Nadučitelj Rudolf Horvat: Alkoholizem in politika.*) Uvod. Častita gospoda! Izmed vseh današnjih in včerajšnjih predavanj je gotovo moje najbolj kritično; zakaj odpreti moram mnogo ran, ki jih ima naš narod; pa »resnica oči kolje«, pravi slovenski pregovor. Toda ako hočemo bolezen prav zdraviti in jo hočemo tudi ozdraviti, je najprej potfebno, da spoznamo natanko vse te rane in njih provzročitelje, ker le na ta način je mogoče napraviti pravo diagnozo. Prehajam takoj k stvari! Alkoholizem vobče. Alkoholizem ali pijančevanje je skoraj tako staro kot človeški rod. Lahko z gotovostjo rečemo, da ni ostal noben narod doslej popolnoma prost tega strašnega zla. Zaradi ugodnih sedanjih prometnih sredstev se je pa razširil kraU alkoholj prav po vsem svetu. Tod mori človeštvo hujše kot kuga, glad in meč. Statistično je dokazano, da pokonča alkohol samo v srednji Evropi na leto nad 1 in pol milijona ljudi; razdira družinski mir in blaginjo ter provzroča strašno moralno propalost. Zaradi njega propada rod za rodom in na njegov rovaš moramo prišteti tisoč in tisoč pobojev in dugih zlodejstev. Da je ta sovrag človeštva našel pot tudi med naš mali narod, je več kot dovolj znano. Mnoge narodne popevke, ki visoko slavijo »to vinsko zlato kapljico«, pa nam jasno pričajo. da so uživali tudi naši predniki to opojno pijačo, ki pa je bila pristna in niso je pili redno dan za dnevom ter čez mero le ob posebno pomembnih dneh. Zato je ostal narod trden in zdrav in še pred 100 leti je mogočnemu Napoleonu najbolj imponiral ilirski polk — slovenski mladeniči — po svojih krepkih in visokih postavah. Današnja pijača in zlasti žganje je pa zamorilo vso poezijo ter svežost telesa in duha. Jaz prihajam od skrajnega jugozahodnega dela naše lepe Kranjske dežele, iz Reške doline, koder doslej zaradi bližine vinorodne Istre ljudstvo še ni bilo tako jako vdano žganjepitju; toda v svojo žalost moram poročati, da se je zaradi zadnjih dveh slabih vinskih letin konsum žganja silno zvišal. Zaradi tega propada narod duševno in telesno; opažati ni nobenega napredka, marveč precejšnje nazadovanje. Lahko rečemo, da našemu narodu vobče več škoduje alkoholizem, kakor vse izseljevanje in germanizacija. Potrebna so naša obrambna društva, toda še mnogo več protiolkoholna agitacija in tozadevni pouk. Alkoholizem in šolska mladina. Najbolj žalostno je pa dejstvo, da se alkoholizem širi tudi med ljudskošolsko mladino, čemur je kriva nevednost staršev v 98%, časih pa naravnost upor proti učiteljevemu opominu. oziroma pouku. Pred par dnevi sem se hudoval nad nekim dečkom-šolarjem, ki je prelomil abstinenco, napram prodajalki neke naše trgovine, kjer točijo tudi žganje. Ze bolj priletna prodajalka pa mi pravi: »Ne hudujte se toliko nad padlim dečkom, marveč mnogo bolj nad starši, ki za- * Iz predavanja na III. slovenskem protialkoholnem kongresu o Božiču v Ljubljani. vajajo svoje otroke k uživanju žganja, kar opazujem skoraj slehrni dan.« V začetku letošnjega šolskega leta je prišla k meni mati nekega mojega učenca, ki me poprosi, naj vendar ne silim njenega sina v abstinenco. Povedala mi je, da mora deiati že na polju ter zato težko uživa samo suh kruh. Naj torej dovolim, da bi smel vsaj piti nekoliko vina na dan. Seveda nisem mogel ugoditi tej »mili« prošnji ter, pojasnivši ji, da je za otroke najboljša pijača voda, sem odpravil nezadovoljno mater. Neki drug dečd^ iz žganjepivske družine pa me je motil pri mojem protialkoholnem pouku v šoli. Bilo je lansko šolsko leto, ko sem nastopil svoje sedanje službeno mesto. Moje prvo delo je bilo, svoje nove učence navdušiti za abstinenco; ali ko končam svoj pivi nagovor, začne ta malopridnež z gestami rok in glave kazati in hyalisati dobroto sladkega vinca. Pri tem nenavadnem prizoru so se ostali učenci seveda glasno zasmejali, in uspeh mojega pouka se je skorajda izjalovil. Kaznoval sem sicer prav ostro mladega alkoholnega prijatelja, toda spomin na ta prvi prizor se je še mnogokrat zbujal pri podobnem pouku. Sploh je bil pouk proti alkoholu v šoli jako težaven in marsikaterikrat brezuspešen vzlic temu, da sem svoje učenco zbujal in vnemal z lastnim zgledom kot 121etni abstinent. Vnanji milje je bil vendarle močnejši. Skupni boj alkoholizmu. Alkoholizem ni nikaka posebnost posameznih narodov in se tudi ne ozira na vremenske razlike. Alkoholne pijače uživajo ljudje na skrajnem mrzlem severu kakor v najtoplejšem kraju na jugu. Kralj alkohol ne pozna nobenih mej; zaradi tega se bojujemo proti njemu vsi oni, ki imajo pravo ljubezen do nesrečnega človeštva. Kdor opazuje trezno. spozna na prvi pogled, kako silno trpe vsi sloji zaradi alkoholnega strupa. Zato je opravičen in nujno potreben protialkoholni boj. ki se je začel v Severni Ameriki v 2. desetletju preteklega stoletja. Za ta boj so bili vneti vsi poštenomisleči ljudje brez ozira na vero ali narodnost. Prvi so napovedali boj kralju alkoholu protestantje in framasoni. Par let pozneje katoličani na Angleškem. Na Nemškem se imenujejo prostozidarji — »Guttemplarji«, ki so imeli v letu 1906. 