L ^Usi uo DE L AVCEV SOZD ISK RA /■VVNZVVVVNAVV Vsebinski premik V Iskri bo 8. februarja drugo 'ntemo posvetovanje o razvoj-no-inovacijski problematiki. Ni Potrebno posebej in glasno kih $ Poudarjati pomena te proble- cije jku tno niatike za sedanji in nadaljnji razvoj Iskre kot celote, saj že tako izredno hiter razvoj elek-i v|! tronike in novih tehnologij v svetu ter povečana konkurenca djt hitrejše povečanje naše tehnološke konkurenčnosti doma in v svetu. Zato je treba upravičeno Pričakovati na tem posvetovanju čim širšo razpravo udeležencev, pri čemer naj bi razpravljale! informirali navzoče tako v osnovah razvojno programskih usmeritev svojih delovnih organizacij, kot o tehno: loških trendih na svojem področju, dalje o organiziranosti razvojno-raziskovalnega dela, zlasti pa o učinkovitosti prenašanja raziskovalno-razvojnih dosežkov v proizvodnjo ter Povezovanju raziskovalno-raz-vojne in proizvodno-tehnološke dejavnosti. To posvetovanje pa bo Pomembno tudi zato, ker bodo zaključki in ugotovitve posvetovanja služili kot del gradiva za dve bližnji konferenci, ki jih Pripravljajo v okviru Iskre. Gre namreč za zunanje trgovinsko konferenco Iskre, ki je že tradicionalno vsako leto ob začetku koledarskega leta in za tradicionalno delovno posvetovanje družbeno-političnih in poslovnih delavcev v SOZD Iskra, ki bo od 17. do 18. februarja v Poreču. Tudi na obeh omenjenih Iskrinih konferencah bodo Prav razvojno-inovacijski problematiki posvetili ustrezno Pozornost. Z razvojno-inovacijsko politiko Iskre, usmerjeno v hitrejše povečanje naše tehnološke konkurenčnosti doma in v svetu, bomo lahko korakali vštric z razvitim svetom in uresničevali vse naše plane, tako tekoče kot srednjeročne. V partizanskem Cerknem so se 27. januarja zbrali preživeli tečajniki partijskih tečajev in njihovi svojci ob 35-letnici napada na VI. partijski tečaj za Primorsko in Gorenjsko, ko je 138 Nemcev napadlo in ubilo 47 tečajnikov. Slavnostna govornica je bila Vida Tomšič. Številka 6 — Leto XVIII —3. februar 1979 V torek, 30. januarja je bila prva seja koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra, na kateri je najprej predsednik poslovodnega kolegijskega organa SOZD Iskra Jože Hujs na kratko ocenil poslovanje minulega leta celotne Iskre in to ne toliko s številkami, kot s poskusom prereza skozi izpolnjevanje nalog srednjeročnega plana in njihove izvršitve v letu 1978. Poudaril je, da se je treba ob bilančnih pregledih odmakniti od izključnega podajanja številk ter skušati podati sintetično oceno zaključnega računa, ki naj bi bila čim bolj razumljiva vsem delavcem. Glede izpolnjevanja plana proizvodnje v minulem letu lahko ugotavljamo za celoten SOZD, da smo, po Hujsovih besedah, naloge v glavnem izpolnili, proizvedli pa smo precej več kot prejšnje leto, in to kar za 12 % več. Tudi ostali podatki in primerjave kažejo, da smo v lanskem letu denar bolje obračali, da so bili materialni stroški nižji in da je bila delitev dohodka v vseh ozirih ugodna. Glede izvoza je Hujs poudaril, da smo presegli magično mejo 100 milijonov dolarjev in presegli plan izvoza z 1,5%. Podobno je bil tudi ugoden uvoz, saj smo uvozili za nekaj več kot 84 milijonov dolarjev. Ko je Jože Hujs ob koncu informacije podrobneje govoril o narasli akumulaciji v lanskem letu, je za ta pozitivni trend kot enega osnovnih vzrokov navedel iskrško notranjo konsolidacijo in organiziranost, kar je vse pripeljalo do racionalnosti proizvodnje in nove programske politike, to pa je prispevalo, da se je akumulativnost tako zelo povečala. Med slabostmi lanskega leta pa je Hujs na prvem mestu omenil kadrovsko vprašanje in izobraževanje kadrov, kar je spričo uvedbe mikroelektronike in računalništva v iskrško proizvodnjo še kako pomembno. Prav tako tudi investicijsko področje ni bilo najbolj ugodno, čeprav smo lani za 74 % več investirali kot leta 1977, vendar pa smo ob koncu lanskega leta vložili v banko investicijskih programov za več kot 500 starih milijard, katerih realizacija nas čaka v letošnjem letu. Ob koncu je Hujs dejal, da je lansko leto treba oceniti kot eno zelo uspešnih in zelo zadovoljivih poslovnih let. Po tej informaciji je bila na dnevnem redu točka o akciji sindikatov v zvezi z obravnavo zaključnih računov. Udeleženci so sprejeli sklepe, da se bo KOS SOZD Iskra zavzemal, da bo sleherna osnovna organizacija v sleherni Iskrini TOZD posvetila polno pozornost akciji obravnave zaključnih računov na podlagi stališč, tako republiške zveze sindikatov kot C K ZKS. Dalje se morajo osnovne organizacije sindikatov v vseh TOZD akcijsko vključiti v programe, ki so jih sprejeli občinski sindikalni sveti. In končno KO zadolžuje predsedstvo KOS, da spremlja akcijo glede zaključnih računov, jo vzpodbuja in ustrezno nudi vso potrebno podporo in pomoč. V nadaljevanju so prisotni poslušali informacijo o pripravah na delovno srečanje in problemsko konferenco v Poreču, ki bo 17. in 18. februarja. Sprejeli so dnevni red delovnega posvetovanja, se strinjali, da naj bi bila drugega dne problemska konferenca sindikata o problemih družbenega standarda v SOZD Iskra (predvsem letovanja in rekreacija delavcev) in da naj anketo, ki jo je pripravila delovna komisija pri KO za problemsko konferenco, izpolni sleherni delavec v Iskri. V četrti točki so brez posebnih pripomb člani koordinacijskega odbora sprejeli program aktivnosti KOS v letu 1979, kije bil izdelan na podlagi programov občasnih komisij. Ob koncu je bila na dnevnem redu še kratka informacija o DO posebne proizvodnje. D.Ž. Prejšnji teden je posebna delovna skupina predstavnikov CK ZK Slovenije, medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in komiteja občinske konference ZKS Kranj obiskala več osnovnih organizacij ZK v kranjski občini, med njimi tudi Iskrino OO ZK v Tovarni računalnikov na Laborah v Kranju, kjer so jo sprejeli predstavniki osnovne organizacije in vodstev tovarne in DO. Več o tem obisku in ugotovitvah delovne skupine CK ZKS bomo poročali prihodnjič. To bo tudi tema razgovora na razširjeni seji komiteja OK ZKS Kranj, v četrtek, 1. t.m., ki se je bo udeležil predsednik CK ZKS France Popit. V_____________________________________________________________y Poziv republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenile ob sprejemanju zaključnih računov ia leto 1978 DELAVCI! V mesecu februarju boste obravnavali in sprejemali zaključne račune temeljnih in drugih organizacij združenega dela za leto 1978. To ne sme biti formalno potrjevanje že opravljene delitve dohodka, temveč mora biti povezano s temeljito oceno gospodarjenja in uresničevanja planskih nalog v preteklem letu, pa tudi možnosti gospodarjenja v letošnjem letu. Zato zahtevajte od poslovodnih organov in strokovnih služb, da vam zagotovijo v ta namen zares razumljive in objektivne ocene in podatke. To vam bo omogočilo, da boste lahko smotrno odločali o delitvi ustvarjenega dohodka na vse oblike porabe, obenem pa zaostrili tudi odgovornost za morebitno neizpolnjevanje planskih nalog, oziroma za neugodne gospodarske rezultate. O tem bodo predhodno razpravljale tudi organizacije zveze sindikatov in s svojimi stališči pripomogle k odgovornemu sprejemanju zaključnih računov na zborih delavcev in delavskih svetih. Delavci, uveljavite torej sprejemanje zaključnih računov kot odgovorno in pomembno samoupravljalsko dejanje, ki mora krepiti tako vaš družbenoekonomski položaj, kot tudi gospodarsko učinkovitost celotnega združenega dela. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije TOZD UPORI ŠENTJERNEJ Konferenca Zveze komunistov V torek, 23. januarja so v TOZD Upori Šentjernej sklicali nadomestno volilno konferenco OO Zveze komunistov z zelo pestrim dnevnim redom. Izvolili so novega sekretarja Staneta Božiča, pripravili sklepe za novo organizacijo treh TOZD. Pregledali so lansko poslovanje in predlagali, naj bi s pravilnikom uredili vprašanje stimulacije dela, ker bi to pripomoglo k večji učinkovitosti in dalo piko na i nagrajevanju po delu. Najprej je dosedanji sekretar Viljem Punčuh podal poročilo v delo v obdobju 1977—79. Delo je bilo živahno in komunisti so se v tem času dejavno vključevali v samoupravna, politična in gospodarska dogajanja. Dajali so ton delu, zlasti pri uveljavljanju Zakona o združenem delu in uresničevanju smernic kongresov ZK. Sekretar je člane OO ZK tudi seznanil z dejstvom, da so na predlog občinskega komiteja ZK od zadnjega sestanka ustanovili novo osnovno organizacijo ZK v dislocirani poslovni enoti v Kostanjevici, ki sodi v občino Krško. Ostali člani OO ZK Upori živijo in delajo namreč v novomeški občini. Tako so uresničili, vsaj po organizacijski strani, sklepe kongresov ZK in se organsko vključili v delo v svoji občini in krajevni skupnosti. Sekretar OO ZK v delovni enoti Industrijska elektronika v Kostanjevici je Anton Bizjak. Ker se je sedanja osnovna organizacija reorganizirala, so izvolili tudi novega sekretaija OO ZK v TOZD Upori Šentjernej Staneta Božiča, za nova člana sekretariata pa Jožeta Pirkoviča in Toneta Kovačiča. Ludvik Simonič je poročal o oceni lanskega poslovanja. Gospodarjenje v TOZ D je zelo stagniralo v primerjavi z letom 1977, ko so imeli velik porast proizvodnje. In vzroki za nizko doseganje načrta? Ker so načrtovali kar 85 % proizvodnje za izvoz, na zahodnih tržiščih pa so se močno zaostrili kriteriji kvahtete, padle so cene in tako naročil skorajda ni bilo. Razpravljale! so ugotavljali tudi notranje vzroke: ne povsem ustrezna kvaliteta, pri čemer je bila zlasti mišljena zanesljivost in tudi tehničnih izpopolnitev je bilo premalo. Zato so bili izdelki za zahodni trg nezanimivi ob poplavi visokokvalitetnih izdelkov konkurentov velikih svetovnih tovarn, zlasti elementov iz Japonske. Z eno besedo bi lahko povzeli neuspeh: ker ni bilo možnosti za izvoz, zato so tudi manj delali, da ne bi izdelki ostah v skladiščih. In kaj letos? Predvsem bo treba izpopolniti kvaliteto in tudi produktivnost. Naročila zdaj so, celo več kot bodo zmogli narediti. Najbolj so se razpravljale! ogreli ob (Nadaljevanje na 3. strani) f ' N ANKETA SINDIKATA O LETOVANJU Za problemsko konferenco sindikata SOZD Iskra o problemih letovanja in rekreacijo delavcev se je komisija za družbeni standard pri KOS SOZD Iskra odločila pripraviti anketo med vsemi delavci v Iskri. Namen ankete je, da bi ugotovili dejanske interese delavcev pri izvajanju dejavnosti letovanja in rekreacije v SOZD Iskra. Anketa bo posredovana za vse delavce do 1. februarja vsem predsednikom OOS, ki so anketo dolžni izvesti do 5. februarja in jo vrniti na naslov: , Iskra ISE — dejavnost za letovanje in rekreacijo. Ilirska 27, 61000 Lj ana. Kako zagotavljati kakovost? V okviru akcije za zagotovitev kar se da najboljše kakovosti Iskrinih izdelkov, seje pred dnevi ponovno sešel področni kolegij za kakovost. T a, žal, edini organ v Iskri, ki skrbi za usklajevanje akcij na tem področju, ima zasedanja vsak mesec, praviloma pa so vsakokrat v drugi delovni organizaciji, s tem, da je prva točka dnevnega