trgovske odnose med državami, sedaj pa naenkrat prav zvito ponujajo ugodne trgovske pogodbe.
*
Sovjetski zunanji minister Višinski je izročil predstavnikom zahodnih velesil noto o Nemčiji, v kateri sovjeti predlagajo, da bi komisija štirih okupacijskih sil Nemčije preiskala pogoje za vzpostavitev nove nemške države. Sovjetska zveza je s tem vnovič zavrnila zahodni predlog, da bi anketo izvedla komisija Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena na minulem zasedanju Generalne skupščine.
*
Šalah Edin Bakuš je sestavil novo tunizijsko vlado, v kateri je poleg njega še 6 tunizijskih osebnosti. Bakuš je objavil v deklaraciji vlade, da želi v popolnem soglasju s francoskim generalnim rezidentom, napraviti vse, da bo ponovno vzpostavljen mir v državi V deklaraciji omenja tudi, da je dežela v težkem ekonomskem stanju, ki ga imenujejo »največja dosedanja ekonomska kriza«.
*
Burmansko časopisje prinaša obširna poročila o izročitvi poverilnih pisem jugoslovanskega veleposlanika Jožeta Vilfana predsedniku burmanske unije. Največji burmanski časopis piše, da ljudstvo Burme občuduje uspešni razvoj države maršala Tita. Nadalje pravi, da je enotnost naših narodov in ekonomski ter politični razvoi v naši državi edinstven vzgled za vse države, ki skušajo z lastnimi napori obnoviti med vojno razde: jan e domove Zaradi tega se bodo morali voditelji Burme še bolj seznaniti z jugoslovanskimi izkušnjami, da hi lahko izboljšali socialni in ekonomski položaj burmanskega prebivalstva *
Sindikat delavcev jeklarske industrije ZDA je napovedal splošno stavko, ker lastniki jeklarske industrije niso hoteli ugoditi zahtevam sindikata za zvišanje mezd. Ze pred napovedjo splošne stavke je pričelo stavkati več kot 100.000 delav. cev. Istega dne pa je predsednik ZDA Truman izdal ukaz ministru trgovine, da v imenu ameriške vlade prevzame vso jeklarsko industrijo ter poskrbi, da bodo tovarne v redu nadaljevale z delom. Truman trdi, da so bili ti ukrepi neogibni, ker bi ustavitev proizvodnje jekla povzročila resno nevarnost za Združene ameriške države.
*
Preteklo nedeljo se je zbralo 15.000 tržaških Slovencev v Bazovici, kjer so italijanski fašisti pred 22 leti zverinsko ubili junake — mučence: Bidovca. Marušiča in brata Miloša, na prvi tabor Slovencev tržaškega ozemlja Čeprav so se združeni informhirojevci in fašisti trudili preprečiti to mogočno manifestacijo enotnosti tržaških Slovencev, jim tega ni uspelo.
*
Pred dnevi je končala z delom Ljudska skupščina LRS, ki je med mnogimi drugimi zakoni sprejela tudi zakon o novi upravno teritorialni razdelitvi Slovenije. Namesto dosedanjih 27, bomo imeli v Sloveniji le 19 okrajev Okraji Idrija, Ilirska Bistrica, Grosuplje. Trebnje, Poljčane, Radgona, Lendava in Kamnik se bodo združili s sosednimi okraji. Zmanjšalo se je tudi število osnovnih enot ljudske oblasti Dosedaj smo imeli 1143 krajevnih ljudskih odborov. sedaj pa bomo imeli le 378 občinskih ljudskih odborov. Zakon o novi upravno teritorialni razdelitvi je obrazložil podpredsednik vlade LRS tovariš Marjan Brecelj, ob razpravi pa je sodelovalo še več ljudskih poslancev.
