k u.
V Trstu, v sredo 3. novembra 1880.
Ted)i V
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
< V alinoati j« not >.
„EDINOST" izhaja vsak) srado; i-.sna za vsa leto je 4 gld. 40 kr., za poln leta 2 ffld. 30 kr., za Satrt leta I gld. 20 kr. — Za oznanila, kakor tudi za poslani™ m plačuje za navadno SatlrUtopno vrsto: 12 kr. če se tiska l krat, 10, če se tiska 2 krat, 8 ća se tiska 3 krat, Za večja črka po prostoru. Pri večkratem tiskanji ja cena v primeri manjša._____
Naročnina 1 it vsa drugo naj s> polllja upravnlŠtvu (Vit »n/g, Ctu /litrichr/, V 10 t I nimn) — Nefrankirana pisma se na spr.ij tnvij >. 11 dopisi brt/. posabne vrednosti se ne vračalo — P.iaainAzn* številke se dobivajo po 10 kr. v raznih tralikali po mestu.	J	'»»imezn«
Laški pohlep po slovenskih deželah.
Zgodovina nas uči, da je bila laška politika Avstriji vedno sovražna. Ko je bilo še lombardo-beneško kraljestvo v avstrijskih rokah, morala je Avstrija vzdržavati veliko vojsko na EČavi in Padu, da jo dušila upore i zatirala veleiz-dajske izjave, katere je posebno sardinska vlada z angleško i francosko podporo netila, kar je tudi Prusiji jako ugajalo, da je toliko lažje na Nemškem Avstriji polena pod noge metala. Poprej je na Laškem tlelo, od leta 1848 sem pa se je unel plamen, ki še dan danes ni pogašen. Sardinja, če tudi tepena, znala je s zvijačo pridobiti si lombardo-beneško kraljestvo, i če tudi si je podvrgla vso Italijo, vendar še ni sita, še stega grabežljive svoje roke po južnem Tirolskem i slovenskih deželah. Da je to res, vidi vsak, kdor ni slep, to nam dan na dan razodeva irredenta, katere prodrzno in izdajiko postopanje naša vlada le premirno i prelahko-krvno gleda, namesti da bi ga z vso postavno oatrostjo zatrla i meje postavila Avstriji nevarnemu polaščevanju slovenskega naroda. Ita-liianska propaganda je na Primorskem izvrstno organizirana ter se od dne do dne krepi; ona širi lz šol in uredov italijanski jezik mej slovansko ljudstvo, ona po časnikih trobi pot Italijanom v slovanske dežele; njej nikoder ne manjka novcev, kder gre za italijanske namene; čuli smo, da le »Indipendente« dobiva na leto 12000 gld. podpore. Po tem takem nI Čudo, da na jadranske obali z vso silo pritiska Italljanstvo, i to toliko manj, ker naša vlada tega prav nič ne ovira, marveč še neposrednja podpornica je, ker pripušča neopravičeno prednost italijanskemu jeziku v šolah, uredih in sploh v javnem žive-nju. Pa tudi naša mlačnost spodkopuje nam lastna tla; mi mnogo govorimo a premalo delamo, prepičlo podpiramo narodne zavode, glasila i boritelje, le preradi roke križem držimo, pretaka bremena nalagamo drugim, potem pa jih še oviramo, pisano jih gledamo ter jim, žalibog, očitamo slabosti, ako pod teškim bremenom omagujejo in omagajo. Italijani ne delajo tako, vsak je v svojem določenem poslu vedno na svojem mestu, malo govori, a mar-
ljivo dela celoti v korist; njihova disciplina jc stroga i delo zato vspesno. Naši irredentarji imajo živo vero, de slovansko primorje prej ali slej priklene Italija nase i zato se smatrajo za. narodne apostole, ki jej pot pripravljajo. Oni večidel menijo, da je njihovo poŽrtovalno delo patrijotično i moralno opravičeno. Da je temu res tako, to nam priča njihova vstrajnost i stroga disciplina, katera bi sicer nemogoča bila; plačani ali neplačani petardisti I drugi očitni rogovileži, katere irredenta potrebuje za efekte, ne smejo nas motiti o tej sodbi.
Nerešena Italija itna dovršen načrt, v kateri so uvrščeni vsi stanovi od najvišjih do najnižjih, ona je pripela svojo mrežo na mini-sterski sedež prav tako, kakor na stol čevljarskega krparja; ona ima svoje apostole mej plemstvom i prostim ljudstvom. Kdor tega ne veruje, naj čita v »Edinosti« uže omenjeno Fambrijevo knjigo: »Istria 6 il nostro confine orientale«.