reda namenjena problematiki kakovosti v kolektivu — gostitelju. Takšno zasedanje je bilo pred dnevi v Iskri Commerce, poleg problematike kakovosti izdelkov, ki gredo v izvoz, pa je bilo namenjeno tudi drugim vprašanjem. Vodil ga je pomočnik direktorja za kakovost Lot ar Kozina, poleg delavcev, ki delajo v izvozu v IC, pa so se ga udeležili še vodje področij kakovosti po Iskrinih proizvodnih delovnih organizacijah. Iskra Commerce, kot organizacija skupnega pomena za tržništvo se iz leta v leto pogosteje srečuje z reklamacijami, zlasti tistega Iskrinega blaga, ki smo ga prodali v tujino. Reklamacije so se začele kritično povečevati še zlasti po letu 1976, zato je Iskra C ommerce zahtevala več ukrepov, ki naj bi v prihodnje zagotavljali nespremenljivo kakovost naših izdelkov. Gre za naslednje ukrepe, ki jih je IC tudi predložila področnemu kolegiju SOZD: — vsak Iskrin izdelek, namenjen izvozu, bi moral imeti tipski preizkus, ki ga opravi Iskrin Institut za kakovost in metrologijo, — uvesti je treba občasno kontrolo proizvodnje tam, kjer delajo izdelke za izvoz. Izvajal naj bi jo IKM. — v vsaki temeljni organizaciji je treba določiti odgovorno osebo, ki bo ugotavljala skladnost politike za izvoz s tehničnimi zahtevami in pogoji ter na ta način preprečevala napake, ki nastajajo zaradi številnih malomarnosti, zamenjav poslanega blaga ali neusklajenosti izvoznih izdelkov z zahtevami kupcev, — da v Iskri ponovno vpeljemo tako imenovano potrdilo o kakovosti. Področni kolegij je predložene ukrepe Iskre Commerce podprl, in menil, da jih je treba čimprej uresničiti. Iskra Commerce bo zdaj sklepe poslala s posebno obrazložitvijo vsem Iskrinim delovnim organizacijam, od njih pa je zdaj odvisno, ali se bodo reklamacije še nadaljevale v takšnem obsegu kot zdaj, ali pa se bodo končno le zmanjšale in bodo postale odpovedi naročil le še zgodovina. Prav tej problematiki bodo namenili veliko pozornosti tudi udeleženci Iskrine zunanje-trgovinske konference, ki bo sredi tega meseca. Področni kolegij. SOZD Iskra je v nadaljevanju zasedanja obravnaval akcijske programe za zboljšanje kakovosti po delovnih organizacijah. Kot je znano, so te programe obrazložili tudi na konferenci o kakovosti. Kolegij je preučil tudi dosedanje akcije za obravnavanje samoupravnega sporazuma o kakovosti v delovnih organizacijah ter podrobno pregledal, kaj so naredile delovne organizacije na področju kakovosti v minulem letu, kot je to zahteval, odbor delavskega sveta SOZD Iskra za kakovost. Prav za ta poročila o kakovosti v minulem letu po posameznih Iskrinih delovnih organizacijah je značilna precejšnja raznolikost. Morala bi vsebovati povzetek položaja na področju kakovosti v minulem letu ter primerjave z letom 1977. Nadalje bi morali biti v teh poročilih konkretni podatki o kakovosti, zlasti o stroških kakovosti, vsebovati bi morala informacijo, kako potekajo akcije za zboljšanje kakovosti, obenem pa bi morala prikazati tudi problematiko kakovosti ter opozarjati na kritična mesta, oziroma proizvodna področja. Kolegij je obravnaval tudi predlog sistema izobraževanja vrste profilov, saj so lahko le strokovno usposobljeni ljudje tudi tisti, ki bodo zagotavljali čim boljšo kakovost. V zvezi s tem je predstavnik Biroja za industrijski inženiring poročal o dosedanjih izobraževalnih akcijah. Udeleženci zasedanja so sklenili, da naj Bil organizira dve vrsti izobraževalnih seminarjev in sicer za dopolnilno izobraževanje vodij služb in področij kakovosti v Iskrinih temeljnih in delovnih organizacijah ter ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Deset let servisa v Prištini „Vsekakor želimo, da bi ob 104etnem jubileju Iskrinega servisa v Prištini namenili temu dogodku veliko pozornosti, nikakor pa nočemo določenih problemov, ki nas še vedno pestijo, reševati preko novinarja," mi je na poti s prištinskega letališča v skoraj 20 kilometrov oddaljeno glavno mesto Avtonomne pokrajine Kosovo pojasnil poslovodja Iskrinega servisa v tem mestu Predrag Ničič. „To pa predvsem zato ne, ker smo v nekaj zadnjih letih dosegli izredne rezultate, z njimi pa še vedno ne moremo biti zadovoljni, konec koncev pa se boste o vsem lahko podrobno seznanili v prihodnjih dveh dneh." .J Res obetaven začetek obiska pri Iskrini „koloniji“ na Kosovu, v pokrajini, ki jo poznamo, kot nerazvito, premalo pa vemo o njenih uspehih, zlasti na področju rudarstva, metalurške in kovinsko predelovalne industrije ter kemije, pa napredka v tekstil-stvu in še bi lahko našteval. No nekaj dni pred mojim obiskom so se pridružili tudi svetu avtomobilske industrije, ko bodo začeh v predmestju Prištine (ob cesti proti letališču — le-ta bo v kratkem dobilo tudi novo lepo in sodobno letališko poslopje) graditi tovarno Peugeotov. Uspehi Kosova so vidni na vsakem koraku. Takšna je tudi Priština. Povsod rastejo nova stanovanjska naselja, nebotičniki in bloki večji in bohot-nejši kot v Ljubljani, nekdanje delavnice zamenjujejo sodobne tovarne, življenjski utrip mesta daje Prištini poleg tega, da ie družbeno-pohtično in gospodarsko središče pokrajine tudi to, da se ponaša kot univerzitetni center. Edini nasprotji vsemu temu betonu, steklu in aluminiju, tej mladi lepoti, so blatne ulice, resda asfaltirane, toda blato s stranskih cest jih ob dežju spremeni v drsalnice, drugo takšno nasprotje pa so predmestna barakarska naselja, ki si ob svoji revščini podajajo roko z mogočnim napredkom. In tak napredek, razvoj in uspeh je na Kosovu doživel tudi Iskrin servis. Od majhne delavnice do skoraj servisne tovarne, uspeh, ki so ga dosegli Iskrini serviserji in katerega se dobro zavedajo, čeprav si želijo še mnogo več. Pa ne gre zato, da ne bi bili zadovoljni z malim, nasprotno, ponosni so ob doseženem, vedo pa, da bi lahko storili in imeli še več. Servis v Prištini je pred desetletjem ustanovila Iskrina filiala v Beogradu, ki je bila zadolžena za servisiranje našega proizvodnega programa na Kosovu. Zaradi precejšnje oddaljenosti od Beograda se je servis pozneje pridružil Iskrinemu servisu v Skopju, od 1. junija leta 1970 pa deluje v okviru Iskrine filiale, ki so jo ustanovih takrat. Prvi začetki nikakor niso bili lahki: majhna sobica in predsoba- delavnica dopolnilno izobraževanje za vodje oddelkov v službah kakovosti ter za ozko specializirane profile pri nadzorovanju kakovosti. Program bo Biro za industrijski inženiring v kratkem poslal vsem vodjem področij kakovosti po delovnih organizacijah, s čimer naj bi se končno le začela mnogo širša akcija izobraževanja vseh profilov. Področni kolegij za kakovost SOZD Iskra je imel na dnevnem redu še poročilo direktorja Franceta Mlakarja o članstvu Inštituta za kakovost in metrologijo v Mednarodni organizaciji za izmenjavo podatkov o tipskih preizkusih — EXACT, o čemer smo v našem glasilu pred nedavnim že poročali. Med številno rzredno pomembno problematiko je kolegij obravnaval tudi vprašanje investicij oziroma njihovo povezanost s kakovostjo. Z avzel je stališče, da je treba investicijske programe po Iskrinih kolektivih spremljati tudi z ustreznimi investicijami v merilno in kontrolno opremo ter z investicijami v Inštitut za kakovost in metrologijo. Ker je ta problematika sila široka in zahteva podrobno obravnavo, je kolegij sklenil, da bo o njej razpravljal na eni prihodnjih sej. L ado Drobež Mini skladišče - maksi skladiščnik — Milisav Savič. ISKRA Največ je dela s televizijskimi sprejemniki in sprejemnica. T rije serviserji so sprva popravljali le radijske in televizijske sprejemnike ter gramofone, za kaj drugega pa tudi ni bilo ne znanja ne orodja, ne instrumentov in ne prostora. „Le izvijač in klešče sem imel ter pinceto in univerzalni instrument," se spominja začetkov pionir Iskrinih serviserjev v Prištini Božidar Stojanovič. „Vse skupaj je bila velika revščina. Verjemite rnL zasebni obrtniki-servi-serji so imeli bolje opremljene delavnice kot pa Iskra." Od teh samih začetkov mu je o slabo v najbolj prijetnem spominu resnično tovarištvo med prvimi tremi serviserji. pomagali smo drug drugemu in niti na pamet nam ni padlo, da ne bi delali tudi v prostem času, če je bilo skladišče polno nepopravljenih izdelkov. Delali smo kot trije mušketirji: JEden za vse, vsi za enega*.“ Povsem neustrezne prostore v ulici Roberta Gajdika je Iskrin servis „zapustil“ leta 1970, ko so se preselili v središče Prištine — v Leninovo ulico. V primerjavi s gobico" so bili novi prostori „nekaj edinstvenega", kot se spominjajo zdaj, hkrati pa s trpkim nasmehom dodajajo, da le niso bili dosti večji, saj so merili le skopih 30 kv. m. „T rem mušketirjem" se je tistega leta pridružil še „Aramis“ — četrti serviser. Še vedno niso imeli prepotrebnih orodij, dela pa čez glavo. Izdelkov, ki jih je bilo treba servisirati je bilo vse več, saj seje prodaja Iskrinega proizvodnega programa v Prištini in drugod na Kosovu po odprtju Iskrine filiale v Prištini izredno povečevala. Po eni strani so bili serviserji veseli tega, da je Iskra odprla svoje predstavništvo, po drugi strani pa se razširitve, razumljivo, niso mogli radovati, saj je filiala kmalu zasedla del njihovih prostorov. Ta simbioza je trajala polnih sedem mesecev, dokler se ni filiala preselila v nove, najete prostore v Ulici maršala Tita. „Takrat smo dobesedno delali noč in dan," je obujal spomine Božidar Stojanovič. Nismo se menili za čas. Delo je zahtevalo svoje. Pri vsem tem je zanimivo, da nismo tamah zaradi garanja ali zaradi neprimernih prostorov in neustreznega orodja; dosti bolj nas je jezilo pomanjkanje rezervnih delov. Takrat je še kako veljalo geslo „snadži se". Rezervne dele smo sami kupovali po prištin-skih trgovinah ali pa se jih sposojali pri konkurenci — obrtnih elektro-delavnicah. Rad bi bil pošten. Pa mislite, da se je glede rezervnih delov in orodij doslej kaj dosti spremenilo? Ne, ni! April leta 1974 bo našim prištin-skih serviserjem gotovo dolgo ostal v lepem spominu. Takrat so se v svoji kratki zgodovini selili že tretjič „Pod streho" jih je vzela takrat že obstoječa Iskrina industrijska prodajalna. Odstopila jim je 100 kvadratnih metrov. Kakršna koli primerjava z ježem bi bila zlonamerna, toda našim serviserjem je kmalu „uspelo“ zasesti celotne prostore v pritličju, trgovina in filiala pa od takrat domujeta v prvem nadstropju. Skupno imajo zdaj serviserji okoli 250 nv prostorov za sprejemnico, skladišče rezervnih delov, skladišče popravljenih in nepopravljenih izdelkov, delavnico, administracijo in sanitarije. Gd prvih serviserjev, ki so bili dejansko „fantje za vse," se je število zaposlenih doslej povečalo na že skoraj 20 strogo specializiranih serviserjev, letos pa bodo sprejeli vsaj še dva strokovnjaka. O razvoju Iskrine servisne dejavnosti na Kosovu sem se pogovarjal tudi z direktorjem Iskrine filiale v Prištini Banetom Živečem. Podobno, kot številni serviserji, katere sem zaprosil za mnenje o razvoju, delu in uspehih Iskrinega servisa, je tudi on, kot temu pravimo, brez dlake na jeziku, kritično in ponosno spregovoril o minulem desetletju našega servisa. Ne