k u. V Trstu, v sredo 3. novembra 1880. Ted)i V EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. < V alinoati j« not >. „EDINOST" izhaja vsak) srado; i-.sna za vsa leto je 4 gld. 40 kr., za poln leta 2 ffld. 30 kr., za Satrt leta I gld. 20 kr. — Za oznanila, kakor tudi za poslani™ m plačuje za navadno SatlrUtopno vrsto: 12 kr. če se tiska l krat, 10, če se tiska 2 krat, 8 ća se tiska 3 krat, Za večja črka po prostoru. Pri večkratem tiskanji ja cena v primeri manjša._____ Naročnina 1 it vsa drugo naj s> polllja upravnlŠtvu (Vit »n/g, Ctu /litrichr/, V 10 t I nimn) — Nefrankirana pisma se na spr.ij tnvij >. 11 dopisi brt/. posabne vrednosti se ne vračalo — P.iaainAzn* številke se dobivajo po 10 kr. v raznih tralikali po mestu. J '»»imezn« Laški pohlep po slovenskih deželah. Zgodovina nas uči, da je bila laška politika Avstriji vedno sovražna. Ko je bilo še lombardo-beneško kraljestvo v avstrijskih rokah, morala je Avstrija vzdržavati veliko vojsko na EČavi in Padu, da jo dušila upore i zatirala veleiz-dajske izjave, katere je posebno sardinska vlada z angleško i francosko podporo netila, kar je tudi Prusiji jako ugajalo, da je toliko lažje na Nemškem Avstriji polena pod noge metala. Poprej je na Laškem tlelo, od leta 1848 sem pa se je unel plamen, ki še dan danes ni pogašen. Sardinja, če tudi tepena, znala je s zvijačo pridobiti si lombardo-beneško kraljestvo, i če tudi si je podvrgla vso Italijo, vendar še ni sita, še stega grabežljive svoje roke po južnem Tirolskem i slovenskih deželah. Da je to res, vidi vsak, kdor ni slep, to nam dan na dan razodeva irredenta, katere prodrzno in izdajiko postopanje naša vlada le premirno i prelahko-krvno gleda, namesti da bi ga z vso postavno oatrostjo zatrla i meje postavila Avstriji nevarnemu polaščevanju slovenskega naroda. Ita-liianska propaganda je na Primorskem izvrstno organizirana ter se od dne do dne krepi; ona širi lz šol in uredov italijanski jezik mej slovansko ljudstvo, ona po časnikih trobi pot Italijanom v slovanske dežele; njej nikoder ne manjka novcev, kder gre za italijanske namene; čuli smo, da le »Indipendente« dobiva na leto 12000 gld. podpore. Po tem takem nI Čudo, da na jadranske obali z vso silo pritiska Italljanstvo, i to toliko manj, ker naša vlada tega prav nič ne ovira, marveč še neposrednja podpornica je, ker pripušča neopravičeno prednost italijanskemu jeziku v šolah, uredih in sploh v javnem žive-nju. Pa tudi naša mlačnost spodkopuje nam lastna tla; mi mnogo govorimo a premalo delamo, prepičlo podpiramo narodne zavode, glasila i boritelje, le preradi roke križem držimo, pretaka bremena nalagamo drugim, potem pa jih še oviramo, pisano jih gledamo ter jim, žalibog, očitamo slabosti, ako pod teškim bremenom omagujejo in omagajo. Italijani ne delajo tako, vsak je v svojem določenem poslu vedno na svojem mestu, malo govori, a mar- ljivo dela celoti v korist; njihova disciplina jc stroga i delo zato vspesno. Naši irredentarji imajo živo vero, de slovansko primorje prej ali slej priklene Italija nase i zato se smatrajo za. narodne apostole, ki jej pot pripravljajo. Oni večidel menijo, da je njihovo poŽrtovalno delo patrijotično i moralno opravičeno. Da je temu res tako, to nam priča njihova vstrajnost i stroga disciplina, katera bi sicer nemogoča bila; plačani ali neplačani petardisti I drugi očitni rogovileži, katere irredenta potrebuje za efekte, ne smejo nas motiti o tej sodbi. Nerešena Italija itna dovršen načrt, v kateri so uvrščeni vsi stanovi od najvišjih do najnižjih, ona je pripela svojo mrežo na mini-sterski sedež prav tako, kakor na stol čevljarskega krparja; ona ima svoje apostole mej plemstvom i prostim ljudstvom. Kdor tega ne veruje, naj čita v »Edinosti« uže omenjeno Fambrijevo knjigo: »Istria 6 il nostro confine orientale«. Ako bi kedo trdil, da zdaj nema Italija poželjivosti po avstrijskem Primorji, ker se ni ganola, ko je Avstrija Bosno zasedala i bi takrat bila imela dobro priliko; temu moram odgovorili, da je imela Italija dvojni vzrok, zasedanje mirno gledati; prvič je morala mirna biti, ker je zasedenje zahtevala Evropa, a ne le Avstrija, vsej Evropi