Poglejte ba številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisi slovenskih delavčevi Ameriki.
Telephone: CHelsea 3-1242
Reentered m» Sefod CIm« Matter September t&th. 1040 mi the Port Office •* New York, N. under Act of ConfTCM of March 3rd, 1871.
I)iA KBUJ
Is
H
^ ^ ^
TWC KOT
HA DA* DOBIVATI
1C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST H« SVOJ DOM (liiiwi (M W *	Md«U 1» KMikM).
:: Citajte, kar Vas ranhf VI


No. 242 — štev. 242
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 11, 1 941 — ČETRTEK, 11. DECEMBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
NAPAD NA LUZON DELOMA ODBIT
Osišče napovedalo vojno Ameriki
japonci vpadu na dveh točkah napad blizu manile hitro odbit
Ena filipinska divizija je odbila pn "lathok" japonski n:rpa<l na nekem kraju 150 milj severno od Manile in kot naznanja poveljstvo ameriške armade, je položaj 'popolnoma "v rokah". Isto poročilo pravi, da je nek ameriški »bombnik trikrat zadel neko japonsko !>ojno ladjo, ki je pridela goreli.
Japonci so se izkrcali na severnem obrežju Luzon otoka in so nameravali prodirati proti glavnemu mestu Manili. Ivot pravi poročilo, se je japonska armada izkrcala pri Apariju, -CA) milj severno od Manile. Med Apparrijem in Manilo je veliko gorovje* ki bo .Japoncem zastavilo pot. Bolj Viužno za obrambo otoka je pa napad na zapadnem koncu, ki je bil odbit z velikim ii5gubanii japonskih tet.
—. Ameriški Jjpuiibnik jc .Upm-hairdiral japonsko ladjo razre-c.i T" .inn-na, ki ima 29,000 to::, F' milj severno od Luzo-r..i. Ko ' !>omibnik odletel, je |n;iita ladja gorela.
Radij ko poročilo izViehv-ja naznanja, da jo japonski iiiort:;'.riški urad sporočil,, tla je i)ila ena japonska bojna ladja potopljeiul
Filipinska vlada je proti severu poslala velika ojaleenja proti Japoncem, ki so vpadli na Luzon.
List 'Tribune" poroča, da je filipinski z nje ni škadron po<l vodstvom stotnika Jesusa Vil-lamora včeraj razgnal močnejšo skupino 20 japonskimi aero-plnnov iznad Zablan letališča blizu Manile. En japonski bombnik je bil izstreljen.
Amer. admiral ubit
Mornariški-urad v Waishlng-tonu je naznr4nil, da je bil pri japonskem napadu na Pearl Jlarbor na Havajskem otočju ubit ameriški admiral Isaac Campbell Kidd.
Admiral Kidd je bil elan mornariškega generalne g a štaba poveljnika pacifiškega brodovja admirala Husihanda Kimmola.
Churchill sporoča
Včeraj je ministrski predsednik Winston Churchill spo-
ročil parlamentu poto]) angle-škegaidre«lnota Prince of Wales in krizarke Repulse. Drcdnot Prince of Wales je bila ena najbolj mogočnih ladij na sveta in šo zdaj Se ne ve natančno na kaktšen način so Japon-A potopili lati jo. Rečeno je, .'a je bil oddelek japonskih letakov prLdeljen v takozv;jni 'samoniorni bataljon". Ti le-tak'i namesto, da bi spustili bombe na ladjo, so se z aero-plani zaleteli naravnost v ladjo, pri čemur so bombe oks-podirale in so bili letaloi itbi-ti, pa tudi ladja je bil.« potopljena.
London poroča, da je bio s potopljene oklopniee Prince of "Wales in s križarke Repulse rešenih 2000 mornarjev in častnikov.
Nemčija in Italija v vojni z Združenimi državami
Sloga ameriškega delavstva
Značilni izjavi Johna L. Lewisa in Williaraa Greena. — Vlado je treba brezpogojno podpirati do končne zmage. Vsa podpora delavcev.
Benito Mussolini jo z balkona Venezia palače v Rimu naznanil, da se Italija1 nahaja v vojni z Združenimi državami.
Ob približno § zjutraj EST. 'sta Hitler in Mussolini napovedala vojno Združenim drž;V vam. H it Ter je izrekel napoved vojne prpd nemškim rajhsta-2:0lil, Mussolini po raz balkona
Venezia palače v Rimu.
WOR radio postaja v New Yorku je ravnokar. sporočila, da pred vrati državnega tajnika Cordelia Hulla v "\Yashing-tonu čakata dva nemška diplomata, dal mu naznanita, da sta prejela od Hitlerja naročilo, da jo NoiTKiiju .Združenim državam napovedala vojno.
Ruši dobro mlatijo Nemce
34 dežel v drugi sveto vmToJrfi	—
V drugi svetovni vojni je 34 dežel, ki se udeležujejo sovražnosti oziroma so napovedale vojno. Y prvi svetovni vojni jih je bilo 27. V splošnem so samo sttiri spremembe. Italija in Japonska sta, bila v prvi svetovni vojni 11a strani zaveznikov, zdaj sta pa na strani Nemčije; Turčija, ki je bila preti 25 fet nemška zaveznica, je zdaj nevtralna; Francija se l>olj nagiba na nemško kot ipa na zavezniško stran.
Kot poroča rusko vrhovno poveljstvo, so Rusi drugi dan svoje protiofeirzivc na celi fronti dosegli velike uspehe, največ pa na jugu pri Orelu in Knrsku. Zopet so zavzeli Je-lce. Poročilo pravi, da sta bili uničeni ti ve juetivški diviziji in da je na bojišču obležalo 12,OOo »Nemcev. Bežeči Nemci so tudi pustili mnogo vojnega niMler-
jala.
Tudi na Krimu so bili vče-raj zelo vroči boji, v katerih ts'o Rusi izboljLšali svoje postojanke. V Donecovem Ikizoiiu ruska armada obkoljuje nemško armado okoli Mariupola. . Sinoči je moskovska radio postaja naznanila, da je na sneženih poljandh pred Moskvo padlo nad 14,000 Nemoev in da eo Rusi zavzeli 10 vasi.
Z južne fronte poroča generalni major Peti^>v, da so Nemci v enem meseeu pri napadih na Sefoststopol i-zgubili 15,000 vojakov, 131 aesoplanov in nad 70 topov.
^u^fvfi iijff^jh"' v 0 11
Brauchitsch je na j»otu v Bukarešto s Hitlerjevim ultiina-tumom ministrskemu precisd-niku generalu Antones«^ od katerega zahetva, da pošlje 5 rumuivskih divizij na pomoč /lenuški armadi, ki Ije-ži od Ro-stova.
Antonoseni je že prej zavrnil •lenrško zahtevo, <lal pošlje na Jusko fronto večjo armado, češ, so imeli Rumu noj že dovolj težke izgubo, kar je med narodom povzročilo veliko nejevoljo.
7-dnevni delovni teden v industriji
Predsednik Roosevelt je izjavil, da bo vsekakor potrebno podaljšati delovni čas. — Zgrajenih bo več novih tovarn in obratov. — Izjave delavskih voditeljev.
Tekom običajne konference h časnikarji je rekel predsednik Roosevelt, da bo skoro gotovo potrebno uvesti v vojni industriji sedem dni trajajoči delovni teden, kajti produkcijo je treba pospešiti, ker bo dežela potrebovala zase in za svoje zaveznike čedalje več vojnega materijala.
V razntli delali dežele bodo tudi zgradi Ti nove tovarne in obrate, kajti sedanje nikakor ne zadoščajo vsem ipotrebam.
Ker je bilo zadnji čas v Beli hiši več delav&kLh voditeljev, je neki časnikar vprašal predsednika, če so mu delavski voditelji res obljubili, da bodo sami uravnali vsa nesoglasja z delodajalci in da bo v&ledte-ga nepotrebna zakonodaja, naperjena proti štrajkom.
Predsednik je odvrnil, da glede te zadeve ni doslej še ničesar definitivnega, da bi pa zelo želel, če bi se delavci in
ameriška ladja na straži
Slika nam kaže ameriško bojno ladjo Mississippi na patrolni vožnji v velikem viharju.
delodajalci sporazumeli brez vsakega vnanjega, pritiska.
Kongresnik Vinson, predsednik moraariškeiga odbora poslanske ribornice, je dejal časnikarjem, da bo njegov odbor skušal pospeniti delo v ladjedelnicah, kajti izgube, ki jih so zadali Japonci ameriški mornarici, je treba čimprej nadomestiti.
Vlnsonov odbor bo v ta namen zaslišal voditelje mornariškega urada ter tudi mornariškega tajnika Knoxa.
Iz Ravenne, Ohio, in Pitts-burgha, Pa., poročajo, <Ia so v s led japonske vojne napovedi ponehali delavski spori zaradi -plač.
Produkcija v armadnl tovarni za granate, ki je bila vsled stavke zadržana, se nadaljuje.
V Detroitu je bila preklicana stavka mestnih uslužbencev, članov Ameriške delavske federacije. Vodstvo njihove u-naje je izjavilo: — Zdaj imamo samo eno skrb in sano eno nalogo — krjko naj bi porazili .Japonce. .
Leo Krieglbaum, predsednik unije Ourtiss - Wright delavcev v Buffalo, je brzojavil predsedniku Rooseveltu, da 'judje njegove organizacije ne bodo pod nobenim pogojem za-štrajkali, češ, da zdaj niso več samo "delavci", pač pa tradi "vojaki."
John L. Lewis, predsednik CIO United Mine Workers u-nlje, je rekel časnikarjem, da mora vse ameriško prebivalstvo, predvsem pa ameriško delavstvo bezpogojno ]>odpira-ti vlado do končne zmage nad vsemi njenimi sovražniki. Ker je bila ua£a dežola napadena, se moramo vsi zavedati svoje dolžnosti. Pred uspešno o-brambo Amerike mora »topiti vso drugo v ozadje.
V slišnem smislu so je Izrazil
v Washingtonu William Green, predsednik Ameriške Delavske
federacije.
—	Po mojem mnenj« ne bo treba uveljavljati nobenih posta v. proti štrajkom, — je rekel Green, — ker se ameriško delavstvo predobro zaveda, da zdaj nikakor ni primeren čas za štrajke. Japonsko izdajstvo je rodilo v ameriškemu delavstvu neomajen sklep, da mora v tej vojni za vsako ceno vztrajati do konriic zmage. Ameriški delavci <hodo tako vztrajno delali kot ne delajo delavci nikjer drugje na svetu. ,
Green je nadalje rekel, da bo te dni izvršilni odbor Ameriške delavske federacije j>o-jasnil svoje-stališče napram nenadni vojni napovedi japonske vlade.