bo odveč, če zapišemo lep srbski pregovor, ki ga je izrekel ob tej priložnosti: „Na muci se poznaju junači". Res, minulih deset let je bilo težih m uspešnih. Kako pa bo v prihodnje? Bliskovit razvoj Kosova je dejstvo in titič _ ttehi /neh Zi ' 0 stro 5vne EžE Me z Tak Nel Mi j Poslovodja servisa Predrag Ničič. rila, da v okviru specializacije serv^OZj) ranja načrtujejo, da bi v sedanjih p^odo štorih v prihodnje popravljali izdel*&kijU( Iskrinega profesionalnega proizv%en( nega programa, še letos pa naj bi skfOZD rtih pogodbo o nakupu novih servisH(jevjc. prostorov, v katerih bi servisirali izd1 ke široke potrošnje. Gre za onidj t( 150 m2 velike prostore v enem j* Da novih stanovanjskih naseljih na rotzjj Prištine. ker ..Problem Iskrinega servisiranja Ijela, bomo na Kosovu rešili dokončno Ifetitje tem, če bomo imeli lastne, torej Is^rsp* ne servise tudi v drugih večjih mes^litij pokrajine," meni direktor filiale B*tan( Zivič. „V poštev bi vsekakor pdjar servisi v Kosovski Mitroviči, Peči, *?ianjš zrenu in Gnjilanih. V teh men, moramo odpreti servisne delavnice1 letos, najpozneje pa prihodnje lelfQ^ Pri vsem tem bi rad opozoril, da to 4 le naša želja, pač pa smo k temu pdv Ijeni tudi zaradi znanih določil o ser'rf1 siranju blaga." , ^ Temeljna organizacija Servis v Is* Commerce, oz. njeni predhodniki,; problem servisiranja na Kosovu (p3f samo tam) morala doslej reševati pogodbenimi servisi. Delo teh servisC (podobno kot drugod) ni dalo p m’ kovanih rezultatov, Utesnjena sprejemnica v Iskri ni v vključili v sistem dela in politiko set^ . siranja Iskrinih izdelkov na Koso'-^ Od dvanajstih pogodbenih servisC^1 menda našim normativoj^l IjŠ; vi svoje, lastne interese, ti interesi pa:pgo pogosto v škodo Iskrinih kupcev trgovskih partnerjev. ^ odgovarja le tisti v Peči, drugim pa služi Iskrs^. kot „paravan“, da bi lahko doseg5 ,.Prepričan sem, da bi z d vel ^ servisoma v Prištini — za široko-fk^' trošni in profesionalni program -servisi v omenjenih štirih mestih't0p( dolgo, če ne kar dokončno rešili pti blem servisiranja našega blaga V. Kosovu," je o delu Iskrinih serviseij^ v AP Kosovo poudaril direktor B3^, Živič. Lado Drobh^ ^|nlc ta razvoj nikakor ne bi smel mimo Iskrinih interesov. Že v minulih nekaj letih se je naša prodaja v tej pokrajini skokovito povečevala, če nočemo, da bodo serviserji spet zašli v hude težave, pa jim bomo morali pomagati vsi v Iskri — vsi tisti, katerih izdelke ti ljudje servishajo. Ena od osrednjih pozornosti bo morala biti namenjena okrepitvi kadrovskega potenciala, na drugo mesto uvrščajo v Prištini problem prostorov, kajti sedanji bodo sčasoma postali spet pretesni, kot že rečeno pa tudi niso zadovoljni z osnovnimi sredstvi in orodji, pa s pritokom rezervnih delov itd. Številka 6—3. februar 1979 Pionir Iskrinih ser ser jev Prišt Bo * '■. *• Stojo /ovil Posiovodja servisa Predrag Ničič in direktor filiale Bane Živič sta pouda- Recital ob 8. marcu >tav idaj tili nu T jo Si m Isol lije Osnovna organizacija ZSM &ol TOZD TEA pripravlja v sode- Z lovanju z literarno in recitator- rgu sko skupino Iskre recital v počastitev obletnice smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki bo 6. februarja ob 18. uri v dvorani nad Iskrine delavsko restavracijo v Savsk loki. V bogatem kulturnem programu bodo člani naše recitatorske skupine recitirali pesmi dr. Franceta Prešerna, v drugem delu pa bodo predstavili pesmi pesnikov, zaposlenih v Tovarni TEA. Pesmi bodo recitirali: Irena Rakovec, Dušanka Škerk, Miro Krč, Lojze Šmid in Tatja- na Tušar. PRIL [alit lazo »krc njo N kda I Ma Sare [an; Lah hec tiz konferenca Zveze komunistov (Nadaljevanje s 1. strani) nove organizacije TOZD Upo-<''ni elementi. Lani je sindikalna kon-^nca predlagala, da bi ustanovili 5 iz sedanje ene. Ekonomski in Etični razlogi, ki so jih med letom eMtali pa govorijo za nov predlog , en zaključenih celot — treh TOZD tokovnih služb, ki bi bile del De-skupnosti skupnih služb DO in bi, kot doslej opravljale vse za vse tri TOZD kot doslej. ‘ako je 00 ZK Uporovni elementi Ttejela sklep, naj reorganizacijo pri-rviVvj *n izpelje sindikalna konferenca nv/T) do 1. 1. 1980. Po novi shemi idfiv 3 T0ZD: T0ZD UP0". ki ima izv%enU5en proizvodni proces, TOZD ' sTOz C10metn s hrbrrrinmu vezji m 'Fiiic • Industrijska elektronika Kosta-; r/J ri,ca, ki ima pravtako zaključen de-o k1 iF PostoPek> za TOZD pa govori , 1 to, da ie ta enota v Kostanjevici. .»v, da je ta enota v Kostanjevici. “' i P3 ne bo delovna enota hibridnih 1 j i> že zdaj samostojna TOZD ki ima 'altef1 svoj dokaj zaključen program ni iti a> govori dejstvo, da ta veja dela v ?? k;* jerneju šele nastaja in ima veliko 1 pcfLv^ktivo. Za zdaj bo družbeno-^.r^tično in gospodarsko bolje, da rfBtane v okviru TOZD Potenciometri, ..TpT' po omogočilo manjšo režijo in 'est' str°ške v novi strukturi. Komisija za samoupravno organiziranost, ki je že lani pripravljala in urejala novo organizacijo, ostane na svojem delu tudi letos in bo po predlogih sindikata, ZK, ZSMS, ZB in ob pomoči strokovnih služb opravila konkretno delo okrog priprav za novo organiziranost. Član občinskega komiteja ZK iz Novega mesta Rajko Grgovič je razgibano delo in zavzetost pohvalil, rekel pa je, da je prav, da tako velike odločitve sprejemajo z vso odgovornostjo. Živahno so razpravljali tudi o novem pravilniku o stimulaciji pri delu. Tako bodo skušali dokončno urediti nagrajevanje po delu, ki je kljub sprejetemu Samoupravnemu sporazumu o delitvi OD še vedno nedorečeno in večkrat rezultat plačanih ur in ne nagrada za opravljeno delo. Sklenili so, naj direktor poskrbi za ustrezen, strokovno in politično utemeljen osnutek Pravilnika o stimuliranju. Ob koncu so se tudi dogovorili, da bosta tesno sodelovali obe novi osnovni organizaciji ZK v Šentjerneju in Kostanjevici. Za usklajevanje dela pa bodo poskrbeli tako, da bodo na vse seje in sestanke v Šentjernej vabili sekretarja iz Kostanjevice, za večje odločitve in važnejša vprašanja pa se bodo na sestankih srečali člani obeh osnovnih organizacij ZK. FY ^OZD UPOROVNI ELEMENTI ŠENT JE RNEJ oslovnih težav ni manjkalo ikU (p3! vati !rvisf prič' in* Leto 1977 je bilo za upore in podobne elemente zelo ugodno. Zato so v TOZD Uporovni elementi naredili v tem letu velik korak naprej. Lansko leto pa kot zakleto ni in ni šlo. Konkurenca na evropskem trgu, kamor so nameravali izvoziti večino proizvodnje, je bila zelo ostra. Kvalitetne zahteve so se povečale, cene so padle in zato se je šentjemejski Iskri zataknilo. banski poslovni rezultati še niso °končno izračunani, vendar realne ene so že znane. Ob pregledu lan- skega poslovanja se velja ustaviti pri dobrih in slabih straneh gospodarjenja. To so naredili komunisti osnovne organizacije Iskre iz - Šentjerneja na konferenci v torek, 16. januarja. O lanskem poslovanju je poročal direktor Ludvik Simonič. Že na začetku je povedal, da so rezultati slabi, toda ne nepričakovani. Zlasti po veliki rasti proizvodnje v letu 1977 je padec, oz. stagniranje še zlasti opazno. Leta 1977 je namreč vladala visoka konjunktura na svetovnem in domačem trgu. Predvsem pa so Šentjernejčani načrtovali visok izvoz. Daleč nad polovico so hoteli prodati v inozemstvu. Ker pa so se prav leta 1978 pojavile na trgu zelo visoke kvalitativne zahteve in zlasti ostra konkurenca, na primer s strani Japonske, ki je z elementi za elektroniko dobesedno preplavila evropski trg, je bilo težko prodajati na evropskem trgu, kamor iz Uporov največ izvažajo. Morajo pa nujno izvažati, saj je za njihovo proizvodnjo jugoslovanski trg premajhen. Zato so lani načrtovali okrog 78 % proizvodnje za izvoz, kljub vsem prizadevanjem pa so načrt izpolnili le s 56 %. Tako zmanjšan izvoz pa je potegnil za seboj vrsto posledic. Ker je domač trg premajhen, izvoznih možnosti ni bilo, zato so proizvajali manj, da ne bi delali prevelikih zalog. Načrt proizvodnje so tako dosegli le s 67 %, temu sorazmerni pa so bili tudi ostali poslovni rezultati. Poslovali so sicer pozitivno, vendar na robu rentabilnosti. Morda je bilo še najbolj razveseljivo dejstvo lanskega poslovanja to, daje proizvodnja enakomerno rasla od januarja naprej počasi, po prvem polletju pa hitreje in so tako decembra že dosegli načrtovano proizvodnjo, ki je bila 61 % večja od leta 1977. Tako so si pripravili soliden štart za leto 1979. Letos bo treba poslovati na podlagi lanskih slabih izkušenj, so menili komunisti v razpravi. Letos je naročil mnogo več, trenutno vsem niti ne morejo ugoditi. Tako bi bile letošnje prvenstvene naloge: izvoz, kvaliteta, posodabljanje proizvodov in proizvodnje, slediti morajo rokom naročil in doseči evropsko, če ne svetovno raven poslovanja, kvalitete in predvsem kvalitete poslovnih odnosov. Pogoji so dani, naloge pa jasno začrtane. Izvozili bodo letos predvidoma 85 % vse proizvodnje. Poleg gornjih problemov so lani imeli težave tudi s keramičnimi telesci. Le-ta so prihajala neredno iz vižmarske Keramike, kije prehajala na novo tehnologijo materiala, na brez-alkalno keramiko. Težave so bile ob tem uvajanju tudi s kvaliteto keramike, ki je bila ob zamenjavi materiala zelo neenakomerna. Zdaj so proizvodnjo v TOZD Keramika normalizirali, razen nekaterih manjših problemov, ki pa niso bistveni. Tako je tudi s strani glavnega dobavitelja zagotovljena dobava kvalitetnih polizdelkov iz brezalkalne keramike, kije po svetu zelo cenjena zaradi visoke kakovosti. V Šentjerneju so že izvedli nekaj večjih organizacijskih premikov, ne-1 |°2D MAGNETI •ep razvojni ksežek [v Tozd Magneti pripravljajo ,=li. 'pflf.jjititev tovarne in zato tudi poso-Jjljajo in §irijo proizvodni program, i sefi .° pripravljajo tudi miniaturizacijo 3Sof]-h izdelkov, saj je to pomemben rvijh^lj v sodobni tehniki. Da bi lahko [tivol jedoče delali manjše magnete, so se ikr3inV zahtevne razvojna naloge za iz-jseff JjanJe in višjo kvaliteto materiala, pa-V davkar so zaključili razvojno na-:ev U? z delovnim naslovom Razvoj f-NlCO (aluminij, nikelj, kobalt) j vel ^etov z usmerjeno kristalizacijo. ko-f1 !e,.Za poseben postopek, kjer se zviša _ ifjUteta materiala, ki omogoča zelo tih e magnetne lastnosti. Bistvo po-i pit?!1*13 Je v tem, da se ob vlivanju dota It Posebna struktura materiala, ki ‘ fiogoča Sintranje v TOZD Magneti »In, po namagnetenju maksi- BŠCl1 energijski produkt, ki ga magnet i -vaun fizičnim obsegom opravlja nkcijo, ki jo je lahko doslej opravljal PHiafinet mnnan vp^.iAaa nhspaa D^hki h'*v/w*ixv, iv* 51* ***t*5*iv»v -obe*0, d®- S tem dosežejo, da magnet z IttnjŠlm /~i »-X1-01 ril O mCij°’ inagnet mnogo večjega obsega. 