Ako bi kedo trdil, da zdaj nema Italija poželjivosti po avstrijskem Primorji, ker se ni ganola, ko je Avstrija Bosno zasedala i bi takrat bila imela dobro priliko; temu moram odgovorili, da je imela Italija dvojni vzrok, zasedanje mirno gledati; prvič je morala mirna biti, ker je zasedenje zahtevala Evropa, a ne le Avstrija, vsej Evropi pa se Italija ni mogla po robii postaviti; drugič Italija celo želi, da bi Avstrija še dalje, celo do Soluna segla, ker bi se b tem utegnola vplesti v nevarnosti, vz-laBtl v pravdo i razpor z Busijo in Angleško, ali vsaj priti v take razmere, katere bi Italiji slovanske primorske dežele lahko v naročje vrgle. Taka je zdaj italijanska politika nasproti Avstriji, tu veljajo besede: Timeo Itaiiain et dona ferentem.
Da prav sodimo, o tem nas potrjuje tudi knjiga z naslovom: »Gli eredi della Turchia«. Ta knjiga je te dni prišla na svitio v Milanu, spisal jo je učeni profesor ustavnega prava na pavijskem vseučilišči Attilio Bruniatti, v slovanskih zadevah jako podučdn mož. Kaj je te knjige namera? Ona iina lepe besede za Avstrijo, hlini se, kakor bi Italija bila Avstriji najboljša prijateljica, i kakor takej daje svete: naj posede vso ozemlje do Soluna, tam doli so
lepe, bogate dežele, v katerih se bo, ko jih avstrijska kultura obsenči, med i mleko cedilo; iz egejskega morja potegne nase vso trgovino, ki bo bogatila avstrijske narode; tam doli so nesrečni krlstljani, ki zdihujejo pod turškim jarmom, krščanska ljubezen zahteva, da jih otme in osreči Avstrija, h katerej stegujejo ožu-Ijene svoje roke, i nazadnje — zdaj sname Bruniatti naličje — potreba je, da se avstrijsko-italljanske meje na Tirolskem i Primorskem vredć, to je, da se južno Tirolsko, Trst, Istra i Notranjsko Italiji v žrelo vrže. Da Bruniatti lukt knjige ni pisal -zgoli iz lastnega nagiba to jo prav gotovo; knjiga jc nedvomljlvo porod italijanske diplomacijo i narodno politiko; kakor taka pa ima velik pomen, ki glasno kliče našej vladi i nam primorskim Slovanom: Pozor I Na stražo I Italija stega kremplje po avstrijskih deželali i ker se boji, da jej zopet v proglji no ostanejo, zato si prizadeva s hinavskim dobri-kanjom našo vlado omamiti, da bi potem pograbila, kar jej v kremplje pride.
Mi primorski Slovani pri tacih okoličanih ne moremo, ne smemo molčati, ker tu gre za život našega naroda, na vagi je naše živenje i naša smrt; Če tudi je naš rod krepak, pogumen i hraber, vendar je premajhen i preubog, rta bi se mo^el sam braniti prevellkej sili sovražnikov, ki bi pridrli z laških ravnin na našo skale; a te hrambe zdaj nam tudi še treba ni, nujno pa potrebujemo drugo enako krepke, ali še krepkejše hrambe, za katero uže leta i leta prosimo i prosimo: mi potrebujemo resnične narodne enakopravnosti, da usta\imo silnega laščevanja bobneče valove, ki pretć nas potopiti. Italijanska knjiga jo nam in Avstriji ne-varniša, nego italijanski met; mi ne bi obupali, ako hi italijanska vojska naše krajo zasedla, ker poznamo njene, svoje i svojih bratov moči ter vemo, da bi tepena v kratkem času našim goram hrbet kazala; kar pa v oblast dobi italijanska knjiga, to je nam za vselej izgubljeno, to jo naša smrt. Kedaj je uže pevec pel, da zarija rumeni na Adriji in vendar nam še niso zasijali oži IjajoČega solma veseli žarki t Ali učakamo tistega dneva, ko se slovenskemu učencu dA slovenska knjiga, slovenskemu kmetu slovensko pismo?