Brooklyn ska lokalna CIO organizacija United Electrical Radio and iMachine Workers of America, je poslala predsedniku Rooseveltu brzojavko, v kateri je rt-čeno med drugim sleče:
—	Xaša organizacija, ki je tri leta stara in ima deset tisoč članov, ni Še nikdar štraj-kala, zdaj pa sploh ne mis*li na štrajk. Naša organizacija je vladi vsikdar na razpolago in bo z vsemi razpoložljivimi močmi prispevala k porazu o-sišča.
CIO mednarodni izvršilni cxlibor United Automobile Aircraft and Agricultural Implement Workers (700,000 tisoč članov) je svečano obljubil neprekinjeno produkcijo, da bo zajamčena vojaška zmaga nad Japonsko, Nemčijo in Italijo.
J. T. MoNTichoIes, mednarodni poslovni zastopnik CIO odbora za organiziranje jeklarjev, je naročil štrajk ar jem pri -Spring Perch Company v Lackawanna, N. Y., naj se zaradi izbruha vojne takoj vrnejo na delo. Vso sporne zadeve med štrajkarji in kompaniio bodo uravnane potom posredovanja.
Ženske in pijača
Iz Albany, N. Y., poročajo, da se je uživanje opojni'h pijač tekom prvih šestih mesecev tekočega, lota v primeri z istim razdobjem h.ni zelo pove«" al o.
To je (troba predvsem pripisati oboroževanju, ki je omogočilo vedejo zaslužke. Delovne ure so dolge, in delavec komaj čaka, da pride do čaše okrei>ču-jo«"e pijače.
Državna alkoholna oblast i-ma iz 107 newyorških mest poročila o aretacijah, ki so bile poslodiea tajnosti. V 55 me-istih je bilo aretiranih letos več oseb kakor lani. V 35 mestih se je števifo aretacij zmanjša-lo.
Žensk je bilo letos približno istotoliko aretiranih zaradi pijanosti kakor lani. V splošnem pa ženske manj pijejo kot so nekoč.
- Xajhuje jo. biLo-v povleci 11 zadnja leta prohLbieije, vse je pa prekašalo leto 1932.
V prvi polovici onega leta je bilo samo v New Yorku aretiranih zaradi pijanosti 725 žensk, letos pa v prviii šestih mesecih le 135.
Tekom prohibieijc so pile ženske večinoma -žganje, zdaj pa uživajo pivo.
Sole na zapadni obali začasno zaprte
V mestu in okolico Oaklan-da so bile zaprte vse ?<ole, ker se jo razširila govorica, da se je približala japonska matična ladja (na kateri je prostora za večje število letal) zapadni o-bali. Otrokom bo po radio sporočeno, kdaj naj se vrnejo v šolo.
miss rankin —
nasprotnica
vojne
Ko je v ponedeljek predsednik Roosevelt v slojem petsto besed obsegajočem govoru poli Val kongres, naj napove Japon ski vojno, so narodni zastopni-yi zaceli takoj giasovati. Navzočih je bilo 82 senatorjev, in med njimi ni bilo niti enega, ki bi glasoval proti vojni napovedi.
V poslanski aJbombci se je glasovanje nekaj zavleklo. E11 sam glas je (bil proti. Oddala ga je kongresnima Miss Jea-net.te Rankin iz Montane.
Miss Rankin je znana kot dolgoletna in odločna nasprotnica vojne. Že leta 1917 je glasovala proti vojni napovedi Nemčiji.
Miss Rajikin je bila agilua članica America 'First Committee ter je kot govornica nastopala na skupščinah te proti-vojne organizacije.
Nedavno je rekla v nekem svojem govoru: — V dvoivini opažam precej žensk, in zdi se mi, da so vse proti vojni. Tudi druge ameriške ženske so proti nji. Če ženske nočejo vojno in če z vso odločnostjo nastopijo proti nji, je ni sile na svetu, ki bi deželo v vojno prisilila.
Navzočim je priporočala, naj pišejo svojim senatorjem in kongresnikom ter naj preplavijo z brzojavkami Belo hišo. T.»o na ta način bodo odgovorni možje v Wasliingtomi spoznali, da je proti vojni odipor, in ne 'bodo smeli oziroma mogli omalovaževati ljudskega •mnenja.
Prospektorji proti priznanju unije v Kirkhnd Lake-u
CIO za vojno napoved
Iz New Haven v državi Connection tu poročajo, dat so tukajšnje CIO unije že v nedeljo poslale kongrsu poziv,, naj takoj natpove vojuo Japonski.
— Člani našiih unij. —, je rečeno v pozivu, — 'bodo posve-tin vise svoje moči, sile in zmožnosti produkciji potrebnega orožja in drugega: vojnega materijala.
Ontario Prospectors' and Developers' A-ssociation j e proti temu, da bi lastniki zlatih rudnikov v Kirkland Lake priznali CIO unijo.
Zveza je brzojavil;i ministrskemu predsedniku Mackenzie Kingu in delavskemu ministru MacLartvju, da po njenem mnenju stavka v zlatib rudnikih ovira kanadsko vojne napore.
Na Zborovanju Zveze je bila sprejeta naslednja resolucija:
—	Ontario Prospectors' and Developers' Association se močno zanima za bodočnost kanadskega rudarstva ter obsoja položaj, ki se je pojavil v Kirklaud Lake.
—	Mi nikakor ne nasprotu* jjemo kauadskomu organiziranemu delavstvu, toda v Kirklaud Lake ne gre za zvišanje plač in za isdboljšanje delavskih ipogojev, ki so v Kanadi najboljši, pač pa za priznanje imijc^ ki je pod tujo kontrolo. Po našem resnem prepričanju ogroža stavka v Kirkland Lake kanadske vojne napore.
—	Kanadske majne so večji
del javna lastnina, ne pa, kot zatrjujejo nekateri agitatorji, last vefikih industrijalcfev. Zli ate majne v Kirkland Lake lastuje 75 tisoč delničarjev.
—	Iz zlatih majn v Kirkland Lake je odšlo kakšnih 1700 mladih Kanadčanov v boj za svojo domovino. Po našem mnenju bi ti mladi možje prvi nastopili proti agitatorjem, ki so skušajo polastiti kontrole nad industrijo.
—	Ker so prospeetorji in developerji plačani iz javnih, skladov za svoj trud, bi kontrola tuje unije nad industrijo vzela prospect or jem pogum in voljo do dela. Razvoj novih majn, ki je življenske važnosti za nasšo deželo, fbi dospel na mrtvo točko.
—	Vsekakor je pa trdbai odkriti nove majne, ker so sedanje že precej izčrpane, da bodo imeli vojaki, ko se vrnejo z bojišča, delo in zaslužek.
-Kanadskemu ministrskemu predisedniku in delavskemu ministru je bila brzoji: v" C a ju-di vsebina te resolucij..
"GLAS NARODA" — New Tark
Thursday, December 11,1941
V 8 * A *r OTUtl L 1 $ 11
"GLAS NMOOA"
(toicb or tisk rtapLB)
led by Bleščale PoMiafctafc Cim|w|'. (A Oorporatie4). rr»uk Sumi, President; J. Lopatoa. Bec. — Piece of bad mm ot tba eerpoMUon ud iddrMM o*, abore ott)<*ra: 21« WB8T 18th BTBIR, NEW IORK. M. I.
49 th Year
"OlM Naroda" la luud every dmj except Saturdays, Sndiyi and Holidays
Subscription T earl j «8.—. Advertlaement oa Iplbrt.
Za celo leto velja Uit aa Aaerlko ta Kanado ; aa pot UU »tv-l ■a tetrt leta «100. — Za New York aa oeto leto «7.=—; aa. pol lato «84». Ea lnoaematvo aa oelo leto $7.— : aa pol lato S* JO.
-flUl Naroda" htoaja raakl daa In niII aobot, nedelj ta praaalkov.
"«LA1 NARODA" II« WM 1Mb STRUT. NEW TOSS. H. «.
—IMS
GEORGE GALLUP,
RAZISKOVALEC JAVNEGA MNENjA.
George Gallup je 30 let star data i)ewe"ya. Zmotil se je pri
JAPONSKI NAPAD
Druga advent na nedelja leta 1041 bo eden najpomembnejših dni v svetovni zgodovini.
Zastopniki japonske vlade so bili v Washingtonu in so t-i prizadevali nadaljevati pogajanja z Združenimi državami.
Posebni japonski odposlanec. tvuriL<u je še dan prej zatrdil, da 'bo še najmanj tri tedne v Washingtonu, češ, da se iioee jih vsak način sporazumeti z ameriško vlado. Kakor strela iz jasnega pa pride poročilo, da je brez vsake formalne napovedi vprizoriki Japonska n<apfede 11-al ameriški. posest v Pacifiku. Za napade je bilo treba precejšnjih (priprav, posebno pa za napad na Huvaj.
Japonska zastopnika. Nomnifa in Kurusu sta torej ugLa-jala v Washington« pot prijateljskemu zbližanju, medtem se jr pa Japon.ska^ da ne bi vzbudila nobene sumnje, pripravljala na zahrbtni napad.
Nekaj uličnega bi bilo, če bi naročil predsednik Roosevelt broadcastati Lindfoerghove protivojne govore v Tokio, istočasno bi pa zapovedal ameriškim letalcem vprizoriti napad na japonski otok Pormoso.
Zdi se, da je japonska vlada potegnila za nos tudi svoja dva zastopnika v AVashingtonu in ju ni dbvestila o svojih namenili. Nenaden napad ju je namreč istotako presenetil, kot je presenetil predsednika Roosevelta z v&o ameriško javnostjo vred. Ce 'bi Nomura in Kurusu le količkaj slutila namene svoje vlade, bi ne mogla tako dovršeno hliniti mirovnih prizadevanj. Mogoče je seveda tudi, da sita neprenosljiva hinavca. Kdo ve T
Ameriška vlada ni nikdar prav dosti zaupala Japonski, posebno pa ne v zadnjem času. Vedela je namreč, da Japonska jača svoje postojanke v Indokini, da pošilja svoje bojne ladje v vodovje Tliailanda, niti na um ji pa ni prišlo, da bi se japonsko brodovje drznilo v tako neposredno bližino ameriških posedi in da imajo japonski letalci takorekoc v ameriškem vodovju svoja oporišča.