pa se Italija ni mogla po robii postaviti; drugič Italija celo želi, da bi Avstrija še dalje, celo do Soluna segla, ker bi se b tem utegnola vplesti v nevarnosti, vz-laBtl v pravdo i razpor z Busijo in Angleško, ali vsaj priti v take razmere, katere bi Italiji slovanske primorske dežele lahko v naročje vrgle. Taka je zdaj italijanska politika nasproti Avstriji, tu veljajo besede: Timeo Itaiiain et dona ferentem. Da prav sodimo, o tem nas potrjuje tudi knjiga z naslovom: »Gli eredi della Turchia«. Ta knjiga je te dni prišla na svitio v Milanu, spisal jo je učeni profesor ustavnega prava na pavijskem vseučilišči Attilio Bruniatti, v slovanskih zadevah jako podučdn mož. Kaj je te knjige namera? Ona iina lepe besede za Avstrijo, hlini se, kakor bi Italija bila Avstriji najboljša prijateljica, i kakor takej daje svete: naj posede vso ozemlje do Soluna, tam doli so lepe, bogate dežele, v katerih se bo, ko jih avstrijska kultura obsenči, med i mleko cedilo; iz egejskega morja potegne nase vso trgovino, ki bo bogatila avstrijske narode; tam doli so nesrečni krlstljani, ki zdihujejo pod turškim jarmom, krščanska ljubezen zahteva, da jih otme in osreči Avstrija, h katerej stegujejo ožu-Ijene svoje roke, i nazadnje — zdaj sname Bruniatti naličje — potreba je, da se avstrijsko-italljanske meje na Tirolskem i Primorskem vredć, to je, da se južno Tirolsko, Trst, Istra i Notranjsko Italiji v žrelo vrže. Da Bruniatti lukt knjige ni pisal -zgoli iz lastnega nagiba to jo prav gotovo; knjiga jc nedvomljlvo porod italijanske diplomacijo i narodno politiko; kakor taka pa ima velik pomen, ki glasno kliče našej vladi i nam primorskim Slovanom: Pozor I Na stražo I Italija stega kremplje po avstrijskih deželali i ker se boji, da jej zopet v proglji no ostanejo, zato si prizadeva s hinavskim dobri-kanjom našo vlado omamiti, da bi potem pograbila, kar jej v kremplje pride. Mi primorski Slovani pri tacih okoličanih ne moremo, ne smemo molčati, ker tu gre za život našega naroda, na vagi je naše živenje i naša smrt; Če tudi je naš rod krepak, pogumen i hraber, vendar je premajhen i preubog, rta bi se mo^el sam braniti prevellkej sili sovražnikov, ki bi pridrli z laških ravnin na našo skale; a te hrambe zdaj nam tudi še treba ni, nujno pa potrebujemo drugo enako krepke, ali še krepkejše hrambe, za katero uže leta i leta prosimo i prosimo: mi potrebujemo resnične narodne enakopravnosti, da usta\imo silnega laščevanja bobneče valove, ki pretć nas potopiti. Italijanska knjiga jo nam in Avstriji ne-varniša, nego italijanski met; mi ne bi obupali, ako hi italijanska vojska naše krajo zasedla, ker poznamo njene, svoje i svojih bratov moči ter vemo, da bi tepena v kratkem času našim goram hrbet kazala; kar pa v oblast dobi italijanska knjiga, to je nam za vselej izgubljeno, to jo naša smrt. Kedaj je uže pevec pel, da zarija rumeni na Adriji in vendar nam še niso zasijali oži IjajoČega solma veseli žarki t Ali učakamo tistega dneva, ko se slovenskemu učencu dA slovenska knjiga, slovenskemu kmetu slovensko pismo? (Jas jo drag, naglo in osorno fofoče njegova penita, na moč pritiska ptujstvo k nam ; zavrnimo ga s krepko roko, utažimo: do sem i dalje ne I Vsacemu svoj profor, vsacemu svoje pravice I Nič več, nič manj IV t --- Slovenščina pri tržaškem magistratu Tržaški magistrat i slovenski jezik ste dvo nasprotni stvari, kakor ogenj in voda. Nevolja obide človeka, ki stopi v občinski urad ter posluša razgovore mej okoličanom i laškim ma-gistratovim uradnikom. Prvi ni zmožen laščino drugi ne slovenščine; prečudni so ros ti pogovori. Kmet dopoveduje to in ono, povprašuje zarad davkov (ti iti ?e nekaj druzega so pri magistratu glavna stvar); uradnik gleda debelo kmeta; umejo ga ne; potom, to se ve da, odgovarja mu narobe i kmet še te^-a no umejc, da nastane babilonska zmešnjava, ako ni koga zraven, ki tolmači praŠanja in odgovore. Nedavno jo bil eden Izmej odličnIŠih Bar-kovljanov pri magistratovoj davkariji ter naletel na tak babilonski pogovor; noV Openec so jo zabadava prizadeval, da bi svoj posel opravil 1 da ga ni Barkovljan iz zadrego re - il, utegnol bi sc bil brez vspelia