'Ta dosežek je zelo pomemben in ga i .Svetu mnogo uporabljajo za zahtev-.Tte magnet v strojih in aparaturah Sokih kvahtet, pri letalu ni vseeno, . j 1® teža magneta večja ali manjša, ali i obseg velik ali manjši, le- Za nove izdelke iz te mase vlada na >r ^ veliko zanimanje. V Magnetih ° i/^0’ ria bi tega programa lahko že Sa S) mnogo prodali. Za zdaj so zaklju-ob pomoči Republiške razisko-k*6 skupnosti le prvo, aplikativno ^Zo razvoja. Po malem pa že delajo »jo uvajanja v poskusno proizvod- ni upajo, da bo postopek nared po ' Saditvi nove tovarne, oz. razširitvi kdanje. Razvojno nalogo je po večini rešil k adi dipl. inž. metalurgije Miroslav ardarev ob sodelovanju magistra Mi-r)a Jarca in drugih sodelavcev. rbRo rečemo, da je to posnemanja ja- ueaen dosežek mladega strokovnjaka, L Zasluži vse priznanje. „Zelo lepo je bilo v Iskri, ki sem ji bila „zvesta“ 20 zadnjih let pred upokojitvijo. Prijela sem za vsako delo, ni mi bilo žal ne truda ne časa, da je bilo le dobro opravljeno", mi je rekla ob odhodu v pokoj Pepca Sešek. Od sodelavcev se je poslovila v torek, 16. januarja letos v TOZD Keramika. „Dolgčas pa mi ne bo. Imam njivo. Delam čudovito pelinovo žganje, ki so ga zlasti cenili v tovarni - za zdravilo seveda. Imam pa zastavljena tudi 3 honorarna dela. Pa ne povem katera, da ne bo kaj narobe, “ se je na koncu nasmejala Pepca. „Pa dosti heca, pojdimo delat". Sodelavcem in meni je segla v roke in res smo, hočeš nočeš, morali vsak po svojem poslu. katere pa še bodo. Važna je odločitev, da bodo prešli na velike serije, ki so po svetovnih normativih akumulativne. Razpravljale! so poudarili med razpravo, da bodo morali zlasti komunisti in ostali družbenopolitični dejavniki dati vse od sebe, da bi že februarja steklo delo po začrtani poti 61 % povečane proizvodnje. Od tega je odvisno gospodarjenje in tudi osebni dohodki kolektiva. Za stimulacijo večje storilnosti imajo v pripravi tudi stimulacijski pravilnik, ki bo gotovo pripomogel k večji prizadevnosti zaposlenih in zmanjšanju izostankov z dela. TOZD FERITI Pol in četrt stoletja Edvard Levec, ki dela v planski službi v TOZD Feriti v Stegnah je letos dopolnil 25 let dela v Iskri, hkrati pa obhaja tudi petdesetletnico rojstva. Edvard je požrtvovalen delavec, aktiven v tovarni in krajevni skupnosti ter tudi v samoupravnih organih in je delegat več odborov. Dobil je že vrsto priznanj za svoje neumorno delo. Ob življenjskem in delovnem jubileju, sem ga prosil, naj kaj pove o sebi. „Saj ni kaj prida pripovedovati. Doma sem iz revne delavske družine. Oče mi je umrl pri šestih letih, potem si lahko mislite, da nam ni šlo dobro. Edvard L evec. Na študij ah kaj drugega nisem mogel misliti. T akoj po vojni sem se zaposlil kot administrator na KLO (krajevnem ljudskem odboru), po odsluženi vojaščini pa mi je prijatelj svetoval zanimivo firmo IEV. Tako sem začel delati v laboratoriju Feritov na Črnučah pred 25 leti. Delo je bilo zanimivo, saj smo „ustvaijali“ iz nič in šele razvijali naše izdelke. Nato smo se preselili v Šiško in nazadnje v novo tovarno feritov. T u pa ni inni steklo. Mishm. da lahko rečem, da je bil moj najlepši čas tam nekje okrog leta 1973, ko smo v tovarni „zlezli na zeleno vejo“. Takrat nam je steklo. Veste, živim s tovarno. Delo tu mi mnogo pomeni. Lepo je delati v Fe-ritih, ki so perspektiven, žilav in delaven kolektiv." p Kotar llllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll | Poročilo o delu KS ZSM j SOZD Iskra v letu 1978 |j V svojem poročilu o delu ne bi bil rad predolg saj ne želim narediti iz H analize o delu nek suhoparen referat ampak le pregled aktivnosti, katere so H bile aktualne za vse mlade v SOZD Iskra. Če bi želeli imeti jasnejši in polj drobnejši pregled aktivnosti, bi morali piregledati poročila vseh 00 ZSM, m kolikor jih je v Iskri, mislim pa da bodo del te vrzeli dopolnila poročila o y delu KS ZSM po delovnih organizacijah, ki naj bi bilo sestavni del poročila o = aktivnosti mladih v SOZD. H V tem poročilu pa se bom dotaknil predvsem izvajanja programa dela KS H ZSM SOZD Iskra, ki smo ga sprejeli na redni volilni programski konferenci v g oktobru 1977. E Ko ocenjujemo dejavnost in njene največje značilnosti, lahko ugotovimo, H da je bila velika razlika med posameznimi osnovnimi organizacijami. Po-jj nekod je dejavnost in aktivnost stagnirala, dmgod pa se je še bolj okrepila. H Razlogov za neaktivnost je več in so tudi zelo različni od tega, da so se mladi g izgubili v mnogoštevilčnosti jalovih akcij do mnenja, daje mladinska organi-g zacija drugotnega pomena, preko oporekanja revolucionarnosti mladih in g programov 00 in celotne mladinske organizacije, pa do objektivnega problemi ma preobremenjenosti najbolj aktivnih mladincev in do problema, da aktivne g in ustvarjalne mladince prekmalu izvolijo ali izberejo v druge organizacije in g organe in jim naložijo novih nalog in potem takšen mladinec opusti delo v = 00, ne poskrbi pa za dostojno zamenjavo. g Kljub vsem tem problemom pa lahko trdimo, da smo mladi v SOZD Iskra 1 v preteklem obdobju dosegli tudi številne uspehe. Udeleževali smo se raznih g izobraževalnih seminarjev, udeleževali smo se in organizirali mladinske delov-g ne akcije, mladinske pohodne enote, okrepili sodelovanje s Koroškimi Slo-g venci. g Veliko pozornosti smo namenili vključevanju mladih v ZK, sodelovanju s g sindikalnimi organizacijami na vseh področjih njihovega dela. g Če preidem na konkretno izpolnjevanje programa dela KS ZSM SOZD g Iskra, lahka pod prvo točko programa o enotnosti delovanja družbenopoli-= tičnih organizacij ugotovimo, da se je sodelovanje s sindikalno organizacijo g še okrepilo o čemer priča veliko skupaj načrtovanih in izvedenih akcij. Zlasti g pomembna je skupna akcija v obliki delovnega posvetovanja o problemih in g razreševanjih teh problemov v SOZD Iskra. Akcije, ki so sledile temu po-g svetovanju in skupni sestanki pa so potrdili pravilnost takega načina delo-g vanja in kazalo bi to razširiti tudi na raven DO. g Na področju izobraževanja nismo v celoti izpolnili zadanih nalog in bomo g morali v naslednjem obdobju usmeriti več sil v to smer našega dela. S tem g smo na področju splošnega izobraževanja (seznanjanje mladih z dogodki, g tokovi in problemi) v Iskri preko delovnih posvetovanj lahko ponosni in g zadovoljni. Poleg teh seminarjev je bilo še vrsto posvetovanj po delovnih g organizacijah, kjer so mladi obravnavali metode organiziranosti in posveto-g vanja, samoupravno preobrazbo, probleme informiranja in druge teme, ki so g zanimive za mladega človeka. Mnogo novih, spoznanj pa nam je dala tudi g poglobljena razprava o delovanju in organiziranju mladine pred in v pokon-g grešnem obdobju. Veliko mladih iz naših 00 se je v tem obdobju vključilo v g razne oblike izobraževanja OK Z KM in RK ZSM. g Mnogo pozornosti smo v preteklem letu posvetili tudi marksističnemu g izobraževanju vendar krožek, ki smo ga v ta namen organizirali letos ni dal g zadovoljivih rezultatov zaradi objektivnih težav. V naslednjem letu bo po-= trebno posvetiti posebno skrb kadrom in pa kvaliteti predavanj v tem krož-g ku. g Tudi pri kadrovski politiki ne moremo biti zadovoljni, saj nismo v celoti g dosegli zastavljenih ciljev. Kadrovske evidence Q0 še vedno niso popolne in g dopolnjene s kadrovskimi spremembami, zato večkrat niso uporabne pri g kadrovanju mladih za samoupravne organe in družbeno-politične organi-g zacije na različnih nivojih. Premalo skrbi so 00 posvečale tudi kandidiranju g mladih in vključevanju mladih v ZK. g Vsekakor pa je bila aktivnost mladih največja na športnem področju in g področju kulture, kjer so tudi doseženi največji uspehi. Organizirali smo g srečanje mladih, ki se ga je udeležilo približno 700 mladink in mladincev, g Organiziranih je bilo tudi vrsto kulturnih in športnih manifestacij mladih in g družabnih srečanj po delovnih organizacijah s ciljem medsebojnega povezo-g vanja in spoznanja mladih in njihove problematike. g Bili smo pokrovitelji vrste razstav mladih likovnih umetnikov, sami smo g organizirali literarne večere in popoldneve na katerih so sodelovali mladi g literati Iskre. Sedaj teče akcija kako približati knjigo delavcu —"neposred-g nemu proizvajalcu in še cela vrsta akcij, ki pričajo o naši aktivnosti. E (Nadaljevanje na 4. strani) Izvoz večji za 50% V vseh delovnih organizacijah SOZD Iskra pripravljajo te dni letna poročila o poslovanju, o rezultatih našega dela v lanskem letu. Tako je tudi v Iskri—Avtoelektriki Nova Gorica, kjer so že znani rezultati izvoza nad katerimi smo zadovoljni, saj so vzpodbujajoči in dokaj obetavni. Vrednost izvoza v lanskem letu predstavlja 102,50 % letnega plana, to pa je kar 50,11 % več, kot v letu 1977. Ob tem pa moramo omeniti, daje presežek izvoza dosežen predvsem na izvozu preko raznih kooperantskih poslov. Poglejmo sedaj na kratko, kako je potekala realizacija izvoza po temeljnih organizacijah novogoriške Iskre. V tovarni malih zaganjalnikov je bil plan izvoza izpolnjen v višini 93,94 %. Izpad glede na plan gre pripisati izpadu dobav firmi Renault v celoti in manjšim dobavam firmi Pol-Mot v prvem polletju lanskega leta. V tej tovarni pa je bil izvoz v primerjavi z letom poprej večji za 77,78 %. Tako veliko povečanje izvoza pa gre na račun ukinitve proizvodnje zaganjalnika ZB 4 za Citroen v tovarni velikih zaganjalnikov in prenos proizvodnje le-tega v tovarno malih zaganjalnikov ter povečanje dobav izdelkov firmi Pol-Mot. V tovarni velikih zaganjalnikov so izpolnili letni plan izvoza v višini 98,21 %. Kljub povečanju dobav di- nam firmi Pol-Mot, ni bil plan izvoza v celoti realiziran, na to pa je vplivala manjša dobava izdelkov firmi Iskra— Milano — FAB in manjša dobava rotorjev firmi Bosch. Tudi v tovarni generatorjev in elektronike niso v celoti izpolnili letnega plana izvoza zaradi izpada dobav izdelkov v Romunijo in zakasnitve dobav alternatorjev firmi Citroen v začetku leta. Plan izvoza so izpolnili z 98,94 procenti. Sicer pa se je izvoz v tej tovarni povečal glede na izvoz v letu poprej za 430,73 %, ta procent pa je pogojen z začetkom dobav alternatorjev firmi Citroen. Zaposleni v tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu so plan izvoza izpolnili v višini 113,60%. Razen majhnega zastoja dobav firmi Simca, je ves ostali izvoz potekal po planu, brez večjih motenj. Plan izvoza je bil povečan, oz. presežen pri dobavah firmi Volkswa-gen, proizvodnja je sledila odpoklicem, ki so bili nekoliko višji od plana dobav. Zanimivo je tudi, da se je izvoz vžigalnih tuljav v primerjavi z letom 1974 povečal kar za 293,13 %, to povečanje pa gre pripisati začetku dobav firmi Volksvvagen, Alfi Romeo in Simci - tuljava za elektronski vžig. V tovarni žarnic Ljubljana se je izvoz povečal — v primerjavi z lanskim letom za 60,46 %. Bistveno so se povečale dobave firmi Peugeot, Narva, izvoz preko Saturnusa in dobave v llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIII Poročilo o delu KS ZSM SOZD Iskra v letu 1978 (Nadaljevanje s 3. strani) Na področju informiranja seje premaknilo na bolje in to predvsem zaradi dela novinarjev, ki smo jih uspeli zainteresirati za naše delo. Slabše je pri prispevkih samih mladih in pri izdajanju samostojnih glasil. Tudi lani smo organizirali mladinski delovni brigadi na Dugem otoku, ki sta delali na urejanju kampa. Obe brigadi sta delovno zadovoljili in v celoti izpolnili namen takih akcij. Udeležili smo se tudi brigade „Bratstvo i jedin-stvo“, ki jo organizira