Ta nepričakovan in neizzvam napad označuje politiko obupa, s katero je stopila Japonska v borbo na življenje in smrt z najmogočnejšo mornariško silo sveta.
Mi v Ameriki smo razinotrivaii, če snuje Japonska napad na Thailand ali na Burma Road, ali č^ je vse skupaj le slepilo, s katerim skniša prikriti svoje prikriti pripra>ve proti Rusiji. Zuaj se je pa izkazalo, tla je sklenila japonska voja'ska 1:1 ika zsjeeti vojno istočasno na vseh frontah Ob Tihem oceanu ler porabiti velik del svojega brodovja za splošno vojno, ki se je prejšnjo nedeljo pričela.	, . - , >
Japonska drznost in zahrbtnost pa ni imela zaželjenega uspeha.	. ,., „•'	> . ,v
Ameriški narod, ki je bil v pogledu vnanje politike razcepljen v dva taibora, se je preko noči zedinil.
Odpor isolacijskih politikov proti Roo&eveltovi politiki »•pada v preteklost. Celo America First Conimittee, v katerem (•ta imela Lindbergh in senator Wheeler odločilno besedo, se je podredil Rooseveltovemn vodstvu.	■
Dejstvo, da je predsednik Roosevelt tik pred Lsibruhom vojne p i sad japonskemu cesarju in mu predlagal mirno uravnavo vseh nasprotij, Japonska je pa neoziraje se na to napadla, je navdalo ameriški narod z brezprimerno odločnostjo, da se bo boril do brifkega konca. Zdaj se ne vpraša več, »Se (bi bila borba priporočijiva> ali ne. Zdaj je namreč 'boriba po-1 rebna.	i
2'a bo ribo v Tihem oceanu imajo Združene države močne postojanke ter so preskrbljene z vsem mogočnim vojnim materijalom. Amerika bo skušala čimprej mogoče zma(gati na Pacifiku, da bo dobila na Atlantiku prosto roko. Tudi na Atlantiku jo namreč čaka odločilna borba.
Ameriki je zajamčeno sodelovanje angleških domini-jev in kolonij; zajamčena so ji angleška oporiSKa v RwilSra tor sodelova/nje Holandske Indije.
Vstop Amerike v vojno bo pa dal tudi politiki Cang-kajšeka novo pobudo. Upati je tudi, da se bo vsled vojnih dogodkov hitreje izčistila pan ameriška solidarnost, kateri je 4>ifm šele pred nekaj leti uglajena pot.
Nekatere centralno-ameriške države so Japonski že napovedale vojno.
in doktor psihologije ter direktor aimerKskega zavoda za raziskovanje javnega mnenja. Preprosta misel je .Gallupu v štirih letib vrgla milijone in ga naredila naredila slavnega po vsem svetu. Že peto leto raziskuje Gallup ameriško javno mnenje e pomočjo anket in inlervievov. Anueričahi mh do-j bro plačujejo, da jiinj Gallup pove kako mislijo, sodijo in čutijo.
George Gallup je bil proftsor na novinarski šoli v Harvard univerzi. V-se ameriške univerze imajo tudi novinarske fakultete. Absolventi teh dobe najboljše službo v največjih ameriških podjetjih navadno kot reklamni strokovnjaki. Ive malo .absolventov teh šol se posveti novihatekenm poklicu. Kot profesor na novinarski šoli v Ifarvard se je Gallup zanimal za pojave javnega mnenja. Po večletnem, študiju je ugotovil, za katere ietolpce v časopisju se fi talci najbolj zanimajo in tftko je odkril okus povprečnega Američana.
'Ameržški čitalec listov se najbolj zanima za novice, toda le s pogojem, če so pravilno sorvirane. Za novicami ali in formacijami o najnovejših, dogodkih privlačujejo pozornost Američanov najbolj fotografi je. Največji uspeh imajo tudi i«serati,.ki so opremljeni s (slikami. Na tretjem mestu so stolpci z zabavnim-čiivotn. To so risanke, anekdote ali -ilustriran feljton. >V«i čitalei. stari poti 21 let, čitajo o prigodah in nezgodah junakov v risankah
številkah sahio za tri četrtine odrt otka.
Ako hoče Galllup ugotoviti mnenje 130 n bilijonov Ameri-čaaiov, izbere od teh Okrog 6 tisoč oseb, ki šo nekakšni predstavniki mnenji najširših fkhfc-rLškili množic in te izpraša o tem ali onem problemu. Ankete je treba izvesid v vs^ki izmed 48 držav. Glavno načelo ki ga je treba pri ank<tah u-v olja viti, pa je načelo pravilnega razmerja. Pri proučevanju mnenja v mestu, ki ima na primer 57,000 moških in 43.000 ženskih prebivalcev, je treba dobiti 57 odstotkov molkih in 43 odstotkov ženskih odgovorov.
Zavod za proučevanje javnega nrtienja, ki ga vodi Gallup, ima 50 uradnikov in 7Cto delavcev, ki hodijo odpiše do hi Se v vseh državah Amerike in izprašujejo predstavnike povprečnega Američana o tem ali onem. 97 odstotkov ljudi, na katere se lusVužbeHci zavoda obrnejo, rade volje odgovore na zastavljena vprššanja.
Vsak teden izvede zavod povprečno, tri ankete ali pkfois-cite Gallup je na primer ugotovil s .pomočjo takih plebiscitom, da 75 odat. Američanov veruje v posmrtno življenje, da 60 otfct. Američanov želi, da bi se windsomki vojvoda preselil v Ameriko, da je 77 odst. Američanov prepričanih, da je svetovno vojno zakrivila Nemčija, in je prav tolfko Američanov proti temu, da bo se čiji vrnile kolonije, da je BO odst. Američanov proti temiu,
JERR ariSSrlIV%iSh ^^
Tereztajca PoUca	<
Na lian lnca ^—va^Cek At v. M 575
ia _ _____ „ _ _ , , _
TAMSIKICA -kf.jlM
Za toe. oenlk In cene plnW ae obrnite oa: JOHN MARSICR Inc. ««3 West 42nd Street. New Yerk
Laški zagovorniki.
ZH&čffiia kahifraltivi izjava
Pl-ejShji teden, je predaval v Brookiynu vpokojieni ameriški admiral Clark H. Woodward, če ima Amerika dovolj močno mornariško obrambo. Dejal je, da tekom zadnjih še-iitili vojn, v katerih je bila dežela, priprava ni, bila zadostna. Sele ko bo imela Amerika tri iil tri četrtine milijoiia ton bojnih ladij, bo dovolj pripravljena. Značilne so bile njegove .besede: — Nesmiselno je razpravljati, če bomo stopili v vojno, ker smo vendar že v nji. Zapleteni smo v iior-bo na Atlantiku^ v borbo v Rusiji, v Severni Afriki in na Kitajskem. .	,
Pred mornariško konferenco so imele Združene države najmočnejšo mornarico na svetu; 40 odstotkov močnejšo kakor Anglija. 1\> washington-slri in pozneje jx> londonski .pogodbi so pa iz^ufcile skoro en milijon ton.
l,bra) o tržaškem procesu, kjer je .zaradi istega zločina na zatožni klopi nad petdeset mladih ljudi.
Najznačilnejša v poročilu
Kakor zdaj, je ibilo tudi pred leti' v Trsta dbtožeiiih riekaj Slovencev veleizdaje.
Vi&s njihov Zločin je bil v tem, I je opomba, da iaaajo obtoženci da so bolj IjiJbili svojo pravo zagovornike.
domovino Slovenijo kot pa Mussolmijevo Italijo, katero je po svetovni vojiri podjarmila- pol milijona Slovencev in ra\*nala Ž njimi slaJb?e kakoi: ravna podivjanec ž nemo živino.
To svoje domorodje so javno poudarjali in so fciii za-straiitega obsojeni na smrt. Tega sem se spomnil, ko sem
in 83 odstotkov nad 21 let sta-'da .bi kdaj v Beli hiši vladala
rih bralcev, Čita te vr»te zabavno čt*-o. Na četrtem mesta so poročila o športu, nato kinematografska poročila in in-serati. Ameriški bralec časopisov se žejo mfočno zanima za irfcferatni del lista, Senske med
njimi pa ins^ratni del naravnost požirajo, ker najdejo v tem delu aelo dragqoena navodila, ki jim koriBtijo pri o-pravljanjn vsakdanjega dela in pri toaleti.
Nekega dne si je George Gallup domislil, da bi bilo koristno in zanimivo spoznati mnenje in mišljenje Američanov o velikih aktualnih vprašanjih. 20. oktobra 1935 je
ženska, da 60 odst. Američanov ne bi hotelo z letalom pre Ve teti ocean. Četudi W kila vožnja rs.
NAGLO SPREMINJAJO
Narodna druaba tvomičar-jev (The National Association of Manufacturers) je še prejšnji teden ostro kritizirala predsednika Roosevelta in njegovo politiko, v torek mu je pa brzojavno obljubila vso podporo in pomoč. — Za vsako potopljeno boj-
^merike v Evmpo zastonj, da! no ladjo, — je rečeno v brzo-
Veliki Muffci pri Mutiolihiju . . _
Nedavno je dospel iz feer-fina v HLm jčruzaleinški veliki mufti Haj Amin Hussein ter se precej dolgo posvetoval z italijanskim . ministrskim predsedjiikonTMussolinijem.— Baje sta raapravljyja o bodočnosti arabskih dežel. : Hussein je znan kot velik sbvražnik Angležev ter je pred njimi pobegnil iz Irana.
ZDRAVPUA ŽA BOaATE IN REVNE.
Iz receptarija 12 stoletja je razvidno, da so bila za ljudi različnega socialnega položaja tudi različna zdravila. Tako so predpisovali bogatim ljudem kot odvajalno sredstvo v prašek zmleto rabarbaro, siromakom pa so dajali kar odvajalni kur. Prav tako so dodajali sladkor ali med. Bogatim Id jih je mučil • revroatiaem, so
odst. Američanov ne zna ijavki, — bo ameriška indnstri- priporočali natiranje z balza-
32
plavati, da 40 odst, Američanov sovraži "awin«:" itd.