na Opčine vrnoti i dragi čas potratiti. — Ali jo užo res do tega prišlo, da se mora nad polovico prebivalstva v Trstu in okolici le zarad toga laščino učiti, da more z magistratovim uradnikom govoriti? Ali so tržaški občinarjl zarad magistratovih uradnikov na svetu ? Mestni zbor pri imenovanji teh uradnikov še nikoli ni vprašal, ali jo prosilec zmožen slovenskega jezika, da, slovenski jezik mu jc lo spotika; prepričali smo so užo večkrat, da so dobili služim taki ljudje, ki nemajo ni potrebnih šol, ni zmožnosti, veliko boljše podučeni i slovenskega jezika zmožni prosilci pa so so zavračali, Počena koliba mora biti lahonski cvet, avstrijskega rodoljubja v njoj nikoli no opazujemo; od glave riba smrdi; ta koliba mora biti zaprta sovražnici slovenščini, ki trka na njena vrata, ki se jej morajo prej ali slej, ako ne z lepa, pa so silo odpreti. Mi ne moremo dopuščati i mirno gledati, da sc nam na na-ej 'odlisteks Popotne črtice. Spisal Tdre Poldetov. (Dalje). No, prav on je enkrat to le nasvetova! zarad pogozdovanja Krasa: Rekel je: Kaj te vojake zastonj pasejo po vojašnicah; na Kras naj pošljejo enkrat manovrirat par brigad in naj dado nalogo, da mora vsak vojak par sto drevesc vsaditl; nekoliko let tako, pa boste videli, kako hitro bode zelen zdaj sivi Kras. — A njegov oče, stari Župan, zavrnol ga je rekoč: Kaj pa oni tički, ki študirajo visoke šole tam v Gradišči in v Kopru; sem na Kras naj bi poslali vse skup in tukaj naj bi se ubijali se skalovjem, naj bi pogojzdovali, kamenje ruvall; ti ljudje imajo zadosti časa in bolje bi bilo, da bi Kras pogojzdovali, nego pa poštenim in ubogim rokodelcem konkurenco delali. — Slišalo se je tisti večer pri izvrstnem teranu še mnogo drugih nasvetov, bolj ali manj pametnih in celo komičnih. — A jaz sem bil druzega menjenja. Rekel sem In trdim še, da bi bilo najboljše, ako bi se puščalo pogozdovanje občinam samim: najpred naj se razdelć goličave in pašniki, kolikor jih srenje na rabijo za pašo i. t. d., potem naj vlada razpiše darila in obilna darila, katera naj bi vlada vsako leto delila onim, ki so vzorno pogozdovali; razen tega naj bi se dala postava, da so vse take pogozdeno goličave vsaj 50 let proste vsacega davka. Prepričan sem, da se ljudstvo potem samo poprime in pridno poprime pogozdovanja; skušnja pa nas uči, da nebena vladna naprava ne velja dosti, ako se je ljudstvo samo ne poprime in zatorej mora vsaka pametna vlada podpirati in spodbujati le delalnost ljudstva in polagoma odstranjevati birokratizem, kajti pri zelenej mizi ne da se pogozdovati. Mej tem premišljevanjem sem dospel, da sam nisem vedel kedaj, v Sežano, kraško kapi-talo. Slovesnega sprejema nij bilo; a ker sem prijatelj županu, podžupanu, doktorju in družim honoracijam sežanskim, moram reči, da sem bil bolje sprejet, nego bi bil sam Depretis; »No, Irredentar, si pa vendar enkrat prišel?«, tako in enako so me nagovarjali in kmalo sem se nahajal v lepem društvu pri najboljšem teranu, kateri čaka pivcev ob zidu v županovoj kleti. To vam ie kapljica, pri kateri se je dalo kaj dobro politizirati! Menili smo se in nasvete stavili, kako bi se mogla spojiti »Edinost« in »Soča« v en sam list; a kakor se |e kesneje pokazalo — za norca smo imeli drug druzega, kajti Slovenec jo rojen diplomat in se zna dobro sukati po pregovoru Talleyrand-a: Bog je dal Človeku govor, da z njim zakriva svoje misli. — Sklepi so bili prav navdušeni in napl-vali smo si: Cahej Tropinarju — Tropinar Ca-lieju — županu, dr. Čudežu i. t. d. Naš župan je bil prav židane volje, pa je tudi mož, poln zdrave pameti in ne vžone ga vsaka muha. Pa saj je sin vojvode Brkinskega, kateri je znan zaradi svoje bistroumnosti in — kar potovalcem še več velja — izredno gostoljuben. Pod novim županom je Sežana vrlo napredovala; popravili in zdaljšali so cerkev, napravili ljudski vrt, ki je sicer majhen (en miniature), a kljubu temu prijazen; zidalo se jo mnogo prav lepih hiš, povsod vlada čistota, s kratka: Sežana, ta kraška metropola, dela na potovalca najlep'i vtisok, podobna jo majhnemu mestecu, in kedor si še ogleda prekrasni vrt gosp. Scaramange »Vlila Mirassassi«, potem vrt