1000 lož s 30.000 člani, ki so vsi — abstinenti. Ta fakta navajam zaradi tega, ker se nahaja med Slovenci mnogo takih, ki so sicer zmerniki ali celo zdržniki, ki pa nočejo pristopiti k edini slovenski protialkoholni organizaciji, izgovarjaje se, da je naše abstinenčno gibanje — »klerikalna« politiška namera. V eni zadnjih številk »Slovenca« čitam, da se je pri zadnjem ljudskem štetju vpisalo na Kranjskem samo 38 oseb za brezverce, skoraj vsi ostali pa kot katoličani. Iz tega dejstva lahko sklepam, da bi se mogel še mnogi slovenski abstinent ali treznik pridružiti naši »Sveti vojski«, četudi je slučajno drugačnega politiškega prepričanja kot predsednik J. E. Kalan; saj je ideja. za katero se borimo, vendarle ena — skupna, uničenje kralja alkohola. Janeza Kalana poznam iz mnogega osebnega občevanja ter odločno izjavljam, da je on odličen Slovenec, ki ga vodi nri tem težavnem poslu edino prava Ijubezen do trpečega slovenskega naroda. Enako potrjujem kot odbornik, da je slovenska protialkoholna organizacija nad- strankarska, kakršen je tudi naš sovrag — alkohol. Sploh zasleduje slovenska protialkoholna organizacija v prvi vrsti etični moment. Zato vsak pravi narodnjak, ki resnično Ijubi svoj- mali slovenski narod, brez premišljevanja v naš krog vsaj dotlej, dokler ni ustanovljena druga enaka protialkoholna organizacija; zakaj le v trdni falangi bo moči kaj storiti proti najhujšemu narodovemu uničevalcu — alkoholizmu! Doraača politika in alkoholizem. Predvsem konštatiram. da so na Slovenskem- vse politiške stranke v principu za treznost naroda; žal, da v dejanju ni vse tako, čemur je največ kriva politika, ki pozna »le samo sebe« — kakor opravičeno trdi Carmen Sylva, rumunska kraljica. V dokaz temu navajam par najbolj značilnih slučajev. Vseslovenska Ljudska Stranka je napovedala in tudi vrši po svojih listih odličen boj proti alkoholizmu; v njenem okrilju se je ustanovila edina slovenska protialkoholna organizacija *n največ zdržnikov in treznikov pripada tej stranki. Toda v zadnjem zasedanju kranjskega fleželnega zbora so se uprav iz vrst Slovenske Ljudske Stranke našemu plemeniternu stremljenju čule tako močno nasprotne besede, da je marsikateri slovenski abstinent moral začeti dvomiti o pravi iskrenosti protialkoholne propagande po njenih časopisih. Ker se v politiškera boju uporabljajo vsa mogoča sredstva, samo da se premaga nasprotnik, tako se je poslužila tudi slovenska napredna stranka ravno protialkoholnega časnikarskega delovanja S. L. S. ter s tem orožjem nastopala proti njej na različnih volilnih shodih. V poštev pride še končno socialno demokratiška stranka. Ta navdušuje sodruge v svojem listu »Zarji« med vsemi slovenskimi listi najbolj in najočitneje za abstinenco. toda ne iz kakih višjih ozirov, marveč zgolj iz praktičnega, politiškega vzroka, kar socialni demokrati sami javno izpovedujejo. Izkušnja jih namreč uči, da so abstinenti najboljši agitatorji za razširjevanje njihovih idej, kakor poroča nemška revija »Custos« iz leta 1909. Avstrijska politika in alkoholizem. V Avstnji se je moderni protialkoholni boj pričel najpozneje med kulturnimi državami. in še tedaj niso bile katoliške stranke prve, marveč socialni demokrati. Naša visoka politika pa sploh ni naklonjena našemu gibanju, za kar je iskati vzroka v finančni mizeriji države same ter posameznih dežel, in je to žalostno dejstvo posebno drastično opisal poslanec g. dr. Krek v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora pri »debati o alkoholu«, rekoč: »kar se tiče financ, je žalostno, a je dejstvo, da je edina zarja boljših financ vseh dežel rdeči nos žganjarja!« To dejstvo ter ugovori raznih krščenih in nekrščenih pivovarniških in žganjarskih kapitalistov so dalje tudi vzrok, da še danes po več letih ni rešena v državni zbornici predložena postava proti pijančevanju in drugi enaki predlogi tei peticije raznih abstinentskih društev. Politika — roparica. Tako jo tudi imenuje Carmen Sylva, in prav ima. Kot takšna se je pokazala že brezštevilnokrat. zlasti pa glede alkoholizma najbolj po odkritju Amerike. Politika Evropejcev je zahtevala vso odkrito zemljo zase. Zato so s puško in mečem uničevali tamkajšnje pranarode. Ker jim pa morilno orožje ni zadosti hitro uničevalo ubogih Indijancev., so si privzeli za pomočnika še mnogo hujše uničevalno sredstvo — ognjeno pijačo. žganje. Ker ni bilo nikogar, ki bi preprečil strašni alkoholizem, ki se je začel širiti z grozovito hitrostjo med šibkimi Indijanci^ je ta zlodej tako strašno kosil med njimi s svojo smrtno koso, da je zadnja štatistika od te,ga nekdanjega mnogomilijonskega naroda naštela še nekaj manj kot eno desetino milijona. Enako je uničil alkoholizem več rodov v Afriki in na Polineziji. Vojaštvo in alkoholizem. V vsaki državi se vsi najvišji in srednji politiški krogi posebnO' prizadevajo ojačiti in pomnožiti vojaško moč. Ali ti krogi so prišli končno' do spoznanja, da je vztrajnosti in splošni telesni kreposti vojaštva najhujši nasprotnik — alkohol. Zategadelj so se začeli zanimati odločilni krogi tudi y Avstriji, kako^ preprečiti čim najhitreje pijančevanje med vojaki, in na III. avstrijskem protialkoholnem kongresu v Solnogradu je bila kot glavni predmet obravnavana tema: »Alkohol in vojaštvo«. Izmed vladarjev se je za abstinenco najbolj zavzel nemški cesar Viljem II. Najodločneje je govoril častniškemu naraščaju dne 21. novembra 1910. leta, rekoč do slovno: »Prihodnja vojska bo zahtevala zdravih živcev in zmagovalec bo oni narod, ki bo mogel zaznamovati najmanjši konzum alkohola.