Elektro in elektronska industrija Jugoslavije „EEIJ“. Mladi iz Iskre pa so se udeležili še vrsto delovnih akcij v zveznem in republiškem merilu. Po grobih pregledih se je akcij udeležilo približno 2000 mladih iz Iskre in smo na to številko lahko ponosni. Tradicionalno sodelovanje mladih Iskre v okviru E EU je bilo tudi v preteklem letu. Vendar opažamo, daje nivo tega sodelovanja padel, saj smo se mladi iz Iskre vedno prizadevali, da bi to sodelovanje dobilo konkretnejše oblike in vsebino predvsem v tem, da bi tudi mladi segli v razpravo o delitvi programov, standardizaciji, servisnih dejavnosti itd. Letos je sicer narejen korak naprej, vendar samo z nekaterimi organizacijami v tem sklopu (Ei Niš, Rudi Cajavec) za kar menimo da ni zadosti. Tudi letos bomo ohranili, kljub : težavam zaradi neefikasnosti, nivo sodelovanja v smeri izmenjave izkušenj pri i delu v mladinski organizaciji. - Pri mednarodnem sodelovanju smo v preteklem obdobju zabeležili dobre i rezultate in ni slučaj, da nas dajejo za vzgled dobrega sodelovanja s Koroš- j kimi Slovenci. Organizirali smo uspešen seminar za naše rojake na katerem i smo izmenjah izkušnje iz naše in njihove družbene ureditve (vodenje po- : djetij, samoupravljanje). Izmenjali smo vrsto obiskov, ki so bili športnega in i kulturnega značaja in glede na uspeh nas to sodelovanje zavezuje tudi za i vnaprej, potrebno pa gaje bolj konkretizirati. Sodelovanje z občinskimi konferencami ZSM v občinah, kjer so locirani i naši obrati ali tovarne je zelo različno, odvisno pač od delavnosti OO. To se i je pokazalo zlasti v predkongresnem obdobju, saj smo pri skupnem številu i mladih v Iskri - 14000 in od tega ca 5000 organiziranih v OK ZSM, imeli na i kongresu le 4 mladince in še ti so bili vsi iz DO Elektromehanika, delegirani i iz občin Jesenice, Kranj in Ljubljana - Center. To stanje bomo morali v I naslednjem obdobju presekati in zgraditi tako sodelovanje, ki bo zadovoljilo j potrebo po takem načinu dela. Sodelovanje z RK ZSM je bilo dobro. Veliko smo delali na poživitvi sodelovanja med mladimi, ki so zaposleni in j našimi štipendisti. Po sprejetju novega družbenega dogovora o štipendiranju j smo se mladi delavci in štipendisti skupaj zavzeli za preosnovo delovanja ! Kluba štipendistov tako, da bomo Klube štipendistov organizirali po posa- i meznih delovnih organizacijah, na nivoju SOZD pa bo ostalo le društvo ! mladih inovatorjev, ki naj pripomore k boljšemu in hitrejšemu vključevanju : bodočih kadrov v delovni proces. Še vedno pa niso pripravljeni programi i opravljanja počitniških praks tako po stopnjah izobrazbe kot tudi po profilih i izobrazbe, kar bi omogočalo kadrovskim službam v TOZD, da imajo čim I boljši pregled nad opravljenimi praksami. j Mladi bi morali v prihodnje spremljati izvajanje praks in dajati pobude v 1 tistih TOZD, kjer nimajo izdelanih programov počitniškega dela. Pri obnavljanju in oživljanju tradicij NOB smo v preteklem obdobju n are- \ dih velik korak naprej, saj smo bili pobudniki za ustanovitev in organizacijo ! pohodne enote (skupaj z mladimi iz RTV in PTT) pri čemer smo nosili tudi = največje breme pri organizaciji in izvajanju akcij. Mladinska pohodna enota I je imela tri skupne akcije katerih seje udeležilo 100 mladih pohodnikov v j vsaki akciji. Veliko pohodov pa so organizirah tudi posamezni d eh pohodne [ enote v okohce krajev, kjer so locirani. T udi sodelovanje z organizacijo ZB = na nivoju SOZD je bilo dobro, saj smo skupaj pripravili programe za nadali- I nje oživljanje tradicij NOB. | Tudi na področju družbene samozaščite je bilo veliko narejenega saj so | skoraj v vseh OO ZSM v SOZD organizirane komisije, ki imajo svoje progra- 1 me ah pa jih v tem obdobju pripravljajo in dopolnjujejo. Zapažena inovacijska dejavnost je potekala predvsem preko kluba mladih | inovatorjev. Razveseljivo pa je dejstvo, da je vedno več mladih med inova- I toiji v posameznih TOZD, zato je potrebna še večja akcija vzpodbujanja | inovacij v TOZD zlasti v tistih, ki spreminjajo programe zaradi velikih inves- 1 ticij, ki so vložene v ta namen. = Ob koncu poročila lahko ugotovimo, da kljub posameznim pomanjklji- | vostim in napakam, ki so bili prisotni pri našem delovanju lahko trdimo, da | je iskrina mladina dokazala, da še vedno nosi pomembno vlogo v delovanju I slovenske mladine. = Predsednik KS ZSM | SOZ D ISKRA: | Avguštin Ciuha I Turčijo firmi Darfilm. Plan izvoza so tako izpolnili v višini 120,57 %, čeprav je v začetku leta ,Jcazalo“ nekoh-ko slabše zaradi delnih zastojev v proizvodnji. S pospešenimi dobavami v tretjem in četrtem kvartalu pa je bil plan izvoza presežen. V tovarni avtoelektričnih vžigalnih sistemov v Tolminu so izpolnili plan izvoza v višini 102,50 %: Dobave v izvoz so v glavnem potekale po planu. Do majhnega zastoja je prišlo \ v tretjem kvartalu zaradi slabe kvalitete pri dobavah firmi Fiat, vendar so v zadnjem kvartalu tudi ta problem rešili. Iz podatkov je razvidno, da je bil v tovarni AET plan izvoza večji za 18,78 % napram letu 1977. Na ta podatek pa so predvsem vplivale večje dobave firmi Iskra v ČSSR in prve dobave firmi Fiat. Iz Tovarne odlitkov Komen izvoz v letu 1978 ni bil planiran, kljub temu pa so vseeno izvozili za cca 770.000 din. Iz podatkov, ki smo jih navedli lahko ugotovimo, da je bila splošna situacija prodaje na tuja tržišča dokaj ugodna, še posebej če gledamo izvoz številčno. Plan izvoza, kije bil znatno večji od doseženega plana izvoza v letu 1977, smo dokaj realno postavili in kar je še bolj zanimivo — prvič smo ga presegli. Obenem pa se moramo V TOZD Žarnice so izvozni načrt presegli za 20. 5 7%. zavedati, da so k temu precej pripomogle pozitivne tečajne razlike tujih valut proti dinarju. V letošnjem letu nas čakajo še večje obveznosti. Realizacija plana izvoza bo seveda močno odvisna tudi od zastavljenih nalog za izvoz novih izdelkov: ogrevalne svečke za diesel motorje Citroen, Peugeot, VolKS^ gen, vžigalne tuljave za Fiat, zagabi nik za Renault itd. Tudi v osvajanj6 pripravo zaganjalnikov družine A bo potrebno usmeriti precej aktivno na področju izvoza. Z :zagnanos' nas vseh pa lahko pričakujemo boljše izvozne rezultate kot v lansk" letu. Marko Rakuš6 Naj nam bodo za zgled Inventivna dejavnost v Iskri Avtoelektriki (podatki so za TOZD s sedežem v Novi Gorici) je zelo živahna in razširjena. To trdimo na podlagi raznih prijavljenih koristnih predlogov in izboljšav, ki so jih v lanskem letu prijavili zaposleni iz novogoriških TOZD in tako prihranili na materialu in izboljšali delovne postopke. Namen tega sestavka ni v tem, da bi pogledali vrednost teh prihrankov, pač pa bomo pogledali novost novo-sprejetega pravilnika o delovnih razmerjih, ki določa osnove in merila za določanje dolžine letnega dopusta delavcem. Ta Pravilnik namreč določa, da bo dolžina letnega dopusta odslej odvisna tudi od učinka delavca, ki ga bo dosegel na področju inventivne dejavnosti. Takšen učinek je možno doseči le z inovacijami, to je z uporabljenimi izumi, tehničnimi izboljšavami ali koristnimi rešitvami in je načelno le ekonomski, torej se uporablja v obliki čiste gospodarske koristi, od uporabe dosežkov aktivnih delavcev v inventivni dejavnosti. Obravnavani učmek pa ne vpliva direktno na odmero dopusta, temveč posredno preko odmerjenih posebnih nadomestil — odškodnin za uporabljene dosežke v preteklem letu, v odnosu na povprečni mesečni bruto osebni dohodek v delovni organizaciji za isto obdobje. Za lažje razumevanje poglejmo, kakšni so kriteriji za pridobitev enega ali dveh dni dopusta s področja inventivne dejavnosti. — za 1 dan dopusta v letu 1979 vsaj en uporabljen dosežek in izplačilo minimalne odškodnine 300 din v letu 1978 —za dva dni dopusta v letošnjem letu vsaj en, oz. več uporabljenih dosežkov in izplačilo odškodnine, oziroma vsote odškodnine v znesku nad 7.600 din, kolikor je tudi znašal povprečni mesečni bruto osebni dohodek v delovni organizaciji za obdobje januar - november 1978. To pomeni, da je bilo potrebno za en dan dopusta doseči prihranek do 80.000 din, če pa je bil prihranek večji, je količnik presegel vrednost ena, zato je avtor prejel dva dni dopusta. Poglejmo še, kdo so tisti delavci — Živahna je inventivna dejavnost na izdelkih Avtoelektrike. INDUSTRIJA ZA AVTpMATIKO, LJUBLJANA Kako do novih prostorov? TOZD ELA je s kratkoročnimi ukrepi delno uspela sanirati poslovanje, saj se za leto 1978 kažejo pozitivni rezultati. Toliko za uvod in spodbudo napram nezadovoljivemu poslovanju, ki se je v tej temeljni organizaciji izkazovalo v preteklih letih. S tem pa ni rečeno, da so razmere urejene. Sanacijsko investicijski program, ki zajema dolgoročne rešitve, ocenjuje neustrezno programsko orientacijo, izredno slabo tehnološko opremljenost in neustrezne delovne pogoje kot glavne vzroke, ki so pripeljali TOZD EL A v izgubo in s tem v sanacijo. Programska izhodišča narekujejo preorientacijo obstoječega programa v smeri, da bi TOZD ELA postala nosilec tehnologije spajanja celotne, kot elektro industrije. In sicer naj bi se obstoječi program prestrukturiral v smislu pokrivanja potreb za investicijsko potrošnjo namesto dosedanje široke potrošnje. Program elektrospojnih elementov pa naj bi se asortimansko tako razširil, da se v celoti nadomesti dosedanji uvoz. Novi program, ki je usklajen z dolgoročnimi cilji vseh asociacij združenega dela v SOZD ISKRA, pa naj bi omogočal popolno vraščenost v program Avtomatike. Vanj je vključen sistem mehanskih vtičnih panelov, kot osnovaza enotno in lažjo gradnjo profesionalnih elektronskih naprav in sistemov. Dmgi del pa predstavljajo jakotočni konektorji, ki so integralni del sistema stičnih panelov. Po proizvodnjo-tehnološki strani so sorodni obstoječemu programu elektrospojnih elementov in so v bistvu poglobitev tega programa. Omenjena programska usmeritev izhaja iz izhodišč, ki jih za SOZD Iskra predvideva že sam Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—80. To v nadaljevanju pomeni, da bi SOZD ISKRA osvojila med drugim nove sisteme za avtoma- inovatoiji, ki so v lanskem letu P hranili do osem starih milijonov zato dobijo en dan dopusta: — iz tovarne velikih zaganjalnik1’ Marko Šorli, Ivan Remec, An1' Černe, Janko Bratuš, Radovan S|| har, Franc Zorzut, Vinko Kožuh, W rino Makuc, Stojan Lukežič in Vj cene Pirec. — iz tovarne generatoijev in ek tronike: 1 Metod Frančeškin, Vladimir Fj nazarič, Marija Černigoj, Aloj2; Nardin, Anton Černe in Emil Plahni — iz tovarne malih zaganjalnik1!' Damjan Doplihar,. Alojz Cojj Pavel Skomina, Karel Merljak in ” nilo Arčon, — iz tovarne delovnih sredstev: Slavko Pirec, Drago Lisac, , — iz TOZD — Inštitut za avtoek triko: Marjan Stanič in Bojan Bric, -- J-’------ ’ -'—ril — iz delovne skupnosti skup služb: Branko Frančeškin. Nad osem starih milijonov so f, hranili spodaj našteti delavci, zato J1 pripada po Pravilniku o delovnih(l meijih 2 dni dopusta: — iz tovarne delovnih sredstev: Adrijan Možina in Ivan Šušmelj,, — iz tovarne velikih zaganjalnik^ Drago Novak in — iz tovarne generatorjev