MAZILJENI FAŠIZEM
Po prvi svetovni vojni je 650.000 Slovencev in Hrvatov v Italiji prišlo pod razne cerkvene kneze:	pod goriškega nadškofa,
pod škofa tržaško-koprske škofije, pod škofa poreško-puljske škofije, pod nadškofa v Zadru, kasneje so ustanovili leta 1925 še reŠko škofijo. Beneški Slovenci pa so ostali pod svojim videmskim nadškofom. Se pred nastopom fašizma so italijanske oblasti pričele divjati proti slovenskim in hrvaškim duhovnikom in slo vensko-hr vaškemu jeziku v cerkvi. Slabo se je izplačala staremu škofu dr. Antonu Mahniču njegova borba za zvestobo Vatikanu. Čeravno je s svojo revijo »Rimski katolik« širil med slovensko katoliško inteligenco neomajno zvestobo do katoliškega Rima, so ga prav ti rimski katoliki zgrabili na otoku Krku in ga konfi-nirali v notranjosti Italije, ga sicer nato izpustili, toda pregnali v Jugoslavijo. Tržaškega škofa dr. Andreja Karlina so napadli leta 1919 v njegovi škofijski palači, njega izgnali v Jugoslavijo, palačo pa oplenili. Na Karlinovo mesto so postavili vojaškega škofa Bartolomasija Angela. Tudi goriškemu slovenskemu nadškofu Sedeju so bili šteti dnevi njegovega škofovanja. Postavili so mu za namestnika pot urico Sirottija (bivšega Sirotiča), potem ko so ga stalno napadali in oblegali v njegovi škofijski palači v Gorici. Vojaški italijanski škof v Trstu mons. Angelo Bartolomasi ni mogel dolgo vzdržati na svojem mestu, ker se mu je uprlo stalno požiganje in plenjenje župnišč po fašistih in pretepanje ter izganjanje slovenskih duhovnikov. Poslovil se je od Trsta in odšel nazaj v Italijo. Na njegovo mesto je prišel pošten goriški Furlan dr. Alojz Fogar, toda tudi ta ni mogel vzdržati pred združenim fašistično-vati kanskim pritiskom. Preveč odkrito se je Fogar zavzemal za preganjane slovenske duhovnike in ga je zaradi tega Vatikan umaknil na neko brezpomembno mesto v Vatikanu in mu dal naslov nadškofa neke nadškofije iz Male Azije, ki je že davno izginila pod naletom islama.
V Trst je prišel za škofa po Fogarju leta 193$ mons. Santin. Z njim so bili lahko zadovoljni: fašistična stranka, duce Mussolini- kongregacija za obrede v Rimu in sam papež. S slovenskimi škofi so Vatikan in fašisti pometli, pospravili tudi take italijanske škofe, ki so se hoteli pokazati pravični nasproti Slovencem in Hrvatom, ostal je v
glavnem in najvažnejšem mestu v pokrajinah ob jugoslovanski meji v — Trstu, fašistični škof mons. Santin. Fašistična stranka se je pokazala hvaležna nasproti svojemu miljencu in mu leta 1939 podelila eno izmed najvišjih svojih odlikovanj. Mons. Santin se je pokazal vrednega za visoko zaupanje in je v svojem semenišču v Kopru izvajal nad slovensko duhovščino, najdosledneje fašistična načela raznarodovanja. V tem pogledu je celo prekašal šovinistično zagrizenega zadrskega nadškofa Munzanija, goriškega nadškofa Margottija, ki je imel pod svojo oblastjo, skoraj same Slovence, videmskega nadškofa Nogaro, ki je davil prestrašene beneške Slovence, puijsko-reškega škofa Radossija, ki je dopuščal, da so se fašisti izdivjali nad redkimi hrvatskimi duhovniki v njegovi škofiji in reškega škofa Uga Ca-mozzo, ki je šel po volčjih sledovih svojega prednika monsignora Antona Santina.
Kot škof se je Santin najprej izkazal na Reki. Tja je prišel po smrti italijanskega škofa Santina Tega hočejo proglasiti Italijani za svetnika, češ da se je postil in bičal. Čuden svetnik, če je med enim bičanjem in enim postom našel časa za nekrščanske misli, nevredne katoliškega škofa, da je odpravil hrvatske pridige na Reki, da je postavljal v hrvaške in slovenske kraje duhovnike, ki niso znali niti besedice slovenski in hrvatski, da je odpravil slovenski in hrvaški jezik v reškem semenišču. Fašistični miselnosti je ugajala uglajena pot jezikovnih krivic v cerkvi ter jo je Santin še tlakoval s še strožjo prepovedjo sleherne pridige, ki ne bi bila v italijanščini in s prepovedjo verouka v materinem jeziku. Slovenski duhovniki so se upirali tem krivičnim zahtevam posebno še zaradi tega, ker so ričeli ljudje izstopati iz katoliške cerkve, antin je šel marca 1934 v Rim k papežu, ker je vedel h komu gre, in se pri njem pritožil zoper slovenske in hrvaške duhovnike. Vatikanska vrana ni izkljuvala oči fašistični vrani mons. Santinu na sedežu reškega škofa in so naivni slovenski duhovniki na Reki morali poslušati kozje molitvice, ki jih jim je sestavil papež sam. Z