« In pristavil je še: »Odpovejte se alkoholu in povzdignili boste nravnost in moč mojega naroda!« Toda zgodilo se je, česar se ni nihče nadejal. Nemški pivovarniški kapitalisti so protestirali proti cesarjevemu pozivu ter se pobahali obenem, koliko so že žrtvovali k prostovoljnim prispevkom za zgradbo novega — ladjevja. Pa pomagali ne bodo nobeni protesti proti abstinenci vojaštva. zlasti sedaj ne, ko smo že gledali, oziroma brali o uprav čudežnih dejanjih, kakršnih je zmožno le trezno vojaštvo. Naši slovanski bratje na Balkanu, Srbi in Bolgari, so namreč dosegli tolikšne triumfe vztrajnosti in junaštva poleg drugih momentov največ "le zaradi popolne zdržnosti med vojno in velike zmernosti v svojem življenju sploh. Premagali so popolnoma nekulturnega — zverskega Turčina! Ta dejstva — tako upamo — bodo tudi v naši državi odprla oči našim državnikom. da bodo začeli z najostrejšim bojem proti alkoholizmu med vojaštvom, potom tega pa tudi med ostalimi avstrijskimi državljani, kalr bode imelo poleg kulturnega gotovo velik denami eiekt. Politika v službi abstinence. »Svaka sila do vremena«, se glasi hrvaška prislovica, ki se je po nekod že obistinila celo glede alkoholizma. Naše severne evropske države, Finsko, Švedsko, Norveško in Dansko, ki so iečale pred dobrimi 80 leti še mnogo bolj v žganjarskih sponah kot naša slovenska domovina danes. so se teh suženjskih verig že skoraj1 rešile. Seveda tudi tam ni šlo gladko — skokoma. Začetek protialkoholnega gibanja je bil enako neznaten kakor pri nas. Danes so med vsemi narodi najbolj trezni Finci, ki imajo tudi najostrejšo protialkoholno postavo. Njen poglavitni odstavek se glasi: »Trgovina in prodaja alkoholnih pijač je po postavi prepovedana. —Niti žganje, niti vino in ne pivo se ne sme več prodajati.« Pa tudi ostale odredbe so uprav drakonične. Da se je to doseglo, se imajo Fmci zahvaliti — kakor poroča »Reichspost« leta 1909. največ 19 ženskam-poslankam, ki sedijo med 200 poslanci demokraškega parlamenta v Helsingforsu. Da so baš ženske tako neizprosne borilke proti alkoholu, si lahko tolmačimo; ^akaj ravno ženska je, ki mora največ pretrpeti pod prokletstvom vraga pijai> stva. Tudi v ostalih imenovanih severnih državah so trezni ljudje, zato pa napreduje, oziroma je na višku gospodarstvo in kultura. Analfabetov niti ne poznajo. Vse to je storila abstinenca, ki si je zasužnjila — politiko. Častna narodna dolžnost. Hitim h koncu! Zadnji dve poglavji sta nas navdali s precejšnjim upom v boljšo bodočnost. Zato kvišku srca, pogum velja, na boj proti zakletemu sovražniku vsega človeštva, temu strašnemu alkoholu! Kakor so prisilili po drugih deželah politiko, to roparico, ki pozna le samo sebe, da je morala končno vstopiti celo v službo — abstinence, prav tako ne smemo tudi mi mirovati, dokler ne dosežemo vsaj podobnih uspehov. Majhen narod smo Slovenci, zato smo pa še posebno dolžni vstopiti v četo protialkoholnih bojevnikov, da ohranimo svojemu rodu vsakega člana, naj si bo še tako neznaten! V mnogih ozirih so nam_ že bili za zgled naši vrli severni bratje Čehi. Posnemajmo jih tudi v treznostni ideji. Na II. avstrijskem protialkoholnem kongresu v Gradcu leta 1911. je_ češki odposlanec poročal, da smatrajo Čehi vseh strank protialkoholno gibanje za kulturno delo prvega reda in častno narodno dolžnost. Prepričan sem, da bo čili narod. ki je prvi v Avstriji v vsakem pogledu, dosegel tudi glede treznostnega delovanja velike uspelie. Zato dovolite, da končam s poz.ivom: »Zružimo se v boiu za treznost slovenskega naroda vsi brez razlike strank, kakor naši bratje Čehi, poudarjaje enako, ¦da je protialkoholno gibanje kulturno delo prvega reda in častna narodna dolžnost!« Poziv! *) Dne 16. julija 1912 je umrl na Igu pod Ljubljano ondotni nadučitelj Franc Ksav. Trošt. Skoraj 24 let je deloval na Igu kot učitelj mladih in starih. Bil je pa tudi skorej 20 let član odbora »Zveze kranjskih gasilnih društev, njen tajnik in urednik njenega glasila. Delaven mož, ki je storil ljudem veliko dobrega, si je pridobil Ijubezen in spoštovanje vsacega, ki ga je poznal. Po-. sebno rni učitelji smo ga ljubili kot vzornega tovariša, in kranjski gasilci g.a ne bodo nikdar pozabili. Zato je pa sklenil odbor »Društva učitelje.v in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice« postaviti vrlemu možu nagrobni spomenik. V ta namen se obračamo do vseh pokojnikovih prijateljev in čestilcev, da prispevajo za ta spomenik, ki je proračunjen na 400 K. Darove zbira blagajnik tov. učitelj IvanPetrič vSp. Šiški, za Ig in okolico pa nadučitelj tov. I v o T r o š t v Tomišlju. Ako bi dohodki presegali stroške. tedaj se