in ek tronike: Boris Jerič. Delavke in delavci — in o vat resnično zaslužijo vso pohvalo, sajs. svojim uspešnim delom dokazali, ■ so na številnih točkah v proizvodnji v poslovanju nasploh možne izb6 šave, ki povečujejo storilnost dela gospodarnost ter donosnost pos vanja, s tem pa so se vključili na" učinkovitejši način v prizadevaj kolektiva za gospodarsko stabilizacij Naj še enkrat poudarimo nas*j tega članka: „Vsem nam ste lahko zgled". Zahvaljujem se tudi referentu inovacije Vojku Slokarju, ki n ari posredoval zgornje podatke. Marko Rakuši tizacijo v energetiki, industriji prometu ter za obdelavo podatkov' n katere bi vgrajevala vedno več znani' n Z vključevanjem v mednarodno d6 1< tev dela bo zmanjševala uvoz in P k večevala izvoz. Skladno s tem sta srij 2 njeročna plana SOZ D ISKRA in Av1' s; matika predvidela večjo vertikalno i c horizontalno povezanost tudi v p1 1 gramskem smislu. Program to’ n TEL A se vključuje kot sestavni dd navedeno celoto. , si Vse to pa je možno uresničiti 1£ „ sanacijsko investicijskimi vlaganji d d novi lokaciji z novo tehnološko opj c mo. Kako zelo so skrajno neustref n proizvodni prostori in s tem delo'- si pogoji negativno vplivali na rast pro; n vodnje, možnost vključevanja v ind n strijski način proizvodnje, izkorisč nje delovnega časa itd., nam zgovori i; kažejo naslednji podatki: Na lokaciji, kjer je sedež temelj1 1 organizacije, razpolagajo, s 660 k v.1 je proizvodnih prostorov, 80 kv. m sk" diščnih prostorov in 250 kv. m P' p a (Nadaljevanje na 5. strari o Iflj ije A no* 3$l :0 sk£ IŠČ J if DV ik< S«1 elt F" oj4 hu' ik« ;oti J jek jp") o)1 a(l Ij.l ikC Raziskovalno-razvojna dejavnost v DO Kaj predstavljamo mi v svetovnem prostoru? Kakšno mesto zavzemajo naši strokovnjaki v njem? Toliko orjaških delovnih organizacij je in te so sposobne vložiti toliko denarja in ljudi v razvoj svojih proizvodov, da se ob njihovih številkah lahko marsikdo počuti samo majhnega in nepomembnega. Vendar to slednje ni prav. Na tem svetu ni nujno biti največji niti v samem vrhu svetovnega razvoja. Tudi na nižji ravni se da poslovati solidno in ob tem uspešno napredovati. Vendar brez dobre organiziranosti navadno ne gre, kot tudi brez dobrega načrtovanja ne. Za slednje pa je potrebno imeti soliden razvojni kader. V DO ŠP se tega dobro zavedajo in tudi v tem smislu vlagajo veliko truda. O delu, uspehih, načrtih kot tudi o sami organiziranosti raziskovalno razvojne dejavnosti, smo se pogovarjali z direktorjem področja za razvoj ing. Petrom Pleškom. V _______________y Kako je raziskovalno razvojna dejavnost organizirana v DO ŠP? Od šestih proizvodnih TOZD v naši DO jih ima pet lastne razvojne enote, sleherna od njih pa je specializirana za ožje področje raziskovalno-razvojne dejavnosti. V okviru DO pa obstaja področje za razvoj z nalogo, da koordinira delo posameznih razvojnih enot in skrbi za njihovo medsebojno povezavo, kot tudi za sodelovanje v okviru SOZ D ter za povezovanje z zunanjimi raziskovalnimi institucijami in drugimi potrebnimi sodelavci. Ob tem lahko ugotovimo, da imamo za tekoče razvojno delo zadosti strokovnih delavcev v naših razvojnih enotah po TOZD, vedno bolj pa pogrešamo razvojno enoto na ravni DO, ki bi skrbela za razvojno-razisko-valno dejavnost in razvojno tehnologijo perspektivnih programov DO. Dogovarjanje s prizadetimi TOZD je v teku, ni pa še dokončno dogovorjena oblika in dbširnost nalog te razvojne enote. Kaj razvijajo vaše razvojne enote? Strokovnjaki v razvojnih enotah skrbijo za razvoj izdelkov kot so: barvni in čmo-beli TV aparati, njihova oprema, televizija zaprtega kroga, različni gramofoni, zvočniki, zvočne omarice, zvočne omarice HI-FI, radijski sprejemniki v HI-FI tehniki, ojačevalne naprave in akustični sistemi za profesionalne namene, stabilizatorji in transformatorji, antene, antenski ojačevalniki in pribor ter domofonske naprave, gospodinjski aparati za toplotno obdelavo živil, aparati za ogrevanje in ventilacijo, aparati za osebno nego in higijeno, aparati za čiščenje stanovanj, elektromotorji vseh vrst (komutatorski, in- dukcijski) ter agregati kot so sesalne enote, signalne sirene, črpalke itd.“ So vsi končni izdelki, kijih izdelujete plod lastnega razvoja? Večino naših izdelkov, kijih lahko zasledite na domačem in inozemskem tržišču, so razviti v lastnih razvojnih enotah. Za razširitev naše ponudbe in za dosego specializacije v proizvodnji pa gojimo mednarodne kooperacije, kjer sodelujemo samo v delu razvoja izdelkov, kot so recimo sesalni agregati v sesalnikih, ali nek panel kompletne ojačevalne naprave. Pri izbiri kooperantov stremimo za tem, da bi prišli do sodobnih in kakovostnih izdelkov, pri katerih bi nasto-pali kot enakopraven partner tudi na področju razvojne dejavnosti. Ing. Peter Pleško. INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA j m "isrnSM:!m? , I /T L^C Z enega izmed sestankov delavcev TOZD ELA v Novem mestu. I Kako do novih prostorov? ii fNaHalipvanip q d strani^. x/7rnVrtv J 5 dd’ ilči ji opf :re: lo' jroi] ind riši ford lei cv., skl1 a p rait (Nadaljevanje s 4. strani) možnih prostorov. Vsi delovni pomožni prostori so bili zgrajeni 1920. leta in so brez ustrezne adaptacije za kakršnokoli proizvodnjo neprimerni. Zaradi pomanjkanja proizvodnih prostorov, ki so bili potrebni za realizacijo sanacijskih ukrepov v letu 1977 in 1978 je bila ELA prisiljena najeti še naslednje prostore: — obrat Graben v najemnih prostorih, ki so last kmetijske zadruge >,KRKA“ Novo mesto in so 2 km oddaljeni od sedeža temeljne organizacije. V teh prostorih ima tozd centralno skladišče v izmeri 330 kv. m podstrešnih površin tega objekta, 210 kv. m proizvodnih površin in 60 kv. m pomožnih prostorov. — skladišče v Draškovičevi vasi v izmeri 200 kv. m (oddaljenost 22 km) — in skladišče v Prečni v izmeri 160 kv. m (oddaljenost 8 km), objekt je last letalskega centra Novo mestoi Kakšni so delovni pogoji v vseh prostorih tozd ELA je razvidno iz analize službe varstva pri delu, ki je oceno popolnoma neprimerni dala iz sledečih vzrokov: — večina delavcev nima potrebne kvadrature tal na zaposlenega. Na-primer: proizvodnja 1,7 kv. m,tehno-loško-razvojni oddelek s konstrukcijo 2,1 kv. m, priprava dela 1,8 kv. m itd. — delovni in pomožni prostori so praktično brez dnevne razsvetljave — prezračevanje se izvaja samo preko okenskih in vratnih odprtin, kar izredno vpliva na porast bolezenskih izostankov — delovna tla so cementna in izredno mrzla ter nevarna, kar je vzrok poškodbam in kroničnim obolenjem — objekti ne odgovarjajo zahtevam v smislu požarne varnosti in SLO — skladišča so zaradi dotrajanosti objektov neprimerna. Če temu dodamo še povečanje stroškov transporta, tehnološko ne-povezovanje proizvodnje, potem je izhod, da zagotovimo 330 delavcem tozd ELA normalne delovne pogoje, brez nevarnosti za njihovo zdravstveno stanje edinole v novogradnji! Š. D. O delu je poročal predsednik OO ZSM Toni Pušar. Letna konferenca mladine Imate razvito sodelovanje tudi z zunanjimi institucijami? Kot povsod v industriji, tako tudi nam v Široki potrošnji primanjkuje razvojnih zmogljivosti za razvijanje novih proizvodov. Imamo zelo širok izbor izdelkov, ki jih moramo proizvodno negovati in stalno posodabljati, da obdržimo konkurenčnost na domačem in tujem trgu. Za raziskovalne naloge novih sistemov in programov pa nam v večini primerov primanjkuje ljudi in tu se uspešno povezujemo z obema slovenskima univerzama, Institutom za elektroniko in vakuumsko tehniko, Iskrinim institutom za kakovost in metrologijo, na posameznih specializhanih področjih kot so: električni stroji, akustika, magnetne lastnosti materialov, mikrovalovno ogrevanje, avtomatizacija proizvodnih procesov, vseh vrst atestiranj itd. Kakšni so vaši načrti za letošnje leto? Konec lanskega lega smo sprejeli operativni plan razvojne dejavnosti za leto 1979. Iz njega je razvidno, da bomo v letošnjem letu razvili veliko število novih izdelkov in to tako na področju zabavne elektronike, kot na področju elektromotorjev in gospodinjskih aparatov. Med novostmi, ki bodo v letošnjem letu prišle na tržišče lahko omenim črno-bela TV sprejemnika .Tika" in „Kekec, Barvni televizor „TV-53“, nov gramofonski kovček „GK—4002“, stereofonski sprejemnik HI-FI „SST2030“ in pripadajoči HI-FI boksi, mikrovalovna pečica, nova družina kuhalnikov, nov kalori-fer, novi tipi električnih peči, močnejše izvedbe sušilnikov za lase, stepalnih preprog, odpiralnik konzerv in drugi aparati. Kakšne načrte imate za vnaprej? „Razvojniki“ smo začeli s pripravo srednjeročnega programa RR-dejav-nosti za obdobje 1981-1985. V tem programu se nameravamo načelno držati obstoječega programa izdelkov, kar pa seveda ne pomeni, da ne bomo kak del programa dopolnili, ali zame-njali. Želimo namreč doseči kolikor se da kakovosten in sodoben program izdelkov široke potrošnje, ker nam le-to oboje lahko zagotavlja uspešnost na trgu. Boris Čerin TOZD TGA V petek, 19. 1. 1979 je bila v prostorih hotela Alpetour v Škofji loki redna letna konferenca OOZSM TOZD TGA. O delu in načrtih mladincev je spregovoril predsednik OOZSM Tone Pušar. Delo naše mladinske organizacije ni potekalo skozi vse leto enako intenzivno. Precej več smo storili na začetku leta, manj pa v zadnjih mesecih, vendar smo lahko glede na prejšnja obdobja zadovoljni. V letu 1978 smo se člani predsedstva sestah dvanajstkrat. Na sejah smo obravnavali tekočo problematiko v tovarni, sodelovali smo v akcijah, ki jih je organizirala DO ŠP in prirejali akcije skupno s krajevno! skupnostjo ter tudi sami organizirali lastne akcije. Tako smo se udeležili pohoda po poteh partizanske Jelovice, izvedli smo anketo, kaj zanima mlade v podjetju, v sodelovanju s krajevno skupnostjo smo pospremili Titovo štafeto, na sejah smo obravnavali tekočo problematiko v tovarni, obravnavali smo tudi vprašalnik, ki ga je pripravila OK ZSM, sodelovali smo v akcijah sindikata v tovarni in se udeleževali športnih prireditev. V prihodnje bomo postavili v ospredje problematiko v podjetju, obravnavo predlogov pravilnikov samoupravnih aktov in sporazumov z načelom uresničevanja zakona o združenem delu in sodelovanje z OOZ K in OOS. Sodelovali bomo še z OK ZSMS iz krajevne skupnosti Reteče. Okvirno bodo naloge naslednje: — aktivno sodelovanje mladih v samoupravnih organih, — povezovanje komisij za šport in kulturo z istimi komisijami v OOS, — sodelovanje z OOZK in OOS pri obravnavi pravilnikov in samoupravnih sporazumov, — sodelovanje na športnih in dru-jjih prireditvah v okviru OK ZSM Škofja Loka, — vključevanje _ v akcije KS ZSM Iskre, KS ZSM Široke potrošnje in SOZD Iskra, — nekaj športnih srečanj z mladimi iz krajevne skupnosti. Te naloge so le okvirno prikazane po področjih udejstvovanja, podrobnejši načrt pa bomo oblikovali na rednih sejah in prilagajali aktivnosti trenutnim pogojem in možnostim , Boris Čerin INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Zasnove organizacije delovne skupnosti skupnih služb Med razpravami o uveljavljanju zakona o združenem delu