(Jas jo drag, naglo in osorno fofoče njegova penita, na moč pritiska ptujstvo k nam ; zavrnimo ga s krepko roko, utažimo: do sem i dalje ne I Vsacemu svoj profor, vsacemu svoje pravice I Nič več, nič manj IV t
---
Slovenščina pri tržaškem magistratu
Tržaški magistrat i slovenski jezik ste dvo nasprotni stvari, kakor ogenj in voda. Nevolja obide človeka, ki stopi v občinski urad ter posluša razgovore mej okoličanom i laškim ma-gistratovim uradnikom. Prvi ni zmožen laščino drugi ne slovenščine; prečudni so ros ti pogovori. Kmet dopoveduje to in ono, povprašuje zarad davkov (ti iti ?e nekaj druzega so pri magistratu glavna stvar); uradnik gleda debelo kmeta; umejo ga ne; potom, to se ve da, odgovarja mu narobe i kmet še te^-a no umejc, da nastane babilonska zmešnjava, ako ni koga zraven, ki tolmači praŠanja in odgovore.
Nedavno jo bil eden Izmej odličnIŠih Bar-kovljanov pri magistratovoj davkariji ter naletel na tak babilonski pogovor; noV Openec so jo zabadava prizadeval, da bi svoj posel opravil 1 da ga ni Barkovljan iz zadrego re - il, utegnol bi sc bil brez vspelia na Opčine vrnoti i dragi čas potratiti. — Ali jo užo res do tega prišlo, da se mora nad polovico prebivalstva v Trstu in okolici le zarad toga laščino učiti, da more z magistratovim uradnikom govoriti? Ali so tržaški občinarjl zarad magistratovih uradnikov na svetu ? Mestni zbor pri imenovanji teh uradnikov še nikoli ni vprašal, ali jo prosilec zmožen slovenskega jezika, da, slovenski jezik mu jc lo spotika; prepričali smo so užo večkrat, da so dobili služim taki ljudje, ki nemajo ni potrebnih šol, ni zmožnosti, veliko boljše podučeni i slovenskega jezika zmožni prosilci pa so so zavračali, Počena koliba mora biti lahonski cvet, avstrijskega rodoljubja v njoj nikoli no opazujemo; od glave riba smrdi; ta koliba mora biti zaprta sovražnici slovenščini, ki trka na njena vrata, ki se jej morajo prej ali slej, ako ne z lepa, pa so silo odpreti. Mi ne moremo dopuščati i mirno gledati, da sc nam na na-ej
'odlisteks
Popotne črtice.
Spisal Tdre Poldetov.
(Dalje).
No, prav on je enkrat to le nasvetova! zarad pogozdovanja Krasa: Rekel je: Kaj te vojake zastonj pasejo po vojašnicah; na Kras naj pošljejo enkrat manovrirat par brigad in naj dado nalogo, da mora vsak vojak par sto drevesc vsaditl; nekoliko let tako, pa boste videli, kako hitro bode zelen zdaj sivi Kras. — A njegov oče, stari Župan, zavrnol ga je rekoč: Kaj pa oni tički, ki študirajo visoke šole tam v Gradišči in v Kopru; sem na Kras naj bi poslali vse skup in tukaj naj bi se ubijali se skalovjem, naj bi pogojzdovali, kamenje ruvall; ti ljudje imajo zadosti časa in bolje bi bilo, da bi Kras pogojzdovali, nego pa poštenim in ubogim rokodelcem konkurenco delali. — Slišalo se je tisti večer pri izvrstnem teranu še mnogo drugih nasvetov, bolj ali manj pametnih in celo komičnih. — A jaz sem bil druzega menjenja. Rekel sem In trdim še, da bi bilo najboljše, ako bi se puščalo pogozdovanje občinam samim:
najpred naj se razdelć goličave in pašniki, kolikor jih srenje na rabijo za pašo i. t. d., potem naj vlada razpiše darila in obilna darila, katera naj bi vlada vsako leto delila onim, ki so vzorno pogozdovali; razen tega naj bi se dala postava, da so vse take pogozdeno goličave vsaj 50 let proste vsacega davka.
Prepričan sem, da se ljudstvo potem samo poprime in pridno poprime pogozdovanja; skušnja pa nas uči, da nebena vladna naprava ne velja dosti, ako se je ljudstvo samo ne poprime in zatorej mora vsaka pametna vlada podpirati in spodbujati le delalnost ljudstva in polagoma odstranjevati birokratizem, kajti pri zelenej mizi ne da se pogozdovati.