g. Polaja, ostano v resnici očaran, kajti ni mogoče domi Ijati si take krasote sredi Krasa in polovalec so no bode kesal, ako si ogleda oba ta vrta. Ker nže govorim o Polajovem vrtu, naj omenim, da je bil rajnki lastnik lepega posestva v Sežani rojen Sežanec torej pravi Kruievec, pa jako zname- niti Človek. Imel je nekoliko časa pošto v Sežani, a užo v svojej mladosti si jo izvolil burno živenje, popustil je domaČo hišo in šel na Hrvatsko, kder si je havil z raznimi špekulacijami, po več letih se je zopet vrnol. — Leta 18oi se je začela zidati železnica od Ljubljane do Trsta; naš Polaj nij imel sicer dosti denarja takrat, pa toliko več duha in korajže; mož jc toliko časa vrtal in gledal, da jo prevzel zidanja najvećega dela one železnice (on je na pr. zidal vse velikansko prodore mej Divačo in Sv. Petrom) in so jo v nekoliko letih pomilijonaril i cenili so ga nad 2 milijona, — Mož pa je kljubu temu ostal dober Kra ovoc, pomagal jo rad domači občini, kateri je hil večletni župan, skrbel jo za zboljanje kmetijstva i. t. d. Cesar sam ga je odlikoval z Kranc-.Iožefovim redom. Skoda, da se je spustil v vrtinec novih špekulacij in da je prišel v roke Židom Dunajskim n Tržaškim, kateri so ga varali na \se strani. Prevzel je rudnik in tovarne v Koflachu, dve tovarni v Beču, nek voći rudni, v Dalmaciji, s kratka: nakop.d si je hil na glavo preveč reći, kiitorih nij mo^el nadzinti; poleg tega je bil tudi predober člove;, > ,>■ vsakemu zaupal ju to g.i jo spremilo I t > , da je uzel seboj v mrzli grob piepri.an.e, d . na tem svetu je vendar išče — pre\ara moža, ki je pred femljl, katero smo podedovali od svojih ofetov, kratijo narodne, postavno priznane pravire; mi ne moremo trpeti, da bi magistrat z nami svojevoljno ravnal. Ali morebiti on ni navezan na državne postave? Ali država nema dolžnosti, ukazati, da se spolnujejo ? Ako temu ne bi tako bilo, čemu so nam postave ? Mi se ne damo vpreči v italijanski jarem, ki nas do krvavega žuli, mi nečemo magistratu nositi krvavo zasluženih novcev, da bi mu ti rabili v zatiranje našega in veličanje laškega naroda. Naj bi lahonaki magistrat pomislil, da se naš glas ne gubi v ozkih mejah Trsta i njegove okolice, ampak da se razlega daleč čez te meje mej nebrojne na.še brate, ki imajo srce za nas i pazno gledajo, kako se nam godi; oni nikoli ne dopust t, da bi naš jezik utonil v valovili jadranskega morja. Prazna je prošnja laških nerešencev: »Pridi k nam, laško kraljestvo I« On, ki je polu s\6ta podaril sinovom Siave, nI storil tega brez velicega človečanskega namena, ni jim dal bogatega krasnega jezika zato, da bi se ta božji dar uničeval, ampak da se razvije In osrečuje ljudstvo, katerega je ko listja in trave. Narod, ki s krepko mišico brani svojo zemljo — i to je Italijanom le predobro znano — ni kaplja na veji, katero otrese vsaka sapica! narod, ki z uma svitlim mečem varuje svoje pravice, ne more biti podnožje ptujčevej ptHi. Zato bi tržaški magistrat prav storil, ako bi slovensko narodnost nekoliko bolj spoštoval, ker nje zatiranje i proganjanje mu ne prinese dobrega sadu; kolikor bolj jo bode proganjaj, toliko bolj bo nanj pritiskala, da si pridobi tisto mesto, do katerega ima sveto pravico. Tržaški magistrat naj bi premislil, da Italijani uživajo pri nas le slovansko gostoljubnost i da gostu nikakor ni pristojno i spodobno ukazovati v ptujej hiši, ainpak ponižen naj bo in hvaležen. Narodno gospodarstvo in nlega upliv na države k posebnim oziroui nn delavne »lanove* Predavanje clnć 31. oktobra 1880. T. P. Uže večkrat sem govoril z raznih odrov o naši narodnosti, o svobodi, o splošnem napredku. Tudi sem uže večkrat govoril o materijalnom napredku našoga naroda ter poudarjal, da je materijalni napredek nam Slovencem še najbolj potreben, ker dobro gmotno stanje nas vodi do neodvisnosti in neodvisnost do politične zrelosti in do veselja in ljubezni za vse lepo, koristno in vse, kar more pospešovati napredek naroda. Glede na to pa, da je Trst trgovsk in obrtnijsk kraj in da ju tukaj posebno dosti slo« venskih obrtnikov, delaicev in trgovcev, menim, da slav. občinstvu najbolj ustreženi, če pretre-sujem