naloži prebitek v hranilnico. Z vsakoletnimi obrestmi pa se nakupi mladinskih spisov, ki se razdele vsako leto med najpridnejše učence na I g u v Fr. Ks. Troštov spomin. Borovnica, 12. maja 1913. Za »Društvo učiteljev in šolskih prijateIjev za okraj ljubljanske okolice«: Janko Žirovnik, t. č. predsednik. * Naše časnike prosimo, da pona»snejo ta poziv! Iz naše organizacije. Stajersko. Učiteljsko društvo za celjski okraj je ?borovalo_ 1. majnika v Celju. Navzočih je bilo 53 članov in tov. Pečar kot gost. Nanovo sta prijavili pristop tt. M. Lavričeva in M. Požarjeva. — Tov. podpred. Petričku, ki mu je preminil brat. izrazi piedsednik naše sožalje. —• Iz številnih točk društvenih zadev sledeče: Celjsko pevsko društvo prosi. da bi učitel|stvo sodelovalo pri »Sdnvabovem večeru«. Predsednik želi, da bi podpiralo učiteljstvo po možnosti omenjeno prireditev. — Upravništvo »Zvončka« naznanja, da je y našem okraju 23 naročnikov (4 učitelji, 19 šol.) — Pri »Šolski Matici« je 25 učiteljev in 4 šole. Poverjeništvo za naš okraj prevzame t. preds. Brinar. — Zavezi se pošlje za izredne stroške povodom jubilejske slavnosti 10 K; učiteljskemu skladu 15 K. — Delegatom za Zvezino zborovanje se izvolijo t. Lilekova, tt. Brinar in Voglar, za Zavezino: tt. Confidentijeva in Lilekova, tt. Černej, Eksl, Pristovšek, Voglar in Wudler, namestnik tt. Folmova, Ježovnikova, Wudler]eva Ida, Wudlerjeva^ M. — 1. junija prifedi društvo izlet v Šoštanj; upamo lepe udeležbe. __, Enjiževnost in umetnost Grcf Lev M. Tolstoj: Ljudske pripovedke. Iz ruščine prevedel dr. Lj u d e v i t P i v k o . Cena brcš. 2 K 40 v, vez. 3 K. — Maribor 1913. — Str. 173. — Poleg kratke karakterizacije umetnosti velikega misleca Leva Tolstega in poleg zagovora slovenskemu prevodu obsega knjiga predgovor in 16 pravljic, ki jim ni enakih v svetovni literaturi. Dr. Pivko je storil dobro delo, da nam je podal to zlato knjigu v lepem slovenskem prevodu. Čitali jo bodo niladi in stari, inteligentni in preprosti ljudje z enako naslado. Tolstega misli in njegova umetnost so vsem ljudem užitna hrana. Tako tudi te njegove pripovedke. Ako jih najtopleje priporočamo, storimo samo to, kar moramo spričo lepote in cene storiti. Ivan Cankar: Milan in Milena. Ljubezenska pravljica. — V Ljubljani 1913. Založil L. Schvventner. Cena 2 K 50 v. Str .149. — »In vse skupaj je farsa!« je rekel Milan. »Vse člo.veško življenje in vse življenje človeštva, od paradiža Adamovega do doline Jozafat! — Napoti se iskat resnice, našel boš laž in prevaro; namesto čistosti gnilobo, namesto čednosti greh, namesto ljubezni brezsrčno pohoto...« In tako gre to obupno, bolno razmotrivanje naprej do konca, do smrti! Milan in Milena — oba mlada in lepa — umrjeta. Tako so rešena vsa vprašanja — mladim ljudem v opravičenje slabosti, v dokaz, da ne morejo drugam nego na dno Blejskega jezera. Ali je ta edina, prava pot? Kdo jih dvigaj, ako jih umetnost tira v pogubo? Vemo pa, da bo marsikdo ob Iepoti izražanja prezrl misel in izgrešil jedro. Pav. Flere: Babica pripoveduje... S 4 slikami. V Ljubljani 1913. Natisnila in založila »Učiteljska tiskarna«. Str. 44. — Lepa knjižica, lepo ilustrovana, polna žive, pestre besede. ki ji je dejanje zajeto iz bogatega vrelca narodne poezije. Dajte jo mladini v roke! Naj se smeie in joče, naj gleda skozi okence pravljičnega sveta resnico in spoznava realnost življenja! — Tiskarna je dala kniižici lepo lice. skladno z notranjo lepoto. Politiški pregled. * Češko-netnška spravna pogajanja — razbita. »Nemško-češka korespondenca« poroča iz Prage z dne 9. t. m.: Danes dopoldne so se sešli vsi nemškočeški deželni in državni poslanci. Poslanec dr. Urban je podal obširen referat o finančnem položaju dežele. Na popoldanski seji je bila sprejeta spomenica na nemškočeške volilce. V spomenici izjavljajo poslanci, da sedanji deželni red oškoduje nemško piebivalstvo na Češkem. Nemški poslanci so bili vedno pripravljeni na pogajanja s češkimi. Sedai pa ie upanje na češko-nemško spravo popolnoma uničeno vsled postopanja Čehov. Vsa nadaljna pogajanja so brezplodna. Vsako financielno obremenitev dežele, ne da bi se vprašal deželni zbor, smatramo za nezakonito in je ne bomo pripoznali. Končno izjavljajo poslanci, da bodo uravnali svoje razmerje do vlade po tem, kakšno stališče da bo zavzela napram njihovim zahtevam. * Grof Berchtold odstopi. Oficiozna »Montagsrevue« poroča: Grof Berchtold namerava takoj po likvidaciji balkanske krize podati svojo demisijo. Vendar pa hoče podati svoj račun še pred delegacijskim zasedanjem, tako da njegov odstop pred sestankom delegacij še ni aktualen. * Nemško-francoska konferenca v Bernu. Dne 11. t. m. se je vršila nemškofraticoska konferenca za dosego sporazuma med abema državama. Konierence se je udeležilo 185 francoskih poslancev in senatorjev, dočim se je od nemške strani udeležilo konference le 33 socialistov in naprednjakov. Sprejeta je bila resolucija, ki najostreje obsoja hujskanje na vojno med obema državama. Resolucija dalje naglaša, da imata oba naroda resno voljo za sporazum in zahteva, naj se krediti