George Gnllnp - tako trdno veruje v. pravilnost svoje metode pri raziskovanju javnega mnenja, da je nekega borzijati-ca prepričal, da more s pomočjo ttjegb ve metode zaj»Miti m-lljo^e na borzi. Poizkus pa ni
nspel. špekulacija na podlag Galtapove metode se na borzi ni obnesla, kajti v gospodarskem svetu vladajo drugi zakoni in pravila kot v svetu ta-
Gallup v 35 dnevnikih nazna- ko zvanega javnega mnenja. nil javnosti, da je ustanovil za-
Vojnc napovedi niso spremenile položaja
Ko je »lo^pelo v Berlin poročilo, da je Anglija napovedala Madžarski, Romunski in Finski vojno, je izjavil neki zastopnik nemške vlade: i — S to vojno napovedjo se položa j ni |K>polnoma nič izpre-jmenil. Madžai-ska, Finska in Romunska so že dolgo žrte\ engleške blokade. Njihovo pre-
vod za javno mnenje. Objavljal je tudi prve rezultate svoje ankete, ki se je tikala novega Roose vel t o v ega New Deala. Večina udeležencev tfnkete je bila proti Rooseveltovemn NeW Dealu. Njegovi pristal pa so se razburjali in se vpraševali, kdo je ta Igeoitfe Galhrp, ki ga ni v, mšbenem leksikonu.
Zanapanje večdne Američanov pa «i je Gallup pridobil pred volitvami predsednika Združenih d ržav, ko je s pomočjo ankete in intervievov napovedal, da bo za predsednika izvoljen Roosevelt in ne republikanski kandidat. Gallupova določba je bila do 1 odstotka, oddanih glasov natančna. Pri volitvah govemerja države New York, je Gallup napovedal po obširnem študiju javnega najnenj^ propad republikanskega kandi-
Nemški agitatorji na dela
General TŽburicio Andino, predsednik repi4>like Honduras ima nepobitne dokaoej da so skušali nemški in italijanski agentje naščuvati nekatere centralno- in južnoameriške republike na vojno proiti Združenim državam. ^ V Hondurasu so nasprotniki vlade v tesni zvezi z nemški mi in Ttaljan&imi agenti. Večinoma vsi politični nemiri, imajo svoj izvor v tej zvezi. Tako ni samo v Hondiirasut, pač. pa tudi v GuatemaK, E1 Salvado-ru, Nicaragvi in Gosta Ri<$. Predsedtnik je zatrdil, da se vedno zavzema za ideale ae-mokracije ter da smaltra predsednika Roosevelta za zaščitnika slabotnih iiarodov in držav. /
možen je v demoftcralt^dh državah je zamrznjeno.
— Položaj 1>i se seveda iz-premenil, če bi Anglija izkrcala čete na evropskem konti-' iientu ter jih poslala proti j Finski, Madžarski in RmnUn-j ski. Tega pa. ne bo storila iz j enostavnega vzroka, ker ne j more tega storiti.
f
P E'lFlfN §E
Th« present that ooc only u appreciated by the im who recti Tei it, but beoefitt arary ooa ia Aairkm.
Naprodaj so pri Vaši lokalni pošti ali bahki.
ja zgradila dve novi, za vsako sovražno bonjbo jih. %>o imela Amerika dvanajst, za vsako sestreljeno letato bodo nova letala za tem nil a nebo. Sovražniki našega demoknrtJčnega načina življenja bodo imeli z nami opravka kot z edinim in složnim narodom, ki je poia-bil na vse razredna, verska in politična nasprotja.
Grede izgub ameriških življenj je rečeno v brzojavki: — Te izgube bodo madščevane z neprekinjeno produkcijo na naši industrijalni fronti.
mom- siromakom pa. mazanje % »vinjjdko mastjo. Bogiatint,
Governer Edison ni
presenečen
• - • - - :: -CSiarlog Edison, . governer drŽave New Jersejr, ki je bil jiedavno momari^ki tajriik v RooseveHovem kabinetu, je keh da ga japonski napad na ameriško posest v^'Pacifiku ni prav nič presenetil. - :,
—.Ameriška mornarica bo storila svojo dolžnost, — je rekel časn&arjem, — pomisliti Je pa treba, da je jpoložaj resen in sicer izredno resen,
— Presenetljivi napadi niso v sedanji vojni nič nenavadnega. Anglija, naprimer, še jim je že privadite.
Seveda zagovornike, katere jim je dala rimska vlada na razpolago.
Pri vseh iproeesih je tako. da si stojita nasproti dve stranki, namreč tožite!j in obtoženec.
Tožiteli je država, katero zastopa državni odvetnik, obtoženec pa tisti, ki si je sam naprtil, oziroma so mil drugi naprtili greh.
Ker ofotoženec običajno ne sme drugega govoriti kakor odgovarjati na stavljena vprašanja, se njegov pravdni .zastopnik zavzame zanj in sfciu-ša s prepričevalnimi besedami zmanjšati v očeh sodBšČa njegovo krivdo.
Obtoženci v sedanjem tržaškem procesu imajo menda o« semnajst zagovornikov.
Gortan in njegovi tovariši so imeli pred leti tri. Tri najboljše rimske odvetnike.
Javnost je napeto Čakala, kaj bodo povedat zagovorniki v korist Gorltana in njegovih tovarišev. Kakšnih odvetniških zvijač se bodo poslužili, da jih bodo redili pred smrt jo t Dober zagovornik je zmeržen ustvarjati čudeže. Vsa slovenska in jugo-r-lovanska javnost je napeto čakala njihovih izjav. In kaj se je zgodilo? Dva zagovornika sta izjavila, da pri najboljši volji ne moreta ničesar reči v prid obtožencem.
Tretji zagovornik,, namesto da bi molčal s svojima tovarišema vred, je pa spregovoril
. .... 7	- , , ~	. j m;ujrt. »mi, tc po. ^ 11,
ki jih je mnč.lanadiAa,svjpp- vrBtno nesramnost. DOTocali kontelicirano niiaco. » • •
poročali komplicirano pijačo, siromakom pa sok iz kuhanih erSkih kopriv.
Zdravila za bogate so morala biti ne samo zdravilna, temveč tudi v vsafcem pogledu pri jetna. Pri siromakih se- .pa na to niso ozirali. Ta razlika v jsdravilih za bogate in revne, je bila najbrž v skladu z življenjskim nazorom srednjeveškega človeka, Iki bi se jiUu zdelo čudno, ce hi se ljudje različnih 'družabnih slojev zdravili z enakimi zdravili
Izjavil je namreč: — Po jnojem mnenju zaslužijo Obtoženci nekaj milosti in sicer za-ijto, ker so sinovi ničvrednega naroda . . .
Ženske in pijača.
revmatične bolečine?
DofcJte MptnjM. prOrtno toplota • Ptk-
-	NmI u
milima proAu* »fkWnic > Uu .>(.*,
■na imiftitm

E^PEltE	f.
Pošljite božična darila zgodaj
Poštna uprava opozarja javnost, da že sedaj pričnete kupovati božična darila in jih pošiljati. Pošte priporoča geslo: Kupite sedaj, skrbno zavijte, napišite natančen naslov, napišite tudi svoj naslov, odpoŽljite pravočasno. Generalni poštar je ntezna-«nil, da na Božič, 25. decembra postni uradi h'e »bodo odprti in da pisma in druge poštne (po-šiljatve ne bodo dostavljene
'naslovnikom.
Zato Je potrebno, d&i vsakdo pošlje božične dopisnice in zavitke pravočasno, da jih bo mo
de strankam dostaviti pred ičnem dnem.
Mote
[l-1'lal.m .vi l i L
Alkoholna oblast newyorške dižave objavi od časa do Časa poročilo, kako ga. ljudje kaj žehtajo, česa pospravijo več— piva, vina ali žgan ja — in druge take zanimivosti, ki so nekakšni svetli žarki v moreči temi, po kateri bega. svet.
V zadnjem svojem poročilu ie alkoholna Oblast pohvalila ženske, češ, da so postale zmernejše in da ga več tako ne srkajo kot so ga včasi.
Posebno : med prohibicijo jih ni biio mogotce ugnati. Leta ia?2 je vilo baje najhuje. Takrat so naprimer v New Yorku aretirali od januarja do julija nad sedemsto žensk zaradi pijanosti, prvih Šest mesecev lanskega leta pa le nekaj nad stotrideset. To naj hi bil dokaz, da ga ne srkajo več s takim navdušenjem kot so gia nekoč.
Po mojem skromnem mnenju pa ni taka ta rec. Sfcoro bi namreč rekel, da so ga d osi i bolj vajene kot so ga bile nekoč. Noben logaški furman ga ni svd-ječasno toliko prenesel kot ga danes prenese komaj sto •funtov težko devetnajstletno dekletce.
Z aretacijami je pa tako: newyorski policist bo pijano žensko le redkokdaj aretiral. newyorški policist se bo korajž no lotil oboroženega ali morilca —tudi dveh naenkrat, če je treba—pijani ženski se bo pa v velikem ovinku izognil.
Preano jo pripelje na policijsko stražnico, mu skuša z rdečepoharvanimi krem p 1 ji stokrat zakaditi v obraz, ali ga pa skuša — kar je še huje in dosti bolj nerodno—nenehoma Ipoljubovati in objemati. -
/
PeterŽgaga
Note
za • PIANO-HARMONIKO lil! KLAVIR
Pa 35e kemad:
slovenian dance
VANPA POLKA _
PO JEZERC
KO L. O _
OHIb.VALLEt. SYLVIA POLKA HAM N A VnrNI GREDI
MAHIBOR WALTZ_
SPAVAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ_
DEKLE NA VETU
0y, mariCka. pegljaj
21DANA MAHELA (polha) VESELI BRATCI <ma«arha> BARČICA
MLADI KAPETANE KO PTICICA TA MALA ZVBDEL BEM NEKAJ__
■ (»g irtBti:
MOJA DEKLE JE SE MLADA
. NaroČite pri KXJIfiAIOfI
SLOVENIC PUBLISHING CO. 11« Weet lftUi St.. ^ew Ymht
u L« 11 ■ ■piimI'ilW'l" gw'y'w'i'
ZABAVA ZA PODPOfto bOMOVINfe
SLOVENEC ZUPAN v CHiSHoLKi, tafriN.
povprašam: "No, France, ali ga že imaš?" — "Kako ga been, imel ko še videl nič jin sem!" PricVem k tretjemiu 'Jože, ti pa vem, da si streljaj \ — 4'»Sera, mi odvrne; eno no^o sem mu odbil, pa je bil še bolj hiter, kot prej, ko je imel štiri."
je bij o enajst lovcev,, pi smo vsi prvi dan prazni prilžli domov. Drugi dan smo poganjali in smo dobili enega. Tone Petro veič ga > podrl in so rekli, da ne bodo več lovili in š^o<iipfii4i domov v Car« nogie, Pa. /Maj, sam loviiu, pa rogača še ni Park ra t bom še pa bom vzel metlo namesto pučkJe, morda ga bom tedaj vide1. .
iZadujo nedeljo so se zbrale nekatere ženske in so imele nekako sejo. Rekle da bi bilo dobro narediti Itako zabavo in čisti dobiček 'hi šel za reveže v stari domovini. Vse so bile zadovoljne, tudi pisec tesra dopisa in Mr." Rolik.
iPdvabile so M*r. Jo - Sarina iz Oakland. Pa., da bo kfizal premikajoče dike. To bp 27. decerrfbra in -Merr v CconHinni-ty Biiilding, v Jame« Grfcyj Pa
Mr. Rolik je rekel, da bode nategnili tudi, če kakšen instru ment poči. Torej Tojaki in rojakinje v.okolici, če vam je mogoče, pridite, zabave bo nS koše. Prestava se začne točno ob 8. uri zvečer dne 27. dec. Kadar bo Mr. Spri na končal, bo pa plesna zabava.