denes potrebe trgovskih iu obrtniških krajev, potrebe trgovcev, obrtnikov in delaicev. Pretrosal bodem to po svoji slabi moči razumljivo in po domače, da ino leliko razume tudi manj učeni delalec in obrtnik. Tudi sem pripravljen onim, kateri bi me ne umeli, prav natančno vsako stvar pojasniti. Gospoda! ljudje vsi Žive večidel oh pridelkih kmetijstva, katero obsega raznovrstno poljedelstvo in živinorejo. Toda, ako hoče človek več pridelati, (ker prebivalstvo vedno raste) ako : hoče dostojno oblačiti se, primerno stanovati, potrebuje Še k:»j druzega iu to mora vstvarjati ; t lastnimi rokami in s pomočjo svojega uma. Hrž tukaj, ko se Človek povzdigne iz prvotnega stanja, pristopi k obrtniji in trgovini. Hazna rokodelstva se potem širijo, ljudstvo se začne deliti v stanove in obrtniški izdelki potem človeku lajšajo živenje. Ilrž ko je človek zarad njemu prirojenih lastnosti nadvladanja enega nad druzega sprevidel, da ne more ostati osamljen, ampak da mu je treba združiti se iu osnovali tako društvo, v katerem skrbć eni za eno, drugi za drugo opravilo, začeli so se snovati razni stanovi, iz kmeta in lovca je nastal rokodeloc, iz rokodelca trgovec iti še drugi viŠi stanovi, kolikor bolj se je razvijalo društvo in so postale potrebe veče. Vendar pa moram i tukaj zatrditi, da je človeško društvo nastalo po naravnem potu, po potu svobodnega druženja in da so bili prvi načelniki Človeškega društva svobodno voljeni ljudje, zarad česar pa se ljudovlada najbolj približuje naravnemu stanju človeškega društva in so druge forme vlade nastale le zaradi manjše kreposti ljudstva in poželenja nekaterih stanov po odlikovanju in veči Časti ter zagotovljenju te veće časti svojim potomcem. Ker pa izvira en stan iz druzega, tedaj je jako umljivo, da se kmetijstvo popolnoma ujema z obrtništvom in v podporo zajemna sta si ta stanova tako, da čem boljše reči pridelava kmetijstvo, tem boljše in lep>e izdelke pripravlja na svet obrtnija. — Človeški duh pa no miruje, zatorej pa obrtniki neprenehoma izmišljujejo nove reči in pripravljajo vedno primernejše orodje zase, za kmetijstvo in za vse drugo potrebe. — Naposled iznajde človek prekoristne mašine, ki so mu pomočnice pri mnogovrstnem delu. Tako se je zgodilo, da vidimo v na®em stoletju čudovite mašino in znašbe, o katerih Še sanjali nijso poprejšnji rodovi iu Rog vć, koliko se Še iznajde, o čemer mi denes niti ne sanjamo, in vse le izgnašhe so pripomogle, da so izdelava na svetu toliko blaga, kolikor poprej nikdar ne, in da smo prišli nže tako daleč, da se nemamo več bati občnega pomanjkanja in lakote na nobeni strani sveta, ('lem več pa kak narod prideluje In izdeluje, tem bolj — se bogati in to blago, ti pridelki in Izdelki so gotovo pravo narodno bogastvo. Ali moder narod ne skrbi le za to, da izdeluje in prideluje toliko, kolikor sam potrebuje, marveč si prizadeva na vso moč, da prideluje in izdeluje več in da potem oddaje v inostranske deželo svojo preobilico. Poleg tega pa skrbi, da izdeluje, če le mogoče, sam iu dom;l pridelke kmetlijstva, rudurstva in druge, in da še le potom oddaje te izdelke; — 011 namreč vkoristi vsako priliko, da denar dohaja v deželo. — Tak narod, taka država bogati od leta do leta, temu nasproti pa uboŽava narod, kateri mora več uvažati. On odda Sčasoma ves svoj denar in postane odvisen od tujca. — Mi v Avstriji na priliko pridelujemo dosti dobrega vina, dosti rude, in druzega, a mnogo naših pridelkov gre v zunanje kraje, kder jih požlahtne ali obrtnij-sko prenared6 in potem sopet nam nazaj pošljejo za drag denar. To je znamenje, da naša obrtnija ni na enaki stopinji z obrtnijo svojo smrtjo zgubil skoro vse svoje veliko premoženje, kar je vsak obžaloval, kedor je poznal blažega moža. Njega posebno SeŽancl, nikoli ne pozabijo, ker je on bil prvi, kateri je ta prijazni trg začel lepšati in skrbeti za njega povzdigo. Drugo jutro uže prav rano dam slovć Krasu in se peljem z navadno kraško koreto proti Pivki. Akopram je bilo v avgustu, vendar je kraška burja, posebno čez »Gaberk«, (kder stanuje baba, ki ima burjo vedno zavezano v žaklju in jo odveže, kadar se ji zdi) tako močno brila, da