V zdravem telesn prebiva zdrava duša. *) CDalje.) e) Prosto gibanje pri otrocih koristi zdravju; zraven stori to človeka tudi pripravnega za mnogoverstna opravila. Mladost se že sama po sebi rada giblje; njena vroča kri ji ne da, mirovati; pustimo ji, kar more biti, in veselimo se njenega zdravja! Napačno pa je, da nekteri premajhne otroke na noge postavljajo, da bi jih hoditi učili. Tla so za take otroke naj bolj primerna, ako jih ne moremo imeti v naročji, tudi hoditi se bodo tu naučili brez vajetov in vožičkov. Že v pervi mladosti se mora otrok vaditi, da ga mlado telo uboga. Nikoli se ne sme pustiti, da bi se otrok zibal tje v en dan. Treba je, da je kdo vedno pri otroku, in ga varuje, da ni razmišljen ali prav brezmiseln. K temu služijo mnogoverstne igrače; naj boljši so izrazi živih in znanili stvari, ki otroku dajo mnogo opraviti. Vender so pa nekteri otroci tako nagnjeni k razmiselnosti, da bi zraven vseh igrač več ur v nezavednosti sedeli, ako bi jim vedno kdo zdaj tega, zdaj unega ne kazal, pogovorjaje *) Iz letošnjega letnega sporočila glavne šole Kranjske. Vredn. se z njimi. Pametno je tedej, ako varovalke vadijo otroke, da jim rokce podajajo, da rokce sklepajo, križ delajo, tekajo od enega do drugega, da se ustopajo po vojaško, se odkrivajo i. t. d. To so perve telovadbe, ter delajo, da telo uboga otroka, in zbujajo kolikor toliko tudi um. Le tega jih nikar vaditi, česar bi se morali pozneje odvaditi; navada je železna srajca, ki se ne da lahko izleči. Pri bolj odrastlih se kaže razmiselnost v gibanji, ki nima nikakoršnega pomena, kot da je nepristojna, n. pr. mahati z rokami ali z nogami, igrati se z lasmi, z nosom, s perstmi, vihati liste, prijemati za vsako reč itd. Treba jili je vedno opominjati, da se odvadijo takih nepristojnosti. Drugače je, ako otrok to dela iz strahii do koga; tedaj je boljši, ako tega še ne opazimo, da bi ga ne storili še bolj bojazljivega. Cel<1 bedasti otroci se malo po malem privadijo ali pa odvadijo, ako vedno terdo deržimo na to, kar hočemo koga privaditi ali odvaditi. Prosto gibanje je tudi vsi rrdadosti dobra reč, ker jo vterjuje n a vse strani; toda tudi pri tem se more stopati počasi od vadbe do vadbe, da se ne presili život. K temu naj primerni.še so igre v prostem zrakn; naj boljše igre so pa tiste, pri kterih se kolikor toliko gibljejo vsi telesni udje, ki bistrijo um in urijo vid, sluh in druge počutke. Kar to zadeva, je menda ni primerniši igre od žogobitke; so pa še druga gibanja, ki so kaj vgodna, da se po njih vterjujemo, in so tedaj vredna, da jih tii omenimo ; a) hoditi po ravnem, navzgor, navzdol, po gerdih potah v vsakem vremenu; s časom tudi popotovati, kjer se mora privaditi človek različne hrane in počitkov ne določenih; b) letati po potali za tekočim obročem, po stopnicah navzgor — navzdol, je nevarno, pa krepča pljuua. Kdor pa pri tem težko sope ali irni serce budo bije, naj hodi le po malem, ali naj celo jenja; c) skakati — gori, doli, čez palico, čez kako grapo uri posebno mišice in kite; d) plezati po stoječem ali visečem kolu, ali pa po vervi, je krepčavno za ves život; ravno tako e) metati se na mehkih tleh, ako smo vse rezila ali vse, karkoli bi nas utegnilo kaj poškodovati, iz žepov pobrali. Vzdigovati kake reči je krepčavno, pa nevamo za dečke, ki se hočejo meriti z vsakim; lahko se je presiliti, da se kaj vterga v človeku; f) metati žogo ali balon na kviško, ali v kaki zaznamek in vjeti to zopet v roke, je krepčavno, in bistri oči; g) hoditi po ozki bervi ali po vterjenem kolu, po napeti vervi, ki zamore zmirom višja biti, se na nji obračati, mirno stati, usedati se in zopet vstajati, krepča kitice in mišice; h) plavati, ako se more brez nevarnosti pod varstvom. Treba se je pred ohladiti, ako je bil kdo vroč. Po nekterih krajih imajo nalašč take priprave za mlade ljudi, po kterih se telo na vse stranl vadi in krepča; pravijo tem vadbam telovadbe, imajo pa tudi za to nalašč učenike. Vse igre, pri kterih se telo ne giblje, se tedaj sede opravljajo, ali pa pri kterih se dobičkarija izbuja, znajo biti budivne, mikavne, — otrokom pa naj se ne priporočajo. Bolj ko otroci odraščajo, dobivajo tudi vedno resnobniša opravila. Naj boljša taka opravila so na vertu kopati, pleti, sejati, saditi, cepiti drevesa itd.; pri tem, da je to zdravo, se uči deček in deklica rastline poznavati, obdelovati, pa vidi tudi vrednost svoje pridnosti. Med rokodelskimi opravili je za mladost naj bolj primerno žagati, skoblati, sekati, dobsti, strugati, ker pri tem se život naj bolj prosto giblje in krepča. Skobel, žago, sekiro, kladvo naj bi se vsaki deček vadil rabiti, sej ga mende ni stanii, da bi tega orodja ne potreboval ali saj v časi v roko ne dobil. (Konec piih.)