veseljem je prebral Santin podrejenim slovenskim duhovnikom papeževo naročilo: »Recite tem duhovnikom, da ste videli papeža v globoki žalosti. Obnašanje slovenskih duhovnikov je graje vredno, vredno zelo velike graje. Mi ne bi bili radi v njihovi koži. Duhovniki reške škofije morajo zabičati svojim duhovnim sobratom v tržaški in goriški škofiji, da morajo gledati na vprašanje verouka z nadnaravnega in ne narodnega stališča.« Tako je zmagalo nadnaravno stališče fašistične stranke, da bodi italijanski nadnaravni jezik v cerkvi in slovenski narodni nekje v cerkveni veži. Polno stvari je opravil Santin v Rimu pri Vatikanu, ne samo to malenkost jezika pri verouku. Pri visoki kongregaciji za obrede so bili kar veseli, da se je Santin postavil tudi proti stoletni uporabi staroslovenskega jezika v cerkvenih obredih, kardinal Laurenti je sporočil, da se sme uporabljati v verskih obredih samo latinski jezik. Santin je brž pohitel z novim ukazom proti slovenskim duhovnikom in jim 1. junija 1934 prepovedal uporabo staro cerkveno slovanskega jezika. Rekel je: »V nekaterih župnijah se uporablja slovanski jezik namesto latinskega pri službi božji. Ta zloraba mora nehati.« Na svojo roko je Santin, ko je videl, da so kardinali pri visoki kongregaciji za obrede z vsem srcem na njegovi strani, prepovedal še slovensko in hrvaško petje pri procesijah. Duhovniki so predložili Vatikanu dolgo protestno spomenico, ki pa je ostala seveda brez odgovora. Santin pa je izdal 1. novembra 1936 posebno strogo zapoved, da bo suspendiral od opravljanja božje službe (a divinis) vse duhovnike, ki bodo še opravljali nekatere obrede v slovenskem odnosno hrvaškem jeziku.
Fašistični duhovnik Sirotti, ki je zagrenil poslednje življenjske dneve slovenskemu nadškofu Sedeju, je izpodkopal tla tudi poštenemu Furlanu škofu Fogarju v Trstu in tako pripravil mesto na tržaškem škofijskem prestolu fašistu Santinu. Santin je nadaljeval v tržaški škofiji s preganjanjem slovenščine, s službo fašizmu, z blagoslavljanjem vseh vojn in vojnih pustolovščin fašizma: Abesinije. Španije, Albanije. Grčije. Jugoslavije. Edino dobro lastnost pa imajo vsi San-tinovi blagoslovj: Vse kar je on blagoslavljal, vse je propadlo kot prekleto: Fašizem in vsa njegova podjetja izven Italije.
Prepričani smo, da bo propadla tudi poslednja Santinu najljubša akcija — iredentizem. V. službo iredentizma je vpregel Santin
tržaško katoliško akcijo. Cernu bi tega ne napravil, on, ki je šel zmeraj ubogljivo za zgledi svojih cerkvenih in političnih šefovi! Če je predsednik splošne italijanske »azione eattolica«. prof. Gedda javno nastopil za iredentistično rešitev tržaškega vprašanja, pač ni težko Santinu oživljati fašistične preteklosti in voditi iredentistične trume na pohode po vzhodni obali Jadranskega morja. Njega ne moti, da v »azione eattolica«. ki bi morala biti čisto verska organizacija, ne bodo mogli moliti v vzdušju iredentističnih sveč tržaški indipendentisti (neodvisneži) in ne slovenski katoličani. Toda njega ne moti, če ne bo v »azioni cattoliche* pobožnih slovanskih služkinj in starih Tržačanov. Za borbo proti Jugoslaviji mu pridejo prav glasovi republikanske stranke, stari brezverci liberalne stranke in izpačeni politikanti vseh vrst, ki so zrasli v desetletja dolgi protifar-ški gonji. Še prav posebno so mu ljube ko-minformistične duše Vidalijevih meksikaj-narjev. ki se kar tope v sveti ihti proti coni B.