sem prišel ves zmrzel v Senožeče, rojstni svoj kraj. Morete si misliti, kaki Čuti se polaste človeka, ko po mnogih letih zopet enkrat vidi tiste kraje, kder je kot majhen fantiček užival neskrbno živenje in se veselil tega, kar narava v ozbilju podeluje stanovnikom na deželi. Senožeče so zadosti prijazen trg in tam tudi prebiva rodoljubno ljudstvo. Nemškutarjev je bilo tam za časa, ko je še Mulaj bil tam c. k. predstojnik, Še precej; a polagoma so zginoli v teku časa, ali pa so se spokorili in menim, da denes niti gospod Korl menda več tako ne nemškutarijo, kakor so poprej, ko so imeli Še dosti zaslombe. V Senožečah je posebno zanimiv ondotni grad kneza Porcije, ki lepo nadkraljuje senožeški trg, in v katerem se še denes vidi dvorana, v kateri je drugih dežel in da se druge dežele bogati z našimi pridelki. (Vino Uordeaui) Avstrija je torej v mnogih delih odvisna od tujih narodov. Da se pa pridelki in izdelki rasprostira jo hitro po vsej deželi, da pridejo v zadnji kot, da postane mogoč« izvažanje in uvažanje, s kratka, a je odgovoril: »Odprite — jaz hočem svoje ljudstvo, in mojo ljudstvo hoče mone videti I« Zopet iz Opave so poroča ta lo ganljiva drigOdba: Političnega društva načelnik, P. Gruda, je predstavil v Opavi Njegovemu veličanstvu deputacije Čeških društev. Na strani dveh čestit-Ijivlh starčkov jc pristopil, da cesarja pozdravi. Po pozdravu jo začel P. Gruda razlagati o-pavskega Češkega prebivalstva želje: Prišli smo prositi za Uhogo itlko ljudstvo na Sle tkem*, ln pri teh besedah so stopile govorniku in nJega sprcmljalcema solzo v oči. Cesar, zarad tega ves ganjen, odgovoril jo. milostljivo: »Storim, kar jt mogote!« ter jc potem prav prijazno sprojel prošnjo, v katerej so bile napisane vse želje zatiranega češkega prebivalstva. 'Sibirska železnica se na želje ruskega carja žačne brez odloga delati, za potezo Jekatcrin-burg Tjnmenj je uže nakazanih en milijon ru-hljey in ruski bogataž in vlastnik bogatih ural-skih rudnikov, knez Demidov jc prosil rusko vlado, naj se njemu izroči podjetje te železnice, ki bi Evropo z Azijo zvezala. Rusi- delajo čez goro Ural v Sibirijo železnico, katero mislijo speljati do kitajske meje. Taka železnica bi bila Sibiriji in Rusiji neizrečeno koristna. V sibirskem mestu Tomsku pa se je odprlo rusko vseučilišče. V Sibiriji imajo tedaj uže vseučilišče, mi Slovenci pa še pravne akademije ne...... Avstrijska ekspedicija v Afriko. Geografično drtišt o je izd.'ilo poziv, v katerem prosi pripomočkov za avstrijsko ekspedicijo v Afriko. Dr. Emil Holub jc namreč sklenol, vnovič v Afriko potovali in na tri lela proračunjeno potovanje izvršiti od juga do severja skoz vso Afriko. Dr. Holub bi se pri tem potovanji ne pečal zgoli sc zemljeznanstvom, nego tudi znanstv enimi prašanji. — Dosloj so še nobenemu ni posrečila taka pot skoz Afriko. BlagoduSje severnozahodnje železnice. — Čuvaji krudimsko proge te železnice, katera je pozimi zarad snežnih žametov dostikrat po več dni zaprta, prosili so te dni glavno vodstvo te železnice, naj jim dovoli k mesečnej plači 17 gl. nekoliko oglja, da v hudem mrazu ne bodo prezebali. Glavno vodstvo jo to prošnjo tudi v resnici prav natanko pretreslo i blagodušno rešilo, ker je ukazalo, vsaceinu čuvaju — eno okno zazidati I Zdaj pa Čuvu^v no bo več zeblo I Cenik raznega t>laga. KAVA: Moka............ Ceylon biter........ , « piant. Unu In najfinej« . . . « « srednja In '/j ^na ■ « « « natlve ...... Portorleo........... Malahar native......... La Onayra i . . ....... St. Domingo.......... Rahla............ Bio najfineja.......... « fina........... <> '/, lina ln navadna ...... Suiitns navadna in fina ...... Java Maiang......... Costaricca. .......... Manila ............ Guatemala .......... Sladka skorja......... Nageljnovi cvečičl (šibice)..... Poper SinRapore........ « Batavia ......... Piinent Jamajka........ Imber............ Sladkor avstrijski v Stokih rafiniran . « r v kosih ..... OLJE : Bal. jedilno navadno ....... « lino in nujlini'jš« namizno . . . Levantinsko ln Albanežko jedilno . . Corfft j« :u _ 33 41 _ 43 54 _ 70 40 _ 41 40 _ 45 41 _ _ 41 _ _ 50 _ 84 50 39 58 _ m _ __ 0 ___ (1 5 _ 0 (jO _ 02 25 _ 28 18 _ 13 8 50 9 90 — 9G 90 _ 91 97 _ _ 28 _ _ 32 _ 45 10 — 18 10 — 13 7 — 8 71 — 72 20 — 21 10 — 17 1C — 17 oo — _ 20 — 35 25 — 29 28 — 25 21 — 22 :jo — 42 22 — 23 20 — 21 31 — 36 19 50 20 21 50 22 14 — 10 01 — 74 02 50 03 01 50 02 41 _ 12 43 _ _ 82 _ _ 98 25 100 92 75 100 14 75 15 17 _ 17 05 _ 89 UO — 70 14 _ 12 _ 12 11 _ 11 Vi 50 _ 13 — _ 12 50 13 13 — 13 14 _ 14 12 — 12 11 25 11 8 _ _ 24 __ _ 10 _ _ 12 _ _ 7 _ 8 3 - 3 12 25 12 12 50 13 7 - 7 7 - 7 10 75 11 7 _ 7 7 50 8 00 do 00 MOKA ogrska 0 12 3 7 8 8'/, 9 iti.bO, 22.-, 21.411, 20.00, 20.—, 19.50, 18.80, 18.—, 17 —, 15.60, 11.— otrobi debeli......... « drobni ......... ajdova . .......... koruzna . .......... VINO IN ŠPIRIT: Špirit rafinirani 3G° hektol Rum Jamajka (liter)...... « Detnerarl « ...... « St. Jago « ...... Vino cijiersko (hektoliter) .... « Mulaga (aroba)...... « refošk iz Istro (botelja) . . . « istersko (hektol.) ..... « teran « ..... « vipavsko « ..... « hrvatsko « ..... « ogrsko n ..... « dalmatinsko K ..... PREDIVO konopljeno Ferrara..... « Rologna..... u CeBena..... dolgo čišffeno......... « « najllneje..... za dreto........... RAZNO BLAGO: Kafra........ Orehi dalmatinski....... Virii............ Oreški (Muškat)........ T6............. Vanllja (1 kilo)..... Žafran Spanjskl « ..... Galun........... PotaŠelj........... Soda............ Bij domači ln tirolski...... ii Istrski......... . Kolofonij amerikanski...... Votlec (Birnsteln)....... Mjllo kandljsko........ n Corfu......... Cunje........... Gobe za konje ........ n za toaleto........ JeŽice iz Azije . ....... k grško........ u domača Žveplo rimsko v kosih..... k sicilijansko zmljeto . . . . RIBE —polenovke nove........ n staro . . , ..... Arniki Yarmouth (1 sod) .... Sardelle Istrsko « . , , . KOZE —usnje za poplate . ...... lisnje teletina ......... « kravina bela in črna .... kožo surove volovske domače , . . dalmatinske ln bosenske .... amerikanske kravje iz Indtfe telečje . . . je dalmatinske......... zajčje (100 komadov)........ VOLNA bosenska............ aibanoŠka............ grška.............. Iz male Azije........... istrska......... . . . . Deske 1" debele ln 7" Široke za 100 kom. u BOOeolov LES: 8/9 « 10/14 « 8/12 « 10/14 « 8/12 10, '/14 « za 1 cola «1200 « «1200 « «1200 « «1200 « «1200 « « 100 kom. « 100 « « 100 « •/» u h « 'Skurete •/," « « « a Romeljni •/."« 7« « Dlie 2" V/, « 2" mere nove « ...... I1/. - « ...... Deske pol"deboleln 7" Široko za 100 kom. « ii 8/9 « « 100 « « « «10/14« « 1200 •/, « «8/14 « « 1200 «i •/« • ««>/M« « l3°0 Skurete '/," u»kc mir, debele 8/12 1200 « « « a « 10/141200 Remeljni'/»" « « « 100 kom. « »/.'/> ■ « « 10° « « V u « « 100 « Dlle 2" debele cola........ « ll/i « « ........ Traml od «/« do •/, kubični čevelj . . . n •/. do »/,, « ... Rordonall od 24 naprej « ... Drva za kurjavo bukova, seŽenj .... \ Oglje bukovo za 100 K.°....... po tak lik cenah prodaja so tukaj v magazinu dobro volovsko (dun. cent.)..... navadno konjsko......... SLAMA (škopa ržena........... za steljo, pSenično......... w E. d I B"1 SENO ZR M K 0 od f 1 do t 5 30 4 80 _ _ 14 — 10 _ 10 50 12 _ 38 — 38 50 — 86 1 14 — 57 — 72 — 32 — 40 35 _ 60 75 10 _ 12 _ — 80 1 — 20 „ 30 _ 30 _ 40 _ 14 _ 22 _ 10 _ 12 _ 11 _ IG 10 _ 15 40 _ 49 ... 47 _ 48 42 _ 44 70 _ 81 83 . 84 78 _ 108 _ 190 _ 195 — 10 _ 17 46 _ 54 __ 200 _ 300 _ 100 _ 000 _ 38 _ 58 - 40 _ 75 8 50 9 _ 22 23 6 50 — _ 8 _ _ 7 _ 9 _ 5 50 9 50 4 _ 8 45 _ — _ 25 33 _ 10 _ 18 __ 5 m» 17 _ 9 _ 35 _ 22 _ 20 , , 11 _ 17 8 _ 9 _ C 80 7 75 G 75 7 25 20 _ 32 _ 23 _ 20 _ 10 _ 10 15 _ 24 _ 150 _ 175 _ 357 _ G16 _ 145 _ 250 __ 45 _ 55 _ 70 _ 9G _ 108 _ 130 _ 120 _ 150 _ 190 _ 200 _ 00 _ 75 _ 28 38 _ 86 _ 100 _ 110 _ 115 _ 140 _ _ _ 190 - - - 30 38 I 49 — 52 _ 90 _ 91 _ 05 _ GG 71 _ 74 __ 50 _ 58 _ 00 _ G2 _ 57 _ 58 _ 30 _ 31 _ 28 — 29 50 — — le/, — 12 — 12'/' — 21 — 24 — IG — 18 31 30 32 50 38 — 40 G8 _ 70 __ 50 _ 52 _ 53 — 51 _ 42 — 13 _ 44 _ 45 _ 40 _ 47 _ 24 _ 25 _ 23 _ 24 _ — 13 — 14 — 11 — 11'. — 37 — 38 — 40 _ 42 — 19 — 51 11 50 13 50 2 50 2 75 1 50 1 75 1 o 30 1 50 « 1 60 - - Veliki konoert v dvorani »Monte verde« vršil se jc kaj dobro. Predaval jo g. D. in re'il svojo nalogo prav dobro in razumljivo, akoprani še je lo možati »Soči« zdelo nemogoče. To predavanje ponatisnemo v listu, zarad tega nam nij treba o njom govoriti nadalje. Omeniti moramo s posebno polivalo gosp.ne Hakljeve, ki je pokazala prav lep napredek na d u deklamatorike. V Trstu zthg pač nemamo e moči in smemo na to moč iako ponosni bi"...... ........ p< biti. Mešani kor »Ave Marija« se je tako do> adel, da se je moral dvakrat ponavljati. — 'osebno so naduševale občinstvo vrle gosp.ne. Tržaški kvartet je pel v zorno in čudili smo se S osebno močnemu in lepemu basu g. Piskra. [aš Martinček je kakor po navadi tudi ta pol dobro odgovarjal na zahteve, katere stalimo njemu nasproti. Zbor se je dobro držal, posebno pa moramo pohvaliti solista g. Mali-ja, ki je razodeval izurjenega, sohmega pevca s tako izvrstnim glasom, da sme nastopiti v vsaki operi. Čestitamo g. Bartlja k tej besedi in k takim pridobitvam. Akopram nij bilo posebno dosti občinstva (goto o ne nad 500 ljudi) vendar so sme imenovati ta beseda prelep začetem letošnje sezone. !I0 00 20 Dunajska Borsa dtii 3. novembra, Enotni drž. dolg v bankovcih . 71 gld. 80 k. Enotni državni dolg v srebru ,73 . — » Zlata renta........8G 1800, državni zajem.....129 Delnice narodne banke . . .820 Kreditne delnice......279 London 10 lir sterlln . . . .117 Srebro..........— Napoleoni.........9 » 35'/,» C. kr. cekini. ....... 5 » 00 ■ 100 državnih mark.....57 » 85 » Naznanja se p. č. občinstvu, da je G. A. AMORTH svojo prodaliaioo strelnega pr*aliu, dinamita itd. prestavil v Hoja ii nasproti »Dodlci Moreri« campagna Zigon N. 100. S>ojo zalogo ima tudi v Trstu zravan vage g. G. Birtl, via Canale N. 1. 2—1 g( ll* v>TX ft CAUP.I • Koliko Mvln 1« m »vetu. V Avstriji iMO, na Nemškem 3778, na Angleškem 2509, na Francoskem 2000, na Italijanskem 1226, na Busketn 550 itd. vsega skupaj v Evropi 13,628. V Aziji jih je 387, v Afriki 50, v Ameriki 9129 in v Avstraliji 100; tedaj na vsej zemlji 33.291 dnevnikov, tednikov in mesečnikov. Tržno poročilo. Kata — gre zdaj bolj še od rok po rastočih cenah. Olji — v najboljšem menjanju — cene stalne- Sadje — Ker francoaje letos še več kupujejo, nego pa so lani, so cene užo sjpet poskočile in utegnejo še poskočiti. Špeh in mast. — Tega blaga manjka popolnoma na trgu, zatorej se ne more niti govoriti o normalnih cenah. Pričakuje se par sto sodov masti, ki pa so uže večinoma prodani po f. 61—63 Ril — stalne cene. Petrolije — Pred 4.ni dnevi so cene padle za f. —.50, a denes so sopet više in velja denes petrolije sopet f. 15. DomaČi pridelki. — Cene fižola še vedno padajo. Maslo se drži dobro in gre iz prvih rok po f. 85—86. Oesplje tudi v boljšem tnenjenju. — Korun še vedno po f. 3. — Drugi pridelki brez spremembe. Vrednostni papirji — so sopet v najboljšem menenji in borsa sopet vesela. Sploh, znane izvrstne Voščene sveče iz garantiranoga nepokvarjenega buČelnega voska pri P. in R. SEEMANN-u v LJUBLJANI. U -2 Tisoč in ena noč. Pravljice iz jutrovih dežel. Bolj kratkočasnih in mikavnih povesti ni kmalo, kakor Tiaoč in ena no5; dokaz temu da so jih uže skoro vsi narodi v svojo literaturo sprejeli. Vsak mesec izhajata dva snopiča v ličnem zavitku po 64 strani in eno podobo. Vse knjige bodo obsegale kakih 40 snopi če v. Cena snopiču '»O kr., po pošti %% kr. Abonira se pri založniku J. Krajecu v Novomestu, pa tudi po tseh bukvarnah. Dobivajo se tudi 10-2 Spisi Krištof Šmida. Dozdaj izšla 2 zvezka. Cena zvezku, posebno lično vezan 70, trdo 40, mehko 30 kr. Dva mlina, vsak s tremi tečaji, z gospodarskim poslopjem, njivami, travniki m hosto sta iz proste roko na prodaj. Eden za f. 2000 — drugi za f. 1800— Tretji del kupa so ima plačati pri naredbi kupnega pistna, drugi dve tretjini pa u več letih. Kdor želi kupiti onega ali pa oba omenjenih mlinov, naj so ustmeno ali pismeno ob orne do Kertkega lupnnstva, od kteroga bo bolj natančni odgovor dobil, ako pismu marko za 5 krc. priloži. Županstvo Kerfiko 17. oktobra 1880. Lastnik, druitvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni urednik: Anton Šlunder. Tisk. Fran Huala v Trstu.