za mornarico in armado restringirajo in ustvari posebna pogodba, glasom katere naj bi se vsi spori med obema narodoma predlagali vedno v razsodišče haaškemu mirovnemu sodišču. Resolucija končno naglaša, da ie neobhodno potrebno zbiižanje obeh narodov, ker je le na ta način moKoče postaviti trden temelj za ohranitev evropskega miru in bi se s tem ublažile tudi napetosti med ostalimi velesilami. Nasvetuie, naj se ustanovi permanenten francosko-nemški komite. * Posojii za tri milijarde. Poročajo, da se v kratkem izvrši posojil za tri milijarde. Bolgarija je potrosila za vojno 700 milijonov, Srbija potrebuje 300 milijonov za železnice; Crna Gora tudi dobi denar od velevlasti. Pomagalo se bo denarno tudi Turčiji. Najnovejše vojaške odredbe Avstrije bodo zahtevale najmanj nad pol milijarde. Koliko pa potrebuiejo druge države?  Kranjske vesti. —r— Deželno slovensko učiteljsko društvo bo imelo svoj III. letošnji poučnozabavni večer v soboto dne 24. t. m. — ne 17. t. m. — ob 8. uri v Narodnem domu, piitličje desno. Predaval bo tov. Janko Likar: O naši organizaciji. K temu večeru navljudneje vabi odbor. —r— Poldnevni pouk zaradi nastopajoče vročine se je pričel v četrtek. 15. t. in., na vseh ljubjjanskih mestnih ljudskih šolah. Popoldnevi so prosti, zato pa bo ob četrtkih šola. —r— Za začasnega učitelja na III. deški mestni šoli je imenovan od mestnega šolskega sveta absolvirani učiteljski kandidat Karel Pogorelec. —r— Za suplentinjo na šentjakobski dekliški osemrazrednici v Ljubljani je imenoval mestni šolski svet Teodoro Kokaljevo namesto učiteljice Albine Svetkove3 ki je zaradi bolezni na dopustu. —r— Pouk na državri)i gimnaziji z netnškim »čnim jezikom se od 19. t. m. dalje do konca šolskega leta zaradi toplejšega letnega časa začne ob 7. uri zjutraj. — ldrija ima tak začetek pouka že ves mesec maj.  Štajerske vesti. —š— Poročil se ie 10. t. m. na Vranskem učitelj tov. Riko Pestevšek z gdč. Leopoldino Presingerjevo iz čislane rodovine Presingerjeve na Vranskem. Obilo sreče! » —š— Umrl je v Šfalah pri Velenju vpokojeni nadučitelj M. Matekovič. Bodi mu zemljica lahka! ~š— Nemški Schulverein je v svojih zadniih seiah dne 30. aprila in 7. maja sklenil izdati za nujne potrebe v obmejnih krajih vsoto 200.953 K. Na Štajerskem se podeli podpora za stavbo šol v Leitersbergu in Marenbergu. - -š- Obrtno-nadaljevalne šole. Glasotn razglasa, ministrstva in javna dela vodijo odsihmal vse akcije obrtno-nadaiievalnega šolstva politiški deželni uradi. Ker po Slov. Štajerskem delajo Nemci že sedai na vse kriplje. je nedvomno, da bodo ravno v tem oziru, tudi sedaj začeli na vse riačine izrabljati to novo odredbo. Izkušali bodo po naših trgih in mestih ustanavljati obrtno-nadaljevalne šole ter jih izrabljati v to, v kar izrabljajo vso svojo moč in ves svoj vpliv že danes: Ponemčiti našo slovensko deco! Zgenimo ss tudi mi! Prilika je ugodna. vrhutega pa je ta stran našega narodnega polja še ma!o obdelana! Slovenski obrtniki, zga-> nite se sedaj o pravem času in zastavite s sncvaniem obrtno-nadaljevalnih šol prvi jez, ki naj brani slovenske naše otroke pred ponemčenjem! Prošnje je vložiti na c. kr. namestništvo v Gradcu. — š— Sveta vojska. V Mariboru se je v nedeijo. 4. t. m., vršilo ustaoo.vno zboiovanje društva »Sveta vojska«, ki ima namen gojiti med spodnještajerskim slovenskim ljudstvom treznostno gibanje in posebno odvračati ljudi od nesrečnega žganjepirja. Udeležba iz vseh krajev je bila lepa; posebno razveseljivo je, da se je učeča in delavska mladina udeležila v izredno lepem številu zborovanja. Dr. Kovačič }t kot predsednik pripravljalnega odbora s pozdravom otvoril zborovanje. Nato je dr. Schvab iz Celja predaval o škodljivem vplivu alkohola na človeško telo; svoje predavanje je podprl z nekaterimi slikami in zgledi. Dr. Kovačič je nato gcvoril o škodi. ki jo provzroča aikohol mktdini. Nato sta nastopila šut Marija in Žnuderl Konrad, učenca krčevinske šole. s primernimi deklamacijami. V odbor »Svete vojske« so bili izvoljehi: dr. Fr. Kovačič, predsednik; učiteljica Stupica, ravnatelj Schreiner, dr. Arnejc in nadučiteli Jurko kot člani odbora. K društvu h pristopilo lepo število članov. Ob koncu je predsednik pozival navzoče k vztrtjnemu delu, da z bojem proti aikcholu izčistimo iz narcda one madeže, ki so posledica pijančevanju. Groriške vesti. —g— Deželni šolski svet je sklenil, da se ustanovi letos 5tedenski kmetijski nadaljevalni tečaj za 20 učiteljev slovenske narodnosti in 20 učiteljev italijanske narodnosti na deželnih kmetijskih šolah v Gorici, in sicer od 21. iulija do 23. avgusta. Učitelji dobe primerno podporo za enkratno vožnjo v Gorico in iz Gorice. Potem dobe: brezplačno skupno stanovanje.in hrano in 60 K podpore. Prošnje je uložiti do 16. maja na c. kr. okrajne šolske svete. Predloge bodo stavili c. kr. okr. šol. sveti, deiinitivno bo sklepal pa deželni šolski svet. —g— Gospodinjski tečai na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gcrici obiskuje 24 deklet. Vse gojenke iraajo brezplačno stanovanje V šoli, 5. gojenk tudi brezplačno hrano, 18 gojenk plačuje polovično ceno za hrano in ena plačuje celo prehranitnino (30 K mesečno). —g— Povsod »veleizdajniki«. Pred sodiščem v. Gorici se je moral zagovarjati 211eten dijak Alojzij Sedej. ki je bil tožen, da ie dne 2. decembra 1. 