J. fckett, Joe feolik,
James City, Pa.
Pripravljalni odbor za proslavo obletnice narodnemu Ujedittjenja Jagoelavije, ki se je vršila v obliki velikega koncerta pretočeno nedeljo dne 7. decembra, v veliki dvorani Arlington Hall, 23 St. Marks PI. v New Yorku, se prav. lepo zahvaljuje vsem sodelu.jočfnrb društvom« katerth ie bilo skupaj 30. Najlepše se odbor zahvaljuje vsem, ki so sodelovali na tem velikem koncertnem pro-/framu, v prvi vrsti naš; odlični operni pevki Mme. Zinki Milanov, katera je J Lini ca in vodeča sopranistinja tukajšnje Metropolitan opere, nadalje Mr. Miiann V. Petrovičih baritonu Ruske opere v Pnrizu. Vsa ča*?t odličui-koma, krs?tn iz prijaznosti sodelovala na tem koncertu. Mame Milanovo in Mi V Petroviča je spremljerala na klavir gonpa =©proga M. V. Petroviča.
'Nadalje se pripravljalni odbor lepo zahvaljuje uryatske-mu andžanemu .pevskemu zboru ^*Jed4nstvo" za sodelovanje pod vodstvom vod^e Mx. Emila Blasževiča; na klavir je ta udr lični zbor. .spremijevala . M'*« Florence Winsdman. .Nadalje iskrena hvala slovenskemu pevskemu društvu "glbvan" iz prookivna, ki je sodelovalo pod vodstvom svojega vodje Mr. L Hhideta, nn klavir pa je spren^jevala. Miss F.lizabeth Meitzen Nadalje iskrena hvala za krasni govor v imenu Sloveivcev dr. J. Gori čar ju in za ^ovor Mr. Srdjti Priea. ter za svoj zelo pomrnUiv govor zastopniku jugosdov. vlade ministra Milošu Trifunovičn.
Iskrena hvala gre tudi za sodelovanje našima priznanima jugoslov. pevcema, tako zvaua "Raša in - Mirko, " famozni duet i® "Pent	dub."
Nadalje iskrena hvala Jugoslovanskemu Sokolu za pujazno sodelovanjje. Prav iskrena zahvala tudi vsem. ki 90 nastopili v živi sliki kpt v finalu na tem ogromnem programu, med lcatei*imi so poseben vtis napravile s svojimi, slikovitimi nošami sledeče: MKs* Dorothy, Sterfanovič, kakor Slovenke Miss Helen Kaplja In Mrs. Mink a Ruči-gaj.
Se enkrat najlepša livala vsem ostalim- 'ki ste na >>n ali drug način pripomogU do boljšega uspeha. Zavedali ste se vsi, ki ste pomagali, ali ki «te so samo udeležili tega velikega slavja, da niste s fevojo udeležbo storiti samo svoje narodne dolžnosti; airtpak ste pokazali, da »te se zavedali, da bo čisti dobiček te p rireditve šel na5im soibratom in sofec&tTam, ti. iše nahajajo pod kopitom krutega nacizma in fašizma v naBi stari domovini. Se enkrat prav lepa hvala Vsem!
S sobratekinv pozdravom za pripravljalni odbor,
Anthony Svet.
John Gornik
^n *«arec vb® V
^Sto. m vsa*	1
Kadar
pisujeio za	.
vas tli^ ieja P^J*® t bovihb ta
I ZDRA.V3E
I m
S V.UK.
M EV/ V cm K .
Rojake prosimo, k o pošljejo u naročnino, da ee poslužujejo — UNITED STATES oziroma C AN A POSTAL
ORDER. . ako je vam le priroino
re. Tedaj je moja mati vodila gostilno ravno nasproti Terč-kove prodajalne. Zakaj Zgaga nikdar v svoji koloni ne omteni idersfega zajtrka? Ali je popolnoma pozabil 4' poduiitenoe ih^felo mJekoT" Žltkrofi iti ba-keka pa je bila joiina. t Voščkh ve«šele božične praznike m ffročno Novo Wo 1942!
Anthony ^terg^lee;
NorSbjport Wash.
_ — ■ ■ ■ ■■ ....i! ■ ■ ■ ^. ———i
Vesti iz slovenskih naselbin
^-"^nr; tr-^ i—^ , , T ži_z_____'
Bed sebfj potorarjaj«.	, .
— -------------- ^
t
V B t A HO TU1W L. lili
Thursday, December 1 l,' 1941;
*OLA8 N1EODA*- Htm Tttfc
P^t frw pWM fc	fa irkMa^l
iM. Doplal mm Mrib«« MKW 13 MU I
Tukaj so se vršile mestne volitve dne 2. decembra in zrna-ft-al je ter bil izvoljen za župana Mr. John Gornik, rojen tukaj na Chičdiolm in star 34 let ter oženjen in oče štirih otrok. Dosed a j je bil šokki odbornik in je zelo dober in priljubljen v tem mestu. Jaz miu čestitam in upam, da bo gledal za do-bio-celeiga mesta, tako da bomo, v resnici ponosni ne samo Slovenci, temveč tudi vsi Jugoslovanih
Poleg župana ?o bili izvoljeni tudi štirje Slovenci za alder-lifane in ti so: Tonv Dren, Fr. Kočevar, John Madrksh in Ed. Kočevar, vsi mladi, tukrj rojeni Slovenci,, kar jo nam vsem v ponc« Tako je prav, da se naši Slovenci zanimajo za politiko in v javnosti nastopajo in tudi tujci nas bodo bolj upoštevali, kakor pa, če bi bili tiho, ker smo izobražen narod, dasiravuo majhni po šte-' v i In.
enkrat moje čestitke vsem novo izvoljenim: županu in aldernwvnom.
P I^ukanich.
Ne veni* kaj je vzrok, da s« nikdo ne oglasi v "Glasu Naroda", da bi širša javnost vedela, da «mo še živi..
Kakor je že vsem znano, sr nam pred leti tovarno podrli In prodali za starino. Tovarna je 'bila staromodno poslopje, večinoma leseno in že nagnilo, ^j smo se že. bali, da se bo sama podrla. Druge tovarne po Ameriki, ki so izdelovale steklo so obratovale po novem sistemu, a naša, ki je bila staromodna, Ui mogla toliko stekla pro-ctucirati in po ceni kot druge. Prišla je bila tudi kriza in smo biK brez vsega dela. Morda me bo kakšen -vprašal, kako je seda i tukaj. Well, nekateri so imeli tesarsko delo, drugi po gozdovih, nekaj jih je šio v Cleveland. Pravi.>o, da še precej dobro zaslužijo. Kar nas je bolj mladih pri petih križih, smto Še nii mestu, delamo drva, pa to je samo delo. zaRh^imo 'pa Bog pomagaj, zelo, zelo malo. .
. Sedaj pa nekoliko b lovu. Kakor je že znano, je Peunsyl-vfinia odprla lov na srniake od 1. do 13. decembra Letos je lov jako sLab, to pa zato, ker je hil lansko leto lov odprt za srne Ln srnjake in so skoro v*e pobili. Prvi dan smo sanio na ^tantih stali, zakn j prvi dan jo na.fbolj^i. Jaz sem. čakal do 11. uie in s^m videl 3 srne — njega pa ni bilo. Potem sem i^ei okoli mojih lovcev. K prvemu pridem in ura vprašani: "No, kakšna srfča je?" — "Žn nič! Videl sem eno sino to je vse.'* 'Pridem k drugemu in
NAROČNIK 2E OD LETA 1893
tKer sen! ravno v mestu, imam priložnost postati vam $3.00 za naročnino za prihodnjih Šest mesecev.
^Žal pa mi je, ker vam ne morem več poslati za "Koledar" ki s'e«n ga še vsako leto naročil. Kdo je kriv, da ga letos niste izdali! Niste krivi vt ampak naš nkrod, ker se ne zaveda, kaj je dober list ali čtiro.
Kako naj list izhaja, ako nima podpore? Iz zraka ne mio-t« dolarjev dobivati in ne more
obstajati, ako ga mi naročniki ne bomo podpirali
Jaz sem naročnik, odkar je "Glas Naroda'* zagledal beli dan -leta 1893. "Glas Naroda" je pričel izhajati dne 2. decembra 1892. — Op. ured.
»Ako bova dočakala jaz in "Glas Naroda" leto 1943, bova skupaj 50-letnico obhajala. Jaz. sem istega leta prijel v A-meriko.
Mislim, da je le še malo tako ft arih naročnikov, kot sem jaa, mogoče '' stari popotnikr' Matija Pogorele, ki mi je znan že 46 let Še iz Montane, ko je a tisto bttkso potoval okoli in našim rojakom ure prodajal, toda jaz od njega nisem nobene ku-{ pil.. Kaj je ž njim;? Ali je že živ t Ne vidfcn več njegovih dopisov "S pota" v ^Slaaa Naroda". Bevež mora biti že stai1 kakor jaz. Ležem že proti osbeaife križu; ako b&h. dočakal, bom -2SL m«ja 1942 dp-segel 77 let. Ne vem pa,- kako bo, kajti St. 7 nima mjnogo kredita, kakor ga tudi nima št, 13i Well, naj bo v božjem, imenu, kakor hoče .	.*
Veste, kaj bi rekel, jesen je že minila, zima je tu; moči pešajo, oči slabijo in kaj bi govoril dalje. Dokler bom' mogel do zadnjega bom naročnik na "Glas Naroda."
N'i mi ravno slabo; imam starostno pokojnino $39 na mesec Kako je to doibro, ve samo star človek, ki ni več za h6beno tefiko delo. Komu se moramo mi stori ljudje za to: zahvaliti T Našemu sTri*i>nemtt in dobrotljivemju, velikem« predsedniku Rooseveltu. Bog naj -ga živi še mnogo let!