so se v DO Iskri Elektromehaniki izoblikovala tudi stališča o organizaciji in funkcijah skupnih služb v delovni organizaciji. Sprejeti sta bili dve temeljni odločitvi, na katerih je zgrajen predlog organizacije skupnih služb: — da se iz skupnih služb ustanovijo nove temeljne organizacije, ki imajo za to vse pogoje (RTC, Nabavna in Prodajna organizacija) — da izvedemo znotraj DO tako delitev dela, s katero ne bomo podvajali posameznih opravil in ne gradili hierarhične organizacije posameznih osnovnih funkcij. Pri snovanju nove organizacije skupnih služb so se pojavili številni predlogi in tudi določene težnje, ki postopoma izgubljajo svojo intenzivnost, vendar v določenih primerih otežujejo vzpostavitev novih odnosov v okviru DO. V splošnem je že prevladalo spoznanje, da službe v okviru združenega dela niso hierarhična nadgradnja temeljnim organizacijam, temveč imajo kot del združenega dela svoje specifične naloge, ki izvirajo iz sporazumno dogovorjene delitve dela v delovni organizaciji. Zato imajo v okviru združenega dela povsem enakopraven položaj. Tak je, v pogledu uresničevanja samoupravnih pravic in dolžnosti, tudi samoupravni in družbenoekonomski položaj delavcev v delovni skupnosti skupnih služb. Pojmovanja, ki so tu pa tam še prisotna, namreč da so skupne službe v nekakšnem mezdnem odnosu, kažejo na nerazumevanje zakona o združenem delu. Taka pojmovanja so v bistvu izvir teženj za oblikovanje temeljnih organizacij kot „minipodjetij“, kar samo po sebi generira oziroma ohranja takoimenovani notranji trg v delovni organizaciji in s tem tudi kupoprodajne odnose med tozdi. Če stremimo k ureditvi odnosov v DO in uveljavitvi dejanskih dohodkovnih odnosov, ki razrešujejo nasprotja in trenja, izvirajoča iz sedanje interne prodajne cene, moramo temeljne organizacije združenega dela in delovno skupnost oblikovati v skladu z določbami zakona. Vedeti moramo, da proizvajalec skupnega proizvoda ni tozd, temveč je to rezultat skupnega dela v delovni organizaciji, v kateri se v skladu z deležem v skupnem proizvodu realizira skupni prihodek. Iz tako ustvarjenih sredstev na osnovi svobodne menjave dela in ostalih oblik pridobivajo svoj dohodek v okviru delovne organizacije tudi skupne službe. Za zagotovitev uspešnega razvoja delovne organizacije in tozdov v njenem sestavu, moramo torej proces razvoja usmeriti k večji notranji povezanosti v smislu iskanja in priznavanja optimalnih razmerij, odnosov in skupnih interesov, ki dajo najboljši rezultat delovni organizaciji kot celoti. V tem se kaže tudi primarni interes združevanja dela in sredstev; v usmerjanju in koordinaciji dela ter načrtovanju razvoja pa vloga kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije, ki se mora v polni meri uveljaviti v neposrednih povezavah z vodstvi tozdov in skupnih služb. KOORDINACIJA DELA V DELOVNI ORGANIZACIJI Vloga kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije je opredeljena v ZZ D. Poslovodni organ DO koordinira delo poslovodnih organov tozdov v sestavi DO v okviru zadev, ki se opravljajo v DO v skladu z zakonom in pooblastili, ki so jih tozdi določili s samoupravnim sporazumom o združitvi. Kolegijski poslovodni organ v naši DO koordinira predvsem naslednje zadeve: — programsko usmeritev TOZD in DO — prevzemanje materialnih obveznosti DO — sodelovanje z zunanjimi institucijami, organi in DPS — urejevanje odnosov s tujimi poslovnimi partnerji v pogledu razvijanja kooperantskih odnosov in poslovno-tehničnega sodelovanja — pripravo in izdelavo predlogov temeljev plana, planov proizvodnje, prodaje, nabave in plana tekočih gospodarskih ukrepov — koriščenje proizvodnih zmogljivosti in ostalih pogojev za zagotovitev čimboljše ekonomičnosti dela, vlaganja sredstev v razširjeno reprodukcijo in druge naložbe — zaposlovanje delavcev — načrtovanje tekoče politike kreditiranja in financiranja — uporaba tekočih likvidnih obratnih sredstev — razvoj organizacijske strukture TOZD in DS v smislu zagotavljanja racionalne delitve dela — opredeljevanje in vrednotenje delovnih nalog (sistemske rešitve) — razvoj družbenega standarda — plan propagandnih akcij in nastopanje na zunanjih trgih — ostale zadeve, ki so v DO sistemske narave, in so pogoj za skladen razvoj DO kot celote. Koordinacija dela ne predstavlja vplivno omejene možnosti sodelovanja, temveč trajno aktivnost, ki mora biti usmerjena v optimiranje sestavin načrtov programov in odločitev za doseganje samoupravno dogovorjenih ciljev. Tako je treba razumeti tudi vlogo planov kolegijskega poslovodnega organa (KPO) oziroma vseh tistih delavcev, ki koordinirajo neko dejavnost. V takem smislu je treba koordinacijske funkcije tudi organizirati in jim priznati regulativni vpliv na delovni proces z ustreznim deležem odgovornosti. Iz tega sledi obveznost vseh subjektov v DO, da se ustvarjalno vključujejo v zagotavljanje vseh potrebnih pogojev za učinkovito koordiniranje dela in delovnih procesov. KPO koordinira vse pomembnejše poslovne funkcije, njegovi člani pa izvajanje tekočih operativnih opravil, vsak za svoje delovno področje. Zaradi programske raznolikosti Elektromehanske in razhčnih proiz-vodno-tehnoloških podsistemov se izvajanje posameznih poslovnih (Nadaljevanje na 6. strani) ISKRA Številka 6-3. februar 1979 O Zasnove organizacije delovne skupnosti skupnih služb (Nadaljevanje s 5. strani) funkcij oziroma skupnih opravil organizira na poseben način. To velja predvsem za dve dejavnosti: — koordinacija programske politike oz. usmeritve - razvoj kakovosti. Če bi hoteli na ravni DO uspešno obvladovati te podsisteme, bi morali organizirati obsežne službe, ki bi morale biti organizirane po posameznih proizvodno-tehnoloških podsistemih. Združene bi lahko ostale le splošne razvojno-organizacijske in administrativne dejavnosti. Zato bi za koordinacijo teh dveh dejavnosti uporabili obliko stalnih organov. Za področje koordinacije programske politike se ustanovijo programski sveti za proizvodno-tehno-loške podsisteme. Za področje razvoja kakovosti se organizirajo strokovni sveti. Da bi uveljavili sodelovanje kot sistem trajnejših odnosov, se tudi v proizvodnih področjih organizirajo koordinacijski sveti, ki so posvetovalni organ in mesto usklajevanja stališč, predlogov, načrtov, odločitev ipd. ter so obenem oblika za medsebojno informiranje. Člani koordinacijskih svetov so poslovodni organi tozdov, svete vodi član KPO za določeno proizvodno področje. Poleg tega se lahko organizirajo druge oblike koordinacije delovnih procesov npr. področni kolegiji. Pripravil Alojz Boc Prihodnjič: Organizacija in naloge skupnih služb TOZD TEN Letos proizvodnja za 25% in prodaja za 70% večji Kljub pozitivnim rezultatom, s katerimi je Tovarna elektronskih naprav zaključila poslovno leto 1977, se je v preteklem letu lotila sanacijskega načrta. Že v začetku leta 1978 so namreč predvideli težave pri odpremi aparatur za JLA, zato so v juniju objavili sanacijski načrt, katerega je sprejel tudi delavski svet Elektromehanike. Pozngše informacije so napovedovale še bolj zaostrene pogoje gospodarjenja, zato so v avgustu sanacijski načrt še dopolnili. Glavne akcije v sanacijskem načrtu so bile: povečati prodajo in znižati previsoke zaloge gotovih izdelkov, zagotoviti obratovalna sredstva za premostitev težav pri odpremi izdelkov za JLA, zlasti pa varčevati pri vseh vrstah stroškov in pri osebnih dohodkih. Vse to je terjalo od delovnega kolektiva velike napore, katerih odraz je uspešna uresničitev sanacijskega načrta skoraj v vseh njegovih postavkah. Medtem ko so poslovni rezultati ob koncu prvega polletja 1978 izkazovali izgubo v višini 9,8 milijonov dinarjev, se je izguba ob koncu tretjega trimesečja znižala na 8,6 milijonov dinarjev. Ocena ob koncu leta 1978 pa je taka, da je Tovarna elektronskih naprav ob Koncu leta poslovno izgubo znižala, ali celo odpravila. Pri izpolnjevanju sanacijskega načrta je TOZD TEN imela popolno podporo, tako od strani DO Elektromehanike, kot tudi od temeljnih organizacij v njej, še zlasti od tistih, s katerimi se TOZD TEN združuje v novo delovno organizacijo namenske proizvodnje. Ocene kažejo, da bo TOZD TEN v zaključnem računu za 1.1978 izkazala približno 210 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 12 % več kot v 1. 1977, kljub temu pa pomeni 18 % zaostanek za prvotnim letnim načrtom za 1. 1978. Pri zalogah gotovih izdelkov so zabeležili rahlo znižanje. Čeprav, kot že rečeno, lanski poslovni rezultati kažejo, da je tovarna ob koncu leta odpravila izgubo, so se odločili s saniranjem poslovanja nadaljevati tudi letos, za to so glavne naloge sanacijskega načrta upoštevali v letošnjem gospodarskem načrtu. Pri tem so te glavne naloge nadaljnje zniževanje zalog, dokončne rešitve tehnoloških problemov in s tem odprema izdelkov za JLA. V pogledu same proizvodnje načrtujejo zmerno V posameznih temeljnih organizacijah pa tudi na ravni delovne organizacije zaradi različnih spodbud često ocenjujemo doseženo »stopnjo varnosti". Običajno ugotavljamo, da smo v preteklem (letnem ali daljšem) obdobju dosegli nek napredek. Naštejemo še nekaj elementov, na katerih je osnovana taka ocena, za zaključek pa navržemo, datega in oneganismo uspeli urediti »zaradi objektivnih razlogov". Navadno nastopajo težave, ko se take ocene in ugotovitve med seboj močno razlikujejo. Posamezni »ocenjevalci" namreč izpostavljajo elemente (podatke), ki so jim bližji, bolj znani oziroma o katerih več vedo ali mislijo, da več vedo. Večkrat pa se v različnih ocenah skrivajo različni interesi ali pa se v posamezni (ugodni ali neugodni) oceni skriva cel splet interesov. Poglejmo nekaj primerov: — kadar je govora o dodatkih OD na pogoje dela, posamezniki zelo hitro ocenijo, da je krog upravičencev preširok in da nimamo tako neugodnih delovnih pogojev, čeprav je krog upravičencev opredeljen s sporazumno osvojeno metodologijo za merjenje in ocenjevanje posameznih nevarnosti in škodljivosti — kadar skupna strokovna služba pripravi minimalni program funkcionalnega usposabljanja o varstvu pri delu, se takoj najde kdo, ki tak program označi za pretiravanje, čeprav delavci varstva pri delu dnevno ugotavljajo velike deficite tovrstnega znanja in usposobljenosti za varno delo — kadar nam skupna letna bolezenska odsotnost z dela naraste preko razumne meje (npr. v kranjskem delu Elektromehanike 1.1977 skoraj za 30 %!), posamezniki kar ne morejo sprejeti ocene, da je del razlogov za tako stanje tudi v spremenjenih (poslabšanih) delovnih pogojih (pomanjkljivosti v normiranju dela po WF sistemu, premalo varnostnih elementov vključeno v rekonstrukcijsko in investicijsko dejavnost ipd.) — ko je bilo pred kratkim časom ocenjeno, da se je zaradi nekaterih neizpolnjenih pogojev začel podirati v I. 1975 predvideni sistem varstva pri delu v temeljnih organizacijah z varnostnimi inženirji, so se takoj našli posamezniki, ki so trdili, da smo »ciljali" previsoko in da za naše temeljne organizacije (razen izjemoma) zadostujejo varnostni tehniki. Učinkovitejša dejavnost varstva pri delu v temeljnih organizacijah in delovni organizaciji je v mnogočem odvisna tudi od spoznanja, da nam delne in izkrivljene resnice (»polresnice") v ocenah le škodijo. Tako kot na drugih strokovnih področjih je tudi na področju varstva pri delu treba nezanesljiv občutek zamenjati z zanesljivejšimi metodami ocenjevanja. Le tako bodo lahko delavci v temeljnih organizacijah polno odločali tudi o pogojih svojega dela. V. p.p. y povečanje, pri čemer pa so ustavili proizvodnjo vseh tistih izdelkov, katerih zaloge vendar izključno v panogah, kjer je prodaja izdelkov v celoti zagotovljena. Pri prodaji izdelkov načrtujejo letos 70 % porast v primerjavi z lansko realizacijo, predvsem na račun zniževanja obstoječih zalog gotovih izdelkov. Ob tolikšni proizvodnji in prodaji naj bi letos dosegli okrog 300 milijonov dinarjev celotnega prihodka, pri tem pa število zaposlenih povečali za 5 %. T olikšno povečanje števila zapo- slenih sicer presega dogovorjeno rast, vendar jo opravičujejo s povečanimi nalogami pri pripravi novih izdelkov, delno pa bodo to povečanje usmerili tudi v obrat v Cajnarjih. Prav tako nameravajo OD povečati za 15%, oz. si bodo prizadevali jih še bolj dvigniti, vendar izključno na račun boljših poslovnih rezultatov od načrtovanih. Obsežne naloge pa letos čakajo TOZD TEN tudi na področju investicijskih vlaganj, saj nameravajo za obnovo in razširitev zmogljivosti vložiti okrog 80 milijonov dinarjev. Pri tem gre v prvi fazi za investicije, kijih bo financirala JL A, delno pa je večje letošnje vlaganje posledica prenosa teh nalog iz 1. 