1. v gostilni Ventin v družbi tovarišev klical »dol z Avstrijo!« in poveličeval Srbijo in Črno Goro, zaradi česar da so ga tovariši vrgli iz gostilne. Razpravo ie vodil višjesodni svetnik Rutar. v senatu so bill svetrtiki Strausghitt, Sterle |n Toman. obtožbo je zastopal državni pravdnik Marinac, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik dr. Puc. Po končni razpravi je bil Sedej oproščen. —g— Izpiti na c. kr. ženskem učiteljisču v Gorici 1. Izniti za otroške vrtnarice se začnejo dne 9., za ženska ročna dela pa 16. junija ob 8. predpoldne. Pravilno kolkovane prošrije s prilogami je vložiti do 30. maja t. 1. — 2. Pismeni izpiti zrelosti se bodo vršili od 2.—6. junija. 3. Glede spreiemnih izpitov za prvi tečaj priHe posefino naznanilo. — Opomba: Slavna uredništva drugih časopisov so v interesu občinstva vljudno naprošena, da ponatisnejo te vrstice. Ravnateljstvo' c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici, dne 13. maja 1913. # —g— Izpit učne sposobnosti za liudske šole so napravili v Gorici: Birsa Josipina, Brajda Karolina, Brezavšček Avguštin. Cigoi Pavla. Grobming Adolf, Hrast' Marija, Kazaiura Maks, Marušič Valburga (tudi nemški učni jezik), Moiar Frančiška. Mungerli Ana, Novak Ana (tudi za nemški učni jezik). Petrič Olga, Rober Ana (tudi za nemški učni jezik), Šafarič Franc (tudi za nemški učni jezik), Toroš Josip, Trdan Roza (tudi za. nemški učni jezik), Trobiš Josip, Vaupotič Frančišek (tudi za nemški učni jezik) in Vo-uk Karel. Ena kandidatinia je padla. —g— Za suplentinje so imenovane: Šček za Št. Ferian, Ljudmila Črnigoj za Ločnik. Marija Stepančič za Vrtojbo. Valerija Makuc za Kojsko. —g— Dopusti učiteljstvu. Dopust zaradi bolezni se je podaljšal učitelju E. Čibeju na Dol. Otlici od 1. marca do konca š. leta; Janku Vodopivcu od srede marca do konca š. leta; Karlu Makucu v Lomu se je dovolil 1 mesec dopusta; Sedej Josipini se ie dovolil tudi 1 mesec do- pusta; enako se je dovolil dopust od 20. aprila do konca š. leta Antonu Ariglerju v Kojskem. —g— Učiteljske vesti. V goriškem okraju bodo v kratkem razpisana naslednja mesta: Bilje nadučitelj; Cerovo učitelj in vodr/.lj; Čepovan učitelj; Deskle učitelj; Grgar učitelj in učiteljica; Kronberg učiteljica; Koisko učitelj in učiteljica; Lokve učitelj; Miren voditelj; Opetje selo učiteljica; Vitovlje učiteljica; Ozeljan učiteljica; Podsabotin učitelj; Pr\ačina učitelj; Ravne učitelj; Solkan dva učitelja; Višnievik učitelj; Vedrijan učitelj; Vogrsko nadučitelj; Vrata učitelj; Zalosče učitelj in učiteljica; Ajdovščina učitelj in učiteljica; Goiače učitelj; Črniče učitelj (?); Sv. Križ učitelj; Škrilje učiteljica; Karanje učiteljica; Otlica učitelj; Rihemberg ucitelj in učiteljica (?); Tevče učitelj; Vrtovin učitelj; Bate učitelj; Banjšice učiteli in učiteljica; Kanal učiteij in učiteljica; Kal učiteij in učiteliica; Kostanjevica učitelj: Levpa učitelj; Zavrh učilelj; Lokovec učitelj; Lom učitelj; Murovci učiteli; Plave učitelj; učitelji dalje Podlaki, v Zavrhu in Zapotoku. Istrske vesti. —i-~ AlarPivi »Odbor za Prosveto« v Pazinu nadaliuje z blagotvornim svojim delorn za prosveto naroda. Pcleg mnogo številnih poučnih in zanimivih predavanj pripravlja v inalo dneh prvo umetniško razstavo slik in kipov (originalov in kopij) ter šolsko razstavo. in to v veliki dvorani Nar. doma. Izloženih bo več stoletij in drugih del velike vrednosti. Slovesna otvoritev se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. Rszstava bo odprta do 25. t. m. Ta razstava obeta krasnega uspeha in živo zanimaio se zanjo vsi pazinski hrvaški krogi. —i— Umetniško ustanovo naučnega ministrstva je dobil profesor Saša Šantel, akademični siikar. znani risar in ilustrator v Pazinu. Prof. Šantel pojde za nekaj mesecev študirat v Monakovo. Koroške vesti. —k— Slcvensko koroško čebelarsko društv.o so ustanovili v nedeljo, 11. t. m., v Celovcu. —k— Skupina nemškega Schuiverei- na v Siov. Bistrici ie naprosila kateheta Ant. Allmerja v Velikovcu na Koroškem za govor pri neki društveni prireditvi. Na to pismo je odgovoril omenjeni katehet sledeče: »Velikovec, dne 5. maja 1913. Za ljubeznivo pismo z dne 3. maja se najsrčneje zahvaljujem. Spričo narodnih dolžnosti, ki vežejo če kdaj ravno danes vsakega' nemškega moža, sem prav rad pripravljen prevzeti govor pri društvenem shodu. To storim tem raiše, ker zbrišem s tem vsaj del greha, ki ga: napravlja velik del mojih sobratov nad nemškim ljudstvom s svojo narodno brezbrižnostjo. Na povrnitev kakih stroškov ne reilektiram. Z odličnim spoštovaniem za tako delo vedno pripravljen Anton Allmer, katehet.