Ob sklepu svojega pisanja pofcdravlftm vse uradnike pri' "Glasu Naroda", posebno pa Janeza Terčka, vulgo P^ftra Zgago, mojeea ožjega, rojaka in poseda iz Idrije. Njegovegji očeta sem dobro poznal, ker je imel prodajalno, kamor me Jej moja mati pogosto poslala po sol, -kavo, cijkorijo itd. Pa tudi rožice smo mi pob je hodili kupovat za en krajcar. To je že dolgo, dolgo^več kot 155 leti Tal?rat je Zg^iov duh Se pla-1 val pb tse^iTjU; ^a brez zame-'
Razveselite
za Božič	*
svojca prijatelja«
Pošljite nam $2.— in mi mu bomo v Vasem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda.**
Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel.
Uporabite ta naročilni listek
j 11 GLAS NARODA", | 216 We*t 18th St., New York
Pošljite za--- meseca (cev) ITtHas~Naroda" ]
I na naslov:--------------------- I
i-------------------i
,------------
Moje ime je-----------------I
Moj naslov:----------------------j
« " f
j Tukaj priložim M. O. za $- »g® 1
I Pričnite pošiljate dne----
| Za 4 mesece $2.— | Za pol leta $3.—
: Za oeJo leto $6.—	, _	*
• m mm rm mm mm M mm ftm am tmm '	" * ' ^ ^ - • '	- *	•
Mjt V tem času mm narodne sti-skepotrebuje naša domovi-viso pb-noc. Kupujte redhb De-ffense Stamps in bonde.
k A ZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po žmeriii efeni
Po 50c zvezek
Andrej TernoTM (Ivin AS>rč6i) BUcajna VelOuf Vojvoda (Frank Heller.)
GoOpod rrifcliii	h .uiz
i"" '„'	"WW
<Fr. iniFIpAl)
6}«Je Makara aanjal« (T. Koro-
leoko)
racUtelfa Mtfh {Franc FrtedO P** P»n4 Oarar (Dr. L FMftiJ) r^avica Kladiva (Vladteir Levstik) Slika Doriaae Gray (Omst Wilde)
Zapiski it mrtvega niaui cA. H. uo-
Po 7Dc zvezek
Do Ohrida In Bltelja (Ivan MeUk)
Po 75c zvezek
B«lf«t» (Arter Bernede)
Onotran pracwdto (Jateca Oliver CnU
: weed)
& M^fc
Orna Panter (Sinclair Giock) Rdrte Metla (O. B. FridO
. - Po $1 zvezde
DcraUJeai a^Hioai (K. & Seilcer) (P»ter Kajetan)
:, - Po i 1.25 zvezek
Skrivnostni rtudent* (P»,«| Kelte)
fePo$1.50zvez<i
t Dlatae (Jock LoodOn) SAtotatljk (Gustave le Kmm
Po $2.50 zvezek
VUnjeva repatlca (H Levstik)
Naročite pri:	i
KNJIGARNA
SLOVENlfc
PUBLISHING
216 ,Weat lathjftreet,
Vnrlr W V	1
Dostikrat se znajdem; v resnični zadregi. Bad bi nekaj napisal, mislim kak dopis, da bi a tem pripomogel, da se kot raztre&enci v tej ogroimiL deželi prehitro ne pozaihimo.
Napaka pri meni je pa v tem ako hečem ka.i poročati, md vhaja n.i dopk. Ako pa mislim napisati dopis, mi skoraj uhaja na pove«t. Zato naj si či-tatelji za danes vzamiejo, kar jim je volja. Ako je dopis, je pravilen, ako je pa povest, je pa resnična.
tZdi se mi. dn je bilo predlansko poletje, -ko sem se s prijateljem podal na kratki izlet na Lon# I-land in sicer z-namenom, da se spotoma oglasimo pri njegovih prijateljih in znancih.
Ko sva povasovala pri njegovem prijatelju, sva .de po bli&niei podala do druge oeBte, ob kateri Moji lična enodružinska hiša, katero je Tavno v tem letnem času okusno zakrivalo bojno zelenje.
Komaj pa, ko zavijem okoli vogala, že zaslišim, da me nekdo kliče po imenu. Predno se zavem« nama stopi nasproti domač^ hčerka, ki naju v tako nepokvarjeni slovet&ini .pozdravi jn povaibi v hiSo, da sem nenadoma dobil nekako posebno spoštovanje do nje.
ifcedtem, ko nu je njena gostoljubna mamica pripravljala kavo. in mi dala tableto "aspirina", da gl od ž enem neprijetni glavobol, me je ona povabila v svoj "stpdio" z namenom da mi pokaže delo svojega pro-šteara
Ko vstopiva v sobo, se je o-pravičpvala zaradi nereda, češ: 'V&rsem imela prilike in razpoloženja vse v lepŠ red spra-
ZAHVALA
OLGA
•	vit," K<o se.ozrem, po sobi, va-\ dim jiapeto platno, ki je čakalo l čopiča umetniške roke, da ga t pre vleče z barvarni, ki se bodo
■	spojile v odlomek fantazije in ga napravile vrednega viseti v
i pozlačenem okvirju. Na levi i Btraiii mize, vidim kartoniične i po.shetke iz življenja iii narave. . Tam Vidim zope-t portrete v I . naravnih barvah, 'mred kateri-
■	mi arm tudi Opazil napol iago- I » tovljen portret uredni&a "Ola-
! sa Naroda" Mr. I. Hddeta.
Ko si ogledam vse to, sem si I . mislil: "N^e boe me." Predobro fl . poznam ljudi takega kova. Saj t, bi hil naravni zločin, da 4>i lju- I . dje s tak krni talenti čakali na i vsaki prašek, ki priplava eko- I i z i okno. da ga vlovijo, posebno pa,, da bi ženska take amož-- nosti -tratila dragoceni Čas fe I i barvanjem nohtov in pulenjem I , oibrvi, kar v vso mojo zado- |
•	voljnost, hvala Bogu pri njej l nisem opazil.
>	[Pm slovwb «em obljubil, da 1 jih pri prvi priliki zopet obi- I
i ščem. Sem pa v tem alaibič, in . dciBtikrat zanemarjam gbsto-
>	ljubuost drugih. Imam tudi I . temno stran svojega življenja
i kakor vsaka stvar pod teih »bož-. jim solrteem..
i Ko fiem pa listal številko 222. "Glasa Naroda", ki je izžla I pred dobrimi par tedni, sem p« j Čutil naravnost krivega svoje I brezbrižnosti, ko sem zagledal L na tretji strani lista kartottič- I no slfto osamljene in obuboža- | ' ne vdove, ki je ravno v seda- j " njem kritičnen* življenjskem 1 času jako primerna za nered- j ' ke take primere v našem rojst- j
nem krajo.
Sliko je napravila hčerka 1 : slovenskih starišev, rojena v ' Ameriki, kot dober otrok svo-" jih starišev. je kakor v sanjah posnela pnlpovedke svoje ma-i tere, iz hr^tevilnab' življenjskih primerov, ki so se pojav-, ljali pred našim časom, in se bodo, -ko nas ne bo~
Ako ©te prihranili to številko, »j natančno oglejte brezskrbne lačne otroke, kji prosijo » hrane mater, ne da bi se vpra-«ali, od kod jo bo vzela. Na obrazu skrbne in ljubeče matere vidite izraz ljubezni, skr-"*"
•	bi in obiupa, ki išče izhoda, ka- i terega pa mati vedno najdet
Na levi strani slike pa vidite skromni podpis umetnice te resnične slike iz življenja- ki se j odpira pred vami kakor knjiga, ki se začenja brez uvoda in konca, <in to je Mi« Olga La-pajnar, hčerka dobro znane j Lapajnerjeve družine, ki ima- ! jo ifvoj dom v Hempstead, L.I.
Le Skoda, da tako nadarjeni otroci «loveaa^k3i stairišev ni- j . maj o prilike in zadostnih sred- j stev, da "bi zamogli izpopolniti svojo nadarjenost v rojstnem j kraju svojih starišev. Latinski pregovor pravi: "Od vsdho-da prihaja kič."
R. Vavpotič. ' -
1 1
VhZftl IZ OLEVftLANB, OHIO.
'l>ne 5. decemlbra je po dolgi bolezni preminil v Cleveland State, bolnišnici rojatk Antou ^traz%r, star 46 let. Doma je bil m Mat jene vaa, Ig, pri Ljuib ljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 26 leti. Pokojni zapušča tukaj soprogo Mary, roj. Gole, sna Antona, hčer Mary, brata Joseph a ih v Kanadi brata Franka.
Dfcfe 4. decemlbra je nagi orna ipremSnil John Urbančič, star 46 let. Ttikaj zapušča žalnjkv 56 soprogo KnTblino, roj. Filej, in štiri otroke: Franka, Angelo, omož. Olobotar, Milana in Mildred ter sestro Mary Spilar in veo sorodnikov. Pokojni je bil rojen v vasi Kal, fara Ko-šana na Notranjskem, kjer za-puSca očeta Antona, brata Jakoba, sestro Frances, sestro Ivanko, omož. Filej, pa v Ar-gegfmi.	'
Ime 5. dec. je preminil po
dolgi in mučni bolezni dobro poznani Frank Mahne, star 42 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Cek iu tri otroke: Franka, ter dvoiSke Daniel a in Dorothy in enega brata v Argentini. Rojen je bil v vasi Hrušice pri Pod-gradu v Istri na Primorskem, kjer zapušča mater Ano in več bratov in sestra ter-več sorodnikov. Tukaj je bival 19 let.
SI ,0VENCI Z^IAGAJJI PBI VOLITVAH.
(Dne 2. deceiTfora so bile mestne volitve na Ely, Mlinu., pri katerih sta bila izvoljena tudi dva .Slovenca, namreč Josepih Koža k za mestnega svetovalca in Josej^h Martel za podpodni-ka.
advertise iN
"GLAS NARObA**
DOBRACENA I
v pUACAtt 1

. -T!
•OLA a NARODA" — New M
. Thursday, December f 1,1 94 f.
▼ 8 TANOVI, JRN Lb Iff I
G
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WIND EE.
146-
• •
Stirii »dvajsetletni Ilič f^ jo branil prepustiti gimnazijcu vod-ftvo. "Mar hi bilu la tlijaika oatala v Beogradu — sam, bi bil opravil % nadvojvodo," d je irtiislil plavolasi, nimavi učiteljski kandidat. "Princip je odločen dečko; kar je res, je res. A zakaj mom biti prav on vodja v&cga podvzetja? Jaa sem ttarejai in izkušenejši. Na morem n<u priznati, da bi bil več od mene. Fantje, ki sem jih tukaj zbral, ostanejo pod mojim vodstvom in nadzorstvom. To si takoj izgovorim."