1978, ko so zaradi počasnega odobravanja uvoza potrebne opreme precej zaostah za sprejetim investicijskim načrtom. Kot vidimo, bo za delavce TOZD TEN letos dovolj pomembnih nalog, a nedvomno jih bodo reševah z vso prizadevnostjo in vnemo, saj je od nji- : hove izpolnitve odvisen uspeh poslovanja, kakršnega si želijo. j.c.; Najlaže je krivdo zvaliti na industrijo Na rob nekaterih novinarskih ugotovitev pri iskanju krivca za prepočasen razvoj telefonskega omrežja v državi. Polemika o šibki razvitosti telefonskega omrežja v državi &e v javnih občilih nenehno pogreva, pri čemer služi za osnovo izračun, da smo v poprečju s 7,8 telefonov na sto prebivalcev na predzadnjem mestu evropske lestvice. Vsekakor je srednji poaaieK nesporen, vendar pa grešni kozel — povzročitelj te telefonske zaostalosti — ni pravi. Često se namreč omenja ali previdno samo namiguje, da je jugoslovanska industrija vse premalo storila za razvoj telefonskega omrežja, zlasti s tem, da ni povezana, oziroma, da ne uporablja enotnega (mišljeno klasičnega) sistema. Prvo sploh ni res, drugo - o klasičnih sistemih pa je kratkovidno, saj ne upošteva nujnega tehnološkega razvoja. Jugoslovanska industrija telekomunikacijske opreme — konkretno telefonija v Iskri — sodi v sam vrh evropske proizvodnje, čeprav se ne more pohvaliti na terenu z blestečimi poprečki v javnem omrežju, kot npr. Švedska, ki ima 69 telefonov na sto prebivalcev. Vzrok za tako šibko omrežje pri nas je isti, kot pri avtomobilskih cestah, železnici in morda še kje drugod: dejavnosti se niso vzporedno in progresivno razvijale s splošnim razvojem pri nas. S tem so zaostale in ni sredstva, ki bi na hitro ali celo čez noč popravil zamujeno in nas uvrstil, npr. v telefoniji vsaj tja nekam v sredino evropske lestvice. Pri presoji razvoja telefonskih sistemov je Iskra že pred leti krenila v pravo smer. Predvsem seje na temelju skrbnih strokovnih raziskav pogumno Jožetu Jazbecu v spomin Svojo mladost, se zdi, kot da smo včeraj strnili k skupnemu delu v tovarni, sosedje, prijatelji, sestre in bratje. Skupaj smo zastavili svoj danes in jutri z močjo in hotenji naše mladosti. Pa se moramo, kot oropani dela naših src, mnogo prezgodaj ločiti od našega dragega Jožeta in brez njegove požrtvovalne delavnosti nadaljevati vse, kar smo skupaj začeli. Trdo otroštvo v številni družini je najmlajšega Jožeta sklesalo v resnicoljubnega, preudarnega poštenjaka, ki je globoko občutil vsako stisko sočloveka in bi! vedno pripravljen priskočiti z najboljšim — z lastnimi rokami. V tej trdi zimi se bomo v mnogih naših domovih spomnili, da je k njihovi toplini doda! svoj trud tudi Jože. V tovarni bomo še dolgo pogrešali njegove pridne roke, saj ne moremo dojeti, da nam, tako mlade, več ne pomagajo. Njemu samemu je sreča te toliko razkrila svoj pogled, da je uspe! ustvariti družino in zasnovati dom. Sedaj, ko je trem otrokom in njihovi mami očetovska skrb najbolj potrebna, ga je zavratna bolezen potisnila na zadnjo pot Pretreseni smo spremljali nepojmljivost ugašanja mladega življenja krajani, sodelavci, prijatelji in z najbolj morečo bolečino ter praznim upanjem — svojci. Njim dragi Jože bomo vračali skrb, prijateljstvo in oporo, kar vse ostajamo dolžni tebi ob prezgodnjem slovesu. zavzela za novo najmodernejšo tehnologijo, čeprav takrat še ni bila dovolj preizkušena in sploh ni premogla pomembnih referenc. Samo v Belgiji je poskusno delovala ena metaconta in druga v Avstraliji. Povsod drugje so bile te, kot jim sedaj pravimo k vazi elektronske centrale, še na stopnji raziskav. Danes se Iskra lahko pohvah s celotno družino metacont, ki jih je razvila na temelju osnovnega licenčnega sistema. Pri inženiring poslih je dobila zvrhano mero praktičnih izkušenj, ki so v razvojnem smislu ogromno pripomogle, da je sistem sedaj do kraja izdelan, brezhiben in zmožen tudi prodaje na svetovno tržišče. Lep primer je velika mednarodna centrala v Moskvi, ki jo sedaj dokončujejo. Po začetni opreznosti in omahljivosti, ki sta bili hitro odpravljeni z vrsto brezhibno delujočih tranzitnih elektronskih central v našem telefonskem omrežju, se posamezna PTT podjetja sedaj vedno bolj odločajo za sistem metaconta. Jeziček na tehtnici za elektronski ali klasični crossbar sistem pa se prevesi sedaj v prid ene ah druge samo še zaradi razpoložljivih sredstev. Toda tudi tod veljajo ugodnosti kreditiranja. Poglejmo zadnji primer: Kranjska Iskra in delovna organizacija za PTT promet Goražde (SOZ D PTT prometa Sarajevo) sta sklenili dogovor o novi metaconti 10 C za Fočo. Elektronska centrala bo vozliščne vrste in bo imela 3.000 telefonskih priključkov in 208 prenosnikov. Povezovala bo 12 končnih central, navzgor pa bo vključena v glavno centralo Goražde, ki bo prav tako sistema metaconta. Centralo bosta krmilila in nadzorovala dva Hill NA KRATKO Delo pravne posvetovalnice Rezultat doslednega izvajanja zakona o združenem delu in večje obveščenosti delavcev o pravicah in dolžnostih je tudi večji obisk delavcev pri pravni posvetovalnici občinskega sveta ZSS Kranj. Očitno so novi samoupravni splošni akti in njihovo izvajanje v praksi povzročili določene nepravilnosti, posebno pri vprašanjih nagrajevanja po delu. Več je tudi sporov zaradi spremenjene metodologije ocenjevanja delovnih nalog. Pogoste so tudi nepravilnosti pri razporejanju na delovne naloge in opravila, zlasti zaradi kršenja discipline delavcev. Pravna posvetovalnica pri občinskem svetu sindikata je odprta vsak ponedeljek in četrtek od 14. do 15. ure, posreduje tudi odgovore na vprašanja osnovnih organizacij sindikata. NOVE NALOGE PO KONGRESIH Občinski svet ZSS Kranj je na decembrski seji obravnaval naloge sindikatov po 9. kongresu ZSS in 8, kongresu ZSJ. Predsednik Vinko Šarabon je opozoril na naloge vseh članov sindikata, posebno pa na dolžnosti sindikalnih funkcionarjev. Osnovne organizacije sindikata bodo morale na osnovi sklepov obeh kongresov pripraviti svoje programske usmeritve s posebnim poudarkom na sprejemanju samoupravnih splošnih aktov. Potrebno bo analizirati vsebino sprejetih aktov in ugotavljati, v kolikšni meri so se delavci dejansko vključili v priprave. V programih gospodarjenja m stabilizacije je potrebno določiti prioritetne naloge, za katere se bomo zavze- elektronska računalnika, poleg tega bo računalnik izpisoval tudi tarifne podatke za obračun naročnikom. Celotna elektronska centrala bo veljala 23 milijonov dinarjev. V vrednosti so zajeti projekt, izdelava opreme, rezervni deli z orodjem in inštrumenti, montažna dela, preizkušanje, tehnični prevzem in vključitev v javni promet — torej celoten inženiring del. Vsa dela bodo končana v roku 22 mesecev od dneva podpisa pogodbe. Centralo bo Iskra kreditirala v vrednosti 70 odstotkov od celotnega zneska. Prva anuiteta zapade 180 dni po tehničnem prevzemu in vključevanju elektronske centrale v javni promet, seveda pa so pri tem neizogibne običajne obresti, saj mora Iskra prav tako najeti kredite in plačevati zanje ustrezne obresti. Pospešen razvoj telefonskega omrežja v naši državi torej ni odvisen od industrije, marveč od drugih dejavnikov. Še največ od uspešnega združevanja sredstev, dolgoročnega načrtnega in skladnega razvoja celotnih telekomunikacij, upoštevajoč pri tem dejanske razmere na posameznih teritorijih. Kvazi elektronski sistem pa se je v teh letih pri nas in v svetu tako uveljavil, da so odpadli sleherni pomisleki o njegovi dvomljivi kakovosti s tako imenovanimi mrtvimi zvezami ali celo nasvetom, da se ga ne izplača uvajati v omrežje, ker je nekak prehodni sistem. In končno, če se povrnemo nazaj na podpisan dogovor o inženiringu metaconte za Fočo: z vključevanjem nove vozliščne centrale se bo poprečje telefonskih priključkov popravilo od sedanjih 2,3 na 6,9, s tem pa še vedno občina ne bo dosegla jugoslovanskega poprečja 7,2 telefonov, izračunanega za čas na začetku 1978. leta. Zastoj v razvoju celotnega telefonskega omrežja bomo lahko izločili šele v naslednjih desetletjih. Pa še pod ta stavek bi morah postaviti vprašaj! Marjan Kralj mah. Sestavni del tega programa je tudi temeljita obravnava zaključnih računov. Strokovna služba občinskega sveta ZSS bo pripravila poenostavljen in razumljiv primer obravnave zaključnega računa, ki bo članom osnovnih organizacij zveze sindikatov olajšal obravnavo in sprejem zaključnih računov. USPELA OBLIKA IZOBRAŽEVANJA Politična šola za sindikalne delavce (1978/79 - druga stopnja), ki jo je obiskovalo tudi 11 delavcev Iskre Hektromehanika, je bila dobro organizirana, ob zaključku se je večina udeležencev pohvalno izrazila o njenem delu in se odločala za dodatne oblike družbenopoUtičnega usposabljanja. V programu šole so bile zajete aktualne naloge sindikatov po obeh kongresih, osnove marksizma, temelji družbenopolitičnega sistema SFRJ, neuvrščenost, zunanja pohtika Jugoslavije in aktualril problemi v mednarodnih odnosih. Posebno pozornost so namenih izboru predavateljev, ki so bili predvsem angažirani družbenopolitični delavci, ki poznajo tudi praktične probleme področij, ki so bila posredovana udeležencem šole. S podobnimi oblikami usposabljanja bodo v kranjski občini nadaljevali, saj bo moč le tako zagotoviti potrebno rast sindikalnih delavcev in usposabljanje delavca za aktivno vključevanje in razvijanje samoupravnih odnosov v naši družbi. . D na$e založbe v letu 1979: Kaj pripravlja mariborska založba »Obzorja« Herman Vogel je urednik izvirne litera-snC! pri maribors|