« — To pismo je »Slovenca« tako pogrelo, da je napisal temu izbornemu katehetu te levite: »Gospod Allmer je nastavljen kot katehet na velikovški šoli, kamor zahaja veliko slovenskih otrok, in piše taka pisma! Kakšen fanatizem in narodni šovinizem se zrcali v tem pismu. Ali je mogoče, da bo tisto srce, ki je to napisalo, s pravičnostjo in krščansko ljubeznilo vodilo deco slovenske narodnosti? Gospod Allmer je katehet na Koroškem. Koliko dela ima nemški duhovnik na Koroškem, kjer leži katoliška misel in kultura na tleh razbita in uničena. Pijančevanje,_ nenravnost se širj kakor kuga, o kaki katoliški organizaciii ni skoro nobene sledi! Vpliv katoliške stranke na Koroškem je pod ničlo. Ali bi ne bilo za g. Allmerja stokrat bolj pametno, ako bi dal svoje moči na razpolago katoliški misli na Koroškem, kakor da podpira nemškobojna društva in nemške hujskače proti drugim narodom in tako podira temelje narodne krščanske pravičnosti. G. Allmer je avstrijski katehet. Ali ni ravno nemško hujskanje in nemški šovinizem našo državo spravil na rob gospodarskega propada. Danes ne raoremo nikamor naprej; socialna in gospodarska zakonodaja, vse javno življenie propada, naši državni papirji padajo, v inozemstvu smo prišli ob ves ug!eds naša avstriiska državna misel vedno boli pojema, vse gre naza.i, samo narodni hiijskači, ti živijo imenitno. Te žalostne razmere dajejo povod. da Nemci sami snujejo sedaj »Družbo za pospeševanje narodnega miru v Avstriji« in sedaj oglase razpošiljajo. Aijipak g. Allmer je za vse to slep, njegove oči ne vidijo ne velikovške šole, ne katoliškega siromaštvii na Koro- škem, ne »Družbe za pospeševanje narodnega miru v Avstriji«. ampak on se čuti srečnega samo med nemškimi »Schulvereinovci«. Prav posebno katoliški duh pa to ni!« — Priznavamo, da govori »Slovenec« v, tem primeru vendar enkrat — resnico!  Splošni vestnik. Poziv učiteljev-rezervistov k vojaški izučbi in orožni vaji. K prvi vojaški izučbi in k periodičnim orožnim vajam je v §§ 33 :6 n 36.: 2, kakor tudi v § 40 : 3 bram. predpisov drugi del iz leta 1889. označeno moštvo vpoklicati brez ozira na stan k nadomestnernu oddelku, ki je v njih stalnem bivališču ali temu najbližji. Za okrožjc tretjega kora so določeni za prvo vpjaško izučbo., oziroma vojaške vaje sledeči roki: a) Za prvo vojaško izučbo: na Stajerskem, Koroškem in v Trstu od 21. julija do 14. septembra in od 19. avgusta do 13. oktobra, potem na Kranjskem ia Primorskem od 7. juljja do 31. avgusta in od 4. avgusta do 28. septembra. Za one, ki so štiritedensko vojaško izučbo že pre~ bili, pa: na Štajerskem, Kranjskem in v mestu Trst od 19. avgusta do 15. septembra in od 16. seotembra ,do 13. oktobra, potern na Koroškem in Primorskem od 2. do 29. avgusta in od 16. septembra do 13. oktobra. Oni kranjski in primorski učitelji, ki morajo delati desettedensko voiaško izučbo, izvrše prvo polovico v primernem, za osemtedensko izučbo določenein roku. b) Za orožne vaje: V ceiem okrožju tretjega kora od 1. do 13. septembra, razentega na Primorskem še od 21. julija do 2. avgusta. Uredniška tainost. Kakor najbližji sorodniki itd. so bili vedno tudi urednikj iji časnikarjj izključeni kot priče, to je, oni so iz.iavili, da ne morejo pričati. kes jiii veže uredniška tajnost. Te dni je izšla razsodba najvišjega sodnega dvora, ki pravi. da se na uredniško tajnost ni treba ozirati in urednik mora v kaki pravdi izpovedati kot priča. Vsj graški časnikarji so protestirali proti tej razsodbi, ker spravi lahko enega ali drugega urednika ob kruh, in tudi drugače zakon pravi, da ni dolžan nihče izpovedati kot priča, ako izviia iz tega njegova materia'na škoda. Vrtnarska šola. Na občnem zboru tega društva so bili izvoljeni sledeči odborniki kot svetovalci: Flere Anton, trgovski vrtnar y Kamniku; Herzmansky Franc, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani; kot pregledovalca računov: Aparnik Franc. fotograf in posestnik v Kamniku, dr. Podgornik Karel, odvetnik v Gorici. Voditelj je na kratko razložil nalogo društva, predložil društvene račune ter poročal o dozdejšnjem delovanju in o delu, ki naj bi se izvršiio v prihodnosti. Sklenilo se je: 1. da se odobri predložene račune, 2. da naj se za toliko časa preneha z izdajaniem društvenega glasila »Prijatelj narave«. da se društvo že gmotno nekoliko opomore in da naj se tudi vbodoče list izdaja le obstoječim sredstvom primerno, 3. naj se največ truda posveti nabiranju denarja za nakuo društvenegii vrta, ker bi bil ravno lastni vrt največjega pomena za društven napredek, 4. po možnosti naj se delajo posvetovalni sestanki v različnih krajih, 5. čez tri ali štiri mesece naj se skliče v Ljubljani izredni občni zbor. Proti ietiki. Svoj.čas je pišla iz Amerike vest, da je najdeno sredstvo proti jetiki, ki bo pomagalo, kakor vse kaže, proti tej neizprosni bolezni. Sanitetna oblast v Novem Jorku pa je sedaj izjavila, da zdravljenje jetike. kakor je predlagal dr, Friedman, ne zasluži nobenega z_aupanja; torej ni res, da bi bi!o dobljeno sigurno sredstvo proti jetiki. Slovensko planinsko društvo je imelo dne 30. aprila v Ljubljani občni zbor. Članov je bilo lani 3317, podružnic 24. — Dohodkov je bilo 76.912 K 77 v, izdatkov 75.943 K 28 v. Društvo ima 114.053 K 88 v čistega imetja. Lani je nakupilo hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru, ki ga otvorjjo ta mesec. Čebelarski tečaj na Grmu priredi kmetijska šola y nedeljo, dne 8. in pondeljek, dr.e 9. junija, s sledečim vzporedom: V nedeljo, 8. junija, od 2. do 4. popoldne: Zivljenje in razvoj čebel. Sovražniki in bolezni. Od 4. do 6.: Izdelovanje domačega in dzierzonovanega kranjskega panja ter razkazovanje raznih panjev s premakljivimi satniki. V pondeljek. 