"Gavro," je rekel, "abral seon že neikaj pomočnikov, ki bodo oboroženi s samokresi, stali na Vidov dan v ajpalirju."
"Gimnazijcev?"
' '4 I>a. dijakov. Z učiteljišča iz trgovs-ke šole . ."
"Kateri so?" •
"Poznaš jih vise. Djukič, Cubrilovič, Popovič, Zagorac, Pelina ..."
"Kaj niso še otroci?"
"Da. Po šestnajst, «edonmaj«t let. A saj tudi ti nisi mnogo starejši."
■"Znajo ravnati z orožjem?"	>
"Dm." — Ta "da" je bil zelo negotov.
"Mieni je prav, če so le zanesljivi in če znajo molčati. A mnogo sovedcev ni dobro imeti. Vsaka neprevidna beeeda .. ."
"Zanesi se name. Jaz nosim odgovornost."
"Lepo, Danilo. Upam, da ne bo nobenemu izmed njih treba streljati, postavil se bom tako, da mi nadvojvoda ne udde. Prej pa imamo se težko nalogo; prenos orožja, ki je ostalo v Tuzli."
"To oskrbim, jaz "
"Kra sno, Danilo. Pištole in bonibe ležijo v Tuali na ]>od«treiju Mi&ka Jovanoviča, ki je siten stric in velik bojazljive«. Dogovorili smo se za znamenje: če mu pokažeš odprto škatlo cigaret "Stefania" ti izroči orožje. Ako bi se iz strahu obotavljal, mu zagrozi 7 ovadbo."
Dne 14. junija je odpeljal Ilič v Tuzlo. Brez nezgode
Iz slovenskih naselbin
ZAHVALA
Iskreno se zalivaijujenw> vsem gostom pri soudeležbi že-nitnine, vršeče »e 20. novemibra v počast našenuu sinu Jerneju ter ueve»ti France.-, roj. Saj-nie. Posebna hvala župniku slovenske fare v New Yorku za lepo izvršene obrede ter pevskemu -zbora, Antonu Svetu, Frank Pirnatu in Mre. Pavlini Cutl za krasno petje pri poročnih obredih. Posubno pa se tudi zahvalimo tovarišem in fco-varišicam za umetni nastop pri cc iikvenem obredu, to so: fantje Louis Corel, Pavel Kovaoh in eden po rodu Litvinec ter dekleta l|elen Corel. Madeleine Briiški in Mary Ohopmien.
Iskrena zahvala pevskeimi saboru "Slovan" ki je iz vljudnosti, nepričakovano presenetil sowlelezernee, ko so krasno za-
kar je tudi povečalo proslavo.
kepa hvala tudi natakaricam lfis8 Žagar, Ješelnik, MLss Wilna in Miss Mary Seidel, ki so stregle goetom in se z jako brhkimi koraki sukale po dvorani, da jLh je 'bilo res lepo videti kot prava vrla slovenska dekleta .
Posebna hvala Mr. Ar nožu, ki je «tregel gostom in tako lepo uredil dvorano. Iz tega razloga ga tudi priporočamo, da ^e je pri taki okolnosti tudd dnwri poslužijo. .
Ni nam to v našo osebno čast, I'mpak iz narodnega stališča smo ponosni in na&a dolž-
nost j* zahvali tu win go- ^a-o v zendii-'^T^riki Rtom, da se je proslava tako in disciplinarno obnesla, kajti proslave se je udeležilo več
slavo
Najlepša zahvala vsem onim ki so se požrtvovalno oštevali iz oddaljenih krajev, kakor naša botra Ajrnes Affak iz Clfve-landa. naša rodbina in prijatelji iz Pittsburgh a. V prvi vrsti si šte jemo v -čast in zahvalo Mir. in Mrs Marincelj, ki so se iz vljudnosti odzvali za tako dolaro pot. Posebno pa smo ponosni, ker je Mr. Marincelj pri
m uganil, kaj jo bilo v sladkorni *kath, ki jo je imel nervozni z^ornie Podere nri Nfmfcki p ahooki nčitel>ki kandid.t pod klop£ noben vohun ga ni.^Ju^fe.
Afl?Jr» ™ SJT^wi a ^«53**? hltGl Pr0ti donBu-tdi hvala noši rodbiivi: materi Matere na srečo n, bilo dama. Z d^teč.mi rokami je skril Helen, hčerki Madeline ter si-
P°-lO JOn	* ^0b0k0 k Zkiu-	I->ouis Briški, prijateljema
"PrJvlC n^miV a t '	posteljo in našla škatlo! Frances Delač ter prekmurski
vf!č dpln ŠT^Tva™ J"™ ** ** * P°tolaži1' "P™-' Slovenki Marv Ohopmen, Mtrs. ^ dela ima pred \ idovim dnem, mnogo perila mora oprati.",Vidmar in njenemu ^inu! Po-
Mati je prišla in vprašala: "JZaikaj sediS v temi t Ustrašila sem se, nisenl vedela, da si donia."
Prižgala je luč, Ilič je trepetal. Siloing se je mora-l premagati, da je zatajil trepet.
"Kaj delani?" je pomislil 44kaj delam nesrečnež! V materinem stanovanju skrivam boatfbe. \ V materinem diim skrivni« črn naklep, ki jo bo umoril. Ona ne preživi tega, da m^ obesijo. Blazen seui. \si smo blazini, Gavro in Trifko, naj bolj pa jaz. Ona dva sta vsaj še nezrela dečka, meni ie pa ^tirindva>et let. odrasel človeik eeifl in moram vedeti, kaj delam. Kaj bomo dosegli z ate-ntatooij? Nadvojvoda bo mrtev, toda njegova -sntrt <nas -ne bo osvobodila. Mene obesijo, prav, to sem vedel že tisti mah, ko se je načrt porodil. A komu bo moja smrt v korist! Nikomur ne bo v korist. Se okrut-
drngih narodnosti in s tem so peli zaročencem slovenske pes-1 prikazal i nfcsi gostje drmrim mi, kar je zelo polepšalo pro-j narodom in tukaj rojenim Slovencem, — kakor se je eden izmed gostov izrazil — da te^a [ se ne bi nikoli nadejal, da se znajo Slovenci tako lepo za-lw*vati. Zato je ponos nnšemiu narodu, kajti proslava je bila •bolj podobna narodni prireditvi.- kakor pa privatni zabavi.
(Zato iskrena hvala vsem gostom za sotrud in udeležbo.
Najbolj nam je pa žal, ker se je pri adre^iranju vrinila pomota, da se je prezrlo par najboljših prijateljev in jih prosimo. da nam blagovolijo odpustiti.
Ti :užina Corel. Brooklvn. N. Y.
neje bodo ravnali z našimi brati kaikor doslej, OrožniŠtvo in avstrijska vojaščina se bosta znašali nad njimi, po vsej de-zeh bodo postavljali vešaia, vso srbsko mejo bodo okrnili z vesali. Takšen bo uspeh, — in to bo
"Na zrak še pojdem, aItet^.,, je rekel. 2*>el je na cesto ^—1
Imai orožje?" je tiho vprašal Princip.
je na cesto, iskal Principa in iga našel.
laš orožje?" « ---•
Ilič je priikimial.
"To me vesel i,'■ je Šepnil Princip, in stisnil Diču roko. zamrazilo vkljub topli junijski noči.
Gavro," je rekel z zatirajočim, se glasom "Bo-Ijo bi bilo — da ne bi storili tega. I Ni prav, da storimo! Blazno je. (assem dozorel; nikomfur ne morenUo koristiti, niti ce nam ^e uspe. Avstrijci se bodo stražo maščevali Z
nami vred l>odo obesili mnogo nedolžnih, jiaše matere in sestre ™*riki je bival okrog 35 let in j° ^taj1 v jece, to bo uspeh, nič dniaresra ne. V Sarajevu zapušča žalujočo ženo, hčer in bodo proglasih naglo sodbo Potiorek bo dal usmrtiti Vsa-jbrata- •
seibna Irvala .pa njeni hčerki Jean Vidimar in Madeline Bridki. ki so zapele tri lepe pesmi,
"ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . .
Franklin, Kane., je nedavno umrl rojak Frank Lii-povšek v starosti 58 let. Doma je bil iz Blagovice na Gorenjskem. Zapušča žalujočo ženo. pet sinov in šest hčera, v državi Alabama pa se»stro.
t
\ Sheboyganu. Wis. so pred dnevi pokopali rojaka Franka Zavinška, starega 64 let, ki je umiri v bolnišnici v Fond du I^eu. .
t
\ Chicagu, 111.. j? dne 29. nov. umi 1 John Štefanič, star 67 let in rojen v Trševju pri Vipavi na Primorskem. V A-
SMKT ROJAKA.
Tukaj je umrl Valentin Šu-bic, naročnik na "Glas Naroda" v «tarosti 47 let. Rojen je bil na Hotavljah faj-a Trata nad Škof jo Loko. Tukaj za-puisča sestro Johanno Forhina in v starem kraju dve sestri in enega brata.
Nadu 1 je je umrl John Ker-*>hisnik ml., ki zapušča ženo. 3 sinove in 2 hčeri ter očeta John Ker-Msnika v Burly. Idaho. iPoikojni je bil rojen leta 3890 v Federal, Pa.
iLouifi Taucher.
Rock Springs. Wvo.
te. Drugi menijo, da kamenje zadržuje vlago v zemlji, ker jo ovira pni ozhlapevanju. Rre-menoe vsako leto izmenjajo ker po tem ča«u "svojo vlago zgubijo."
V neki drugi kitajski pokrajini oblagajo s kamenjem rax-sežna polja, ker tako pravijo kmetje, kamenje 3citi rastline pred pripekajooimi solnčnimi žarki in jih varuje pred poplavami kadar se utrgajo oblaki.
Ob rekah in v karrtnolomih so številne luknje, iz katerih ljudstvo že stoletja odnaša kamenje na njive. V okolici pridelani fiadeši res dobro uspevajo. Melone dosežejo 50 centimetrov v premeru, imajo slastno rdeče meso in so po prijetnem okusu daleč okrog znane ter zažc-ljene. Kremenjak iirta neko posebno lastnost, da zbira sončno toploto, in drži ?liki vročini vshka kaifken več gorkote kot ženilja sama. Ivio sončna toplota. poneha, začne kanuen oddajali; zemlji pridraano toploto. Tako na eni strani preprečuje preveliko pripekanje sončnih žarkov, na drugi «trani pa toploto časovno korist neje porazdeli. Kremenjak tudi za-branju.^i preveliko izlilapeva nje v zemlji nahajajoče se vla-sre. Tako so zašČntene rastlijie s kantni pred sončnim pi-ijpe kanjoni. Četudi le samo posred no z zadržavanjem vlage.