Mej tem premišljevanjem sem dospel, da sam nisem vedel kedaj, v Sežano, kraško kapi-talo. Slovesnega sprejema nij bilo; a ker sem prijatelj županu, podžupanu, doktorju in družim honoracijam sežanskim, moram reči, da sem bil bolje sprejet, nego bi bil sam Depretis; »No, Irredentar, si pa vendar enkrat prišel?«, tako in enako so me nagovarjali in kmalo sem se nahajal v lepem društvu pri najboljšem teranu, kateri čaka pivcev ob zidu v županovoj kleti. To vam ie kapljica, pri kateri se je dalo kaj dobro politizirati! Menili smo se in nasvete stavili, kako bi se mogla spojiti »Edinost« in
»Soča« v en sam list; a kakor se |e kesneje pokazalo — za norca smo imeli drug druzega, kajti Slovenec jo rojen diplomat in se zna dobro sukati po pregovoru Talleyrand-a: Bog je dal Človeku govor, da z njim zakriva svoje misli. — Sklepi so bili prav navdušeni in napl-vali smo si: Cahej Tropinarju — Tropinar Ca-lieju — županu, dr. Čudežu i. t. d. Naš župan je bil prav židane volje, pa je tudi mož, poln zdrave pameti in ne vžone ga vsaka muha. Pa saj je sin vojvode Brkinskega, kateri je znan zaradi svoje bistroumnosti in — kar potovalcem še več velja — izredno gostoljuben. Pod novim županom je Sežana vrlo napredovala; popravili in zdaljšali so cerkev, napravili ljudski vrt, ki je sicer majhen (en miniature), a kljubu temu prijazen; zidalo se jo mnogo prav lepih hiš, povsod vlada čistota, s kratka: Sežana, ta kraška metropola, dela na potovalca najlep'i vtisok, podobna jo majhnemu mestecu, in kedor si še ogleda prekrasni vrt gosp. Scaramange »Vlila Mirassassi«, potem vrt g. Polaja, ostano v resnici očaran, kajti ni mogoče domi Ijati si take krasote sredi Krasa in polovalec so no bode kesal, ako si ogleda oba ta vrta. Ker nže govorim o Polajovem vrtu, naj omenim, da je bil rajnki lastnik lepega posestva v Sežani rojen Sežanec torej pravi Kruievec, pa jako zname-
niti Človek. Imel je nekoliko časa pošto v Sežani, a užo v svojej mladosti si jo izvolil burno živenje, popustil je domaČo hišo in šel na Hrvatsko, kder si je havil z raznimi špekulacijami, po več letih se je zopet vrnol. — Leta 18oi se je začela zidati železnica od Ljubljane do Trsta; naš Polaj nij imel sicer dosti denarja takrat, pa toliko več duha in korajže; mož jc toliko časa vrtal in gledal, da jo prevzel zidanja najvećega dela one železnice (on je na pr. zidal vse velikansko prodore mej Divačo in Sv. Petrom) in so jo v nekoliko letih pomilijonaril i cenili so ga nad 2 milijona, — Mož pa je kljubu temu ostal dober Kra ovoc, pomagal jo rad domači občini, kateri je hil večletni župan, skrbel jo za zboljanje kmetijstva i. t. d. Cesar sam ga je odlikoval z Kranc-.Iožefovim redom. Skoda, da se je spustil v vrtinec novih špekulacij in da je prišel v roke Židom Dunajskim n Tržaškim, kateri so ga varali na \se strani. Prevzel je rudnik in tovarne v Koflachu, dve tovarni v Beču, nek voći rudni, v Dalmaciji, s kratka: nakop.d si je hil na glavo preveč reći, kiitorih nij mo^el nadzinti; poleg tega je bil tudi predober člove;, > ,>■ vsakemu zaupal ju to g.i jo spremilo I t > , da je uzel seboj v mrzli grob piepri.an.e, d . na tem svetu je vendar išče — pre\ara moža, ki je pred
femljl, katero smo podedovali od svojih ofetov, kratijo narodne, postavno priznane pravire; mi ne moremo trpeti, da bi magistrat z nami svojevoljno ravnal. Ali morebiti on ni navezan na državne postave? Ali država nema dolžnosti, ukazati, da se spolnujejo ? Ako temu ne bi tako bilo, čemu so nam postave ? Mi se ne damo vpreči v italijanski jarem, ki nas do krvavega žuli, mi nečemo magistratu nositi krvavo zasluženih novcev, da bi mu ti rabili v zatiranje našega in veličanje laškega naroda.