9. junija, od 7. do 11. ure dopoldne: Oskrbovanje čebel. Najvažnejše čebelarsko orodje. Čebelna paša. Pitanje čebel. Popoldne od 2. do 4. ure: Razni panji. Vzgoja matic. Izdelovanje okvirčkov. vlivanie umetnega satja in pritrievanje z žico. Uporaba medu in voska. Pouk bo združen s praktičnim razkazovanjem v šolskem čebelnjaku. — Kdor se udeleži tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija, Kranjsko) do 2. junija. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in p_o 1 K 50 v na dan za prehrano. Podporo dobi pa le, kdor zanjo pravočasno prosi in se mu je izrečno dovolila. — Vabimo naše čebelarje k mnogobrojni udeležbi! Vinogradniški tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v petek, dne 13. junija, in v soboto. dne 14. junija, s sledečim vzporedom: V petek od 2.—5. popoldne: Najvažnejša dela v vinogradu. Trtni škodljivci. Žvepljanje in škropljenje trt. V soboto od 8.—11. dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenkami. Izbira gumijevih trakov. Praktično fazkazovanje zelenega cepljenja. Popoldne od 2.—5. ure: Praktične 'vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Cerovcih. Razkazovanje škropilnic in žveplalnikov. —Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se prigiasi po dopisnici pri rav.natelistvu kmetiiske šole na Grmu (pošta Kandija, Kranjsko), do 1. junija. Oddaljenim in podpore potrebnim vinogradnikom s Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in po 1 K 50 v na dan za prehrano. Podporo dobi pa le, kdoi' zar.jo pravočasno prosi in se mu ie izrečno dovolila. — Vabimo naše vinogradnike in fante k obilni udeležbi! Pot v Črno Gcro: Pogled na Kotor s cesto, ki se vije v serpentinah oroti Njcgušu in Cetinju; odstavljeni kralj portiigalski Emanuel s svojo nevesto; iz Seine vlečejo avtomobil svetovno znane pJesa.ke J. Duncanove, v katerem sta se potopila njena otroka; predsoba Essada paše v Skadru; prikupljivi tipi Arnavtov; pevovodja g. Z. Prelovec; solopevka gdč. I. Hrastova in g. M. Dežela umetnik na gosli; ziata poroka y Skednju pri Trstu; črnogorski »Sokol« itd. to je vsebina 20. štcvilke »Slov. Ilustrovanega Tednika«. Čitajte ga in priporočajte ga! Eazgled po šolskem svetu. — Pevska tekma v Berlinu. Na pevski tekmi, ki se je vršila dne 8. t. m. za cesarsko nagrado, je dobilo to nagrado berlinsko učiteljsko jievsko društvo. — Zaradi poiitiških vzrokov s Hrvaškega izgnani bosanski študentje. Iz Zagreba porcčajo ogrski korespondenci na Dunaju, da ie bilo več bosanskih dijakov visokih in srednjih šol za pet let izgnanih s Hrvaškega, ker so se udeležili demonstraeije v narodnem gledišču v Zagrebu, na kateri so klicali: »Živela Črna Gora!« Ta odredba bo imela za bosanske dijake težke posledice; zakai oni nimajo ne denarnih sredstev ne jezikovnega znanja, da bi mogli drugje nadaljevati svoje študije. — Madjarska šola v Zagrebu. Madjarski petrazredni Ijudski šoli v Zagrebu je dovoljeno, da otvori še šesti razred. Tako se nahaja v Zagrebu madjarska meščanska šola. — Skvarjena mladlna po mestih. Akademično društvo za spolno zdravstvo na Dunaju je odprlo dne 2. maja v splošni dunajski bolniščnici v oddelku za spolne in kužne bolezni brezplačen oddelek za spolno bolne vseučiliščnike in srednješoice. Pozvedovanja so narnreč dognala, da ie 25 odstotkov dunajskih vseučiliščnikov spolno bolnih. Nravna, skvarienost se je celo med srednješolci tako razpasla, da ie med njimi 11 odstotkov spolno bolnih. — Važna iznajdba. V učenjaških krogih dobro poznani profesor dr. Mihael I. Pupin, rodom Srb, se je vrnil iz Philadeiphije v Novi Jork. V Philadelfiji je predaval pred konferenco učenjakov o svoji najnovejši iznajdbi, ki bo pri brezžičnem brzojavljenju velikanskega pomena. Dr. Pupin je bil učeneg, znanega učerijaka Thomasa Edisona in je sedaj že nekaj let proiesor elektromehanike na Colutnbia-univerzi v Novem Jorku; sestavil ie že več električnih strojev in naprav, ki presegajo celo iznajdbe njegovega mojstra Edisona. Na tem zborovanju učenjakov v Philadelphiji se je splošno naglašalo, da bo v kratkem mogoče brzoiaviti brezzičnim potom okolo in okolo sveta. Dosedaj je bilo mogoče pošiljati sličns brzojavke samo v daljavi 3000 mili preko morja, na suheni pa 2000 milj, ker brezžični tok v toliki daljavi običajno opeša. S Pupovim noviim aparatom bo pa mogoče to razdaljo podvoiiti ali potrojiti. lz Novega Jorka se bo poslalo torej lahko brezžično vest naravnost v Yokohamo na Kitajskem. Proi. Pupin je sestavil nov brezžični aparat s posebno odvajalno pripravo. Ta aparat bo sprejemal brezžične vesti iz velikih daljav in bo električni tok magnetičnim potom ojačil za nadaljno cirkulacijo. LISTNICA UREDNIŠTVA: Valetin Brence v Velenju: Ne!