Borba proti prostituciji
DRAGOCENI DIVJI KOSTANJ.
1'rad za ljudsko zdravje poroča, da je bilo naročenim vsem državam, v katerih so vojaška taborišč.*, naj z vso strogostjo nastopijo proti prostituciji, kajti slučajev spolnih l>olezni je med vojaštvom čedalje več. Če sedanje postave proti prostituciji ne zadoščajo, naj nove uveljavijo.
Generalni zdravnik Thomas Par ran in pomožni generahii zdravnik dr. R. A. VonderleJir sta nedavno izdala knjigo, v kateri ugotavljata, da se sifilis in gonoreja širita, dasi ni bil sprejet v vojaško službo noben spolno bolan novinec. V splošnem je pa zdaj med vojaštvom dosti manj spolnih bolezni, kot jih je foilo leta 1918. dasi je zdaj pod orožjem istotoliko vojakov kot jih je bilo takrat.
V veljavi je zvezna postarva, po kateri se smatra krivim vse osebe, katere vzdržujejo
Vsako leto gnijejo velike msno\£>rostitucijo v bližini vojaških žine plodov divjega kostanja in)taiborigč. Ob nekaterih voja-Ijudje že od daleč ne mislijo na škili kempah, posebno na Ju-
Kega d esetega ali nemara vsakoga drmgega moža, ki je Sumljiv protia^tn^kega mfšlienja, to bo vse, kar do-sežemo. Mi-shs da sebo v v^ej Ho«ni le ena roka dvignila zoper PotioUka ?
L l i l™ J	nam ^ b™n ~ rekel si md,
a POw4al	Tn samo on
tam %o visi .taksni . .
44 I>ovolj!" je vzrojil Princip. Jeza ga je d ušila. .
"Konec," je tihu, strastno nadaljeval; srd mu je drhtel v vročem glasu. ''»Ne m araš pomagati, torej ni treba- da bi pomagal. Kdor nima poguma, tiateiniu ni treba pomagati."
V glasu m-u je zazveuei porog. "Že (ko je šlo za Potiorka, se niči obnesel, ne presenečaš me. Tvojim otrokom tudi ni treba pomagati, vsa ta din&cina je povsem odveč. Midva z Graibežem zadostu>: va. Kaj bo ,pozneje, nam. nič mar kar fe nama zdi prav, to storiva. Sicer pa ni res, da bi bilo mnogo bojazljivcev, kakršen je Jova<novič. Bavno v Tuzli prihajajo najboljši borci v pošte v."
"Napak si me raauanei, ker me hočdŠ napak razumeti; ni-*em strahopetec. Ako se načrt ne izprem^ni. bom brezpogojno poleg, in moja roka se prav gotovo ne bo tresla. Ne! Vprašanje ni, ali bom pomagal, ali iie, ampak, ali ima atentat zdaj kakšen smisel, ali je čas že zrel."
*fO tem je škoda govori ti.* *
^ vTo Pra™ tak° zlahka, kakor da bi vedel, kaj prinaša bodočnost. Lahkomiseln si. Tvoj pogum, ki ei tolikanj ponoeen nanj, ni nič drugega., kaikor mladostna lahkomiselnost. Kaj veš. kaj ... Ali mislih da ibodo Avstrijci mirno spravni taksno dejanje? Če ne začno tisti mah klati po Sa-rajevu, napovedo vsaj Srbiji vojno."
"Prosim, zakaj nam to ne bi bilo tpo volji?"
"Zato, ker imajo silno vojsko, ki bo v stiriindvajsetili urah osvojila vso iSrTbijo" >
(Nadaljevanje prihodnjih)
V	Spokane, Wash., je preminil rojak Joeeplh Kandare v starosti 60 let. Doma je bil iz va-si Podoerkev pri Ložu na Notranjskem. V Clevelandu zapušča sestro Johano Shepec.
t
V	bolnišnici v Buhl, Minn, je pred dnevi umrl rojak Fr. Kovačič, star 59 let in rojen pri Velikih Laščali na Dolenjskem. .
t
Zadnje dni je v Laurium, Mich., umrla žena rojaka Jas. Vidoša, stara 66 let. Zapušča družino.
t
V	Raymbo ul town, Miicli. je j umrl rojak Louis Jenič. Druge podrobnosti nam niso znane.
t
V	Woodville, Pa., je pred dnevi trmrl Jakob KI in ar, star 71 let in Tojen na Jesenicah na Gorenjskem. V Ameriki je živci okoli 40 let in v Clevelandu zapušča sina in dve hčeri.
f
V	Adamson, Okla., je dne 28. novembra umrl Frank Skvanš, v visoki starosti 83 let. Doma je bdi iz Unca pir Logatcu.
to, da predstavlja ta divji ko stanj, dragocen produkt. Po jflišeni divji kostanj vsebuje brez lupine 50 do 60 odst. škroba, 10 odst. beljakovine, 30 do 35 odst. saponina in 6 do 7 odstotkov olj. Sam« na Češkem in Moravskem so izračunali, da zra*e vsako leto okrog 5000 ton divjega kostanja, iz tega pa bi nwgli prridobtti okroglo pol-druie: milijona kg škroba, 175 tisoč kg olja. Škrob se da uporabiti za izdelavo špirita, lepila in za mnoge druge namene, olje je dragocena sirovina za izdelavo mila- medtem ko uporabljajo saponin v farmacevtski indnstriji in kot gasilo za požare. Divji kostanj pa se da tudi posušiti in zmleti. Moka, ki jo dobimo na ta način, se da uporabiti za izdelavo suhih baterij, lepila, mila itd.' Končno se da divn kostanj izkoristiti kot krnte f« živali, njegova re-•dilnoet ne zaostaja prav nič za redilnostjo ovsa.
KREMENJAK KOT GNOJILO.
Kitajski kmetje prinašajo v nasade fbuc, kumar in opija kot jajce velike kremenjake iz rek in jih polagajo na njive, da bi. pospešili rast in zorenje sade-f žev. Ko go kmete spraševali, v čem prav za prav vidijo korist tega kamieuja, so jim odvrnili, da kremenjak zadržuje in hrani v sebi sončno toploto, ki učinka je na rastline ponooL tako da tudi takrat rastejo, v kolikor je to odvisno od toplo-
orn in Srednjem zapadu vladajo v tem pogledu naravnost napopisne razmere.
4 0 - letno preiskušnjo
IMA
ameriška bratska zveza
:: AMERICAN FRATERNAL UNION:: ELY. MINNESOTA
KI IMA
22,000 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
.Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni arad, Ely, Minnesota.
STAROST MORJA.
Geologi ?e že strinjajo v tem da morje v -zaeetku sveta ni bi lo slano.
pozneje, ko so nanosne vanj aoli reke, ki .imajo v svojih vodah tudi sol, čeprav v vedno manjših množinah. Na tem dognanju bo sloneli vsi računi glede starosti morja. Učenjaki so Ugotovili, koliko ie v morski in rečni vodi natrijevega klorida in po tem so izračunali starost morja z delitvijo približno pred 100 leti na 100 milijonov let. Ob koncu preteklega stoletja so te račune revidirali in prfJli do zaključka, da je morje staro 350 milijonov let. .
Ameriška geologa A. C. Spencer in K. .T. M-u rat z ameriškega zavoda. za geološfca raziskovanja sta izračunala starost morja na 500 milijonov let. Ta dva učenjaka trdita, da pri prejšnjih računih rvso upoštevali vpliva skrilavca na
Defense Savin t« Bonds, serija E, je mocote dobiti najnižje ta $25.— v zrelostni vrednosti, za katere ee plaža le $18.75. Lastnina serije E bondov
Slano je postalo šele! * ^'I'ZXS'"" ^^ ^^ ko so nanosi le
KUPITE DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS
morskem dnu, v katerem >o
snovi, ki se^ spajajo z natrijevim kloridom in ta •se potmn skoraj ne da izločiti iz njih.
Svoje račune sta razšla«!la na kongresu ameriških geologov, kjer sta pa naletela na odpor rajnih šol. ki eo izračunale starost morja na 2500 milijonov let. Polemika se je razširila tudi preko znanstveir.h krogov. Pozneje je posesrel v njo tudi čikaški prof. W. Bruce ki salomonsko izjavlja, da so se oceani pred milijonom let pewusili in šele pozneje zopet na-Dolnili z vodo, tako da utegnejo <imeti prav vsi, ki po izračunali starost morja.
$1—
25c
Poučni spisi
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Senavtt dr.	OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 atrant. Ves...
F. J. Eern. Vetan«-	C«na $2.00	Kojlg« Je namenjena t prri t riti n stavbno.
BODOČI DRŽAVLJANI naj »M- knjilieo -	Umrta° ,tr°jDO
"How to kenme m 'Hixea of fee United	sollrarstTo.
States".	Cena «1 _
V tel knjlffl so *«• pojasnil« In uko-
ni za naseljence	Cena 35 eentoT
DOM.lCl ŽIVINOZDRAVNK, spi«l rranjo Dn-	0I>KEITJK AMERIKE, spisal ti. MAJAR. TrIJ«
lar. 278 strani. Cena trda rta Cena $1.50	162- 141. 133 strani. Cena inebko *e»
Zelo koristna knjiga aa vsakega Slrlnorejoa;	Poljuden ln natanCen opis odkritU novega
opis rasnih bolezni ln sdrarljenje: slik«.	„ .
'	sveta. Spis se M ta kakor sanlmlva povest t«r
GOVEDOREJA. 8pisal R. uagrarL 148 straaL	Je sestavljen po najboljiib virih.
8 aUkan>*
Ccoa ^__Cena BOi
KNJIGA O DOSTOJNEM	ČEBELAR. Spisal rr«nk l.akmajer.
VEDENJU. 111 strani	Cena 50« i® -trani.
__Cena «1 _
MLEKARSTVO. Spisal Anton Psve. s slikami	*
188 strani.
Knjiga «a mlekarje In UobIteJj« mlekarstva	.a*. «
«plob.	ZDRAVILNA ZKL18CA. «3 strani.
Cena .50c	Cena .26
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N.Y.