Naj bi lahonaki magistrat pomislil, da se naš glas ne gubi v ozkih mejah Trsta i njegove okolice, ampak da se razlega daleč čez te meje mej nebrojne na.še brate, ki imajo srce za nas i pazno gledajo, kako se nam godi; oni nikoli ne dopust t, da bi naš jezik utonil v valovili jadranskega morja. Prazna je prošnja laških nerešencev: »Pridi k nam, laško kraljestvo I« On, ki je polu s\6ta podaril sinovom Siave, nI storil tega brez velicega človečanskega namena, ni jim dal bogatega krasnega jezika zato, da bi se ta božji dar uničeval, ampak da se razvije In osrečuje ljudstvo, katerega je ko listja in trave. Narod, ki s krepko mišico brani svojo zemljo — i to je Italijanom le predobro znano — ni kaplja na veji, katero otrese vsaka sapica! narod, ki z uma svitlim mečem varuje svoje pravice, ne more biti podnožje ptujčevej ptHi.
Zato bi tržaški magistrat prav storil, ako bi slovensko narodnost nekoliko bolj spoštoval, ker nje zatiranje i proganjanje mu ne prinese dobrega sadu; kolikor bolj jo bode proganjaj, toliko bolj bo nanj pritiskala, da si pridobi tisto mesto, do katerega ima sveto pravico.
Tržaški magistrat naj bi premislil, da Italijani uživajo pri nas le slovansko gostoljubnost i da gostu nikakor ni pristojno i spodobno ukazovati v ptujej hiši, ainpak ponižen naj bo in hvaležen.
Narodno gospodarstvo
in nlega upliv na države k posebnim oziroui nn delavne »lanove*
Predavanje clnć 31. oktobra 1880.
T. P.
Uže večkrat sem govoril z raznih odrov o naši narodnosti, o svobodi, o splošnem napredku. Tudi sem uže večkrat govoril o materijalnom napredku našoga naroda ter poudarjal, da je materijalni napredek nam Slovencem še najbolj potreben, ker dobro gmotno stanje nas vodi do neodvisnosti in neodvisnost do politične zrelosti in do veselja in ljubezni za vse lepo, koristno in vse, kar more pospešovati napredek naroda. Glede na to pa, da je Trst trgovsk in obrtnijsk kraj in da ju tukaj posebno dosti slo« venskih obrtnikov, delaicev in trgovcev, menim, da slav. občinstvu najbolj ustreženi, če pretre-sujem denes potrebe trgovskih iu obrtniških krajev, potrebe trgovcev, obrtnikov in delaicev. Pretrosal bodem to po svoji slabi moči razumljivo in po domače, da ino leliko razume tudi manj učeni delalec in obrtnik. Tudi sem pripravljen onim, kateri bi me ne umeli, prav natančno vsako stvar pojasniti.
Gospoda! ljudje vsi Žive večidel oh pridelkih kmetijstva, katero obsega raznovrstno poljedelstvo in živinorejo. Toda, ako hoče človek več pridelati, (ker prebivalstvo vedno raste) ako : hoče dostojno oblačiti se, primerno stanovati, potrebuje Še k:»j druzega iu to mora vstvarjati ; t lastnimi rokami in s pomočjo svojega uma. Hrž tukaj, ko se Človek povzdigne iz prvotnega stanja, pristopi k obrtniji in trgovini. Hazna rokodelstva se potem širijo, ljudstvo se začne deliti v stanove in obrtniški izdelki potem človeku lajšajo živenje. Ilrž ko je človek zarad njemu prirojenih lastnosti nadvladanja enega nad druzega sprevidel, da ne more ostati osamljen, ampak da mu je treba združiti se iu osnovali tako društvo, v katerem skrbć eni za eno, drugi za drugo opravilo, začeli so se snovati razni stanovi, iz kmeta in lovca je nastal rokodeloc, iz rokodelca trgovec iti še drugi viŠi stanovi, kolikor bolj se je razvijalo društvo in so postale potrebe veče. Vendar pa moram i tukaj zatrditi, da je človeško društvo nastalo po naravnem potu, po potu svobodnega druženja in da so bili prvi načelniki Človeškega društva svobodno voljeni ljudje, zarad česar pa se ljudovlada najbolj približuje naravnemu stanju človeškega društva in so druge forme vlade nastale le zaradi manjše kreposti ljudstva in poželenja nekaterih stanov po odlikovanju in veči Časti ter zagotovljenju te veće časti svojim potomcem.
Ker pa izvira en stan iz druzega, tedaj je jako umljivo, da se kmetijstvo popolnoma ujema z obrtništvom in v podporo zajemna sta si ta stanova tako, da čem boljše