Santin meri vse stvari po svoji meri in tako meri tudi cono B s vojo mersko enoto — s fašističnim raanganelom. Sedemindvajset slovenskih in hrvaških duhovnikov je mo ralo zapustiti tržaško koprsko škofijo še pred nastopom fašizma, še več pa pod fašizmom. Samo za časa divjanja šovinističnih škvader pri volitvah leta 1921 je bilo napadenih v Istri 16 župnišč in je moralo 16 duhovnikov zbežati v gozdove, da reši svoje življenje. Ricinovo olje fašistov tudi ni bilo uporabljeno proti župniku Antonu Staničif v Dekanih zato, da bi ga telesno in duševno očistili po fašističnem katekizmu, temveč da bi ga ponižali in uničili. Santinova desetletna prijatelja in pajdaša iz Kopra ter sedaj v Trstu. Nino de Petris in Piero Almerigog-na sta z blagoslovom cerkvenih oblasti nagnala sedem slovenskih duhovnikov iz Kr-kavcev in dosegla s tem rekord, ki je vzbu jal zavist pri škofu Santinu. Toda saj ni bilo duhovnije na Koprskem:	v Šmarjah,
Koštaboni, Kortah in tolikih drugih vaseh, kjer ne bi fašisti udarjali po slovenski duhovščini. Daljnovidna šovinistična pamet Santina pa je hotela onemogočiti, da bi Hrvati v Bujščini in Slovenci na Koprskem sploh imeli slovenske duhovnike. Zato se je vrgel Santin z vso silo na koprsko semenišče, ki ga je s svojim svetovalcem Sirotti jem popolnoma reorganiziral. Iztrebil je iz njega sleherno slovensko besedo. Po njegovi zaslugi so romali v bujsko-koprsko zem-
ljo iz vse Italije župniki misijonarji, ki naj bi kot zakasneli križarji iz slovenskih kmetov in hrvaških kolonov izganjali nečistega duha slovanstva. Ali se je čuditi, da so takega zanikarnega pastirja sprejele, leta 1946 v Kopru nepregledne množice njegovih nekdanjih dušnih ovčic s strašnim protestom in ga pognale nazaj preko meje k njegovi telesni straži, k polkovniku Piru Almerigogni1 Nekdanji sJovenski državni poslanec v Rimu in pošten duhovnik Virgil Sček je proti nepoboljšljivemu škofovskemu fašistu takrat zakričal: »V morje s fašistom!« Drugim znajo taki škofje pridigati, da naj gredo vase m se spokore, sami pa tega ne delajo, zase si prihranijo sladkost maščevanja. Maščeval se je Santin na Sčekom in ga suspendiral »a divinis«, maščevati se hoče nad ljudstvom in oblastmi cone B, ki niso pokazali nobene sinovske hvaležnosti za njegovo desetletno fašistično delovanje. Drugi italijanski škofje v slovanskih krajih so poznali tu pa tam trenutek slabotne dobrohotnosti nasproti Slovencem. Santin nikoli. Tudi sedaj v Trstu noče Santin nastavljati nobenih limanic enakopravnosti za pobožne kaline v coni B. On udriha kar naprej po Slovencih. Po njegovem navodilu so izgnali italijanski salezijanci iz šentjakobske fare v Trstu edinega slovenskega duhovnika Dragotina Cvetka čisto po Santinovem svetem pismu: »Dragi sobrat! Tudi če bi bilo vaše bivanje v Trstu koristno iz verskih razlogov, non possiamo darla vinta agli slavi!« (ne smemo v ničemer popustiti nasproti Slovencem). S takim merilom je upihnil Santin luč katoliškemu tedniku »Tednu« s takim merilom se požvižga Santin pod nos predsedniku Slovenske demo; kratske zveze dr Agnelettu, ko ta prosi Santinove župnike, naj se usmilijo nekje v Trstu Slovencev in dajo vsaj eno izmed tolikih tržaških cerkva za slovensko božično polnočnico.
Ne pozna Santin milosti za Slovence pa naj bodo že katerekoli barve. Kot veliki komtur iredentističnega viteškega reda jo sprožil teden dni še pred civilnim svečenikom iredentistične cerkve ing Bartolijem svoj napad proti coni B, ki ga ni marala, in ga ne mara in ga bo še manj marala Poslal je telegram na kardinala Spellmana. kardinala dobro organizirane toda precej totalitarne katoliške skupnosti v ZDA, na tistega Spellmana. ki je pozimi ob De Gasperijevem obisku skušal dati kanonsko veljavo tripartitni izjavi Oglasil se je Spelimanov pomožni škof Griffiths z istimi frazami o sve; tilniku italijanstva, kot jih uporablja stari iredentistični propagandni stroj. Oglasili so se tudi duhovniki iz cone B, ki nočejo ničesar slišati o Njegovi fašistični Eminenci! Zanj bo vrata cone B zaprta!	A. B.
4]STRAN * 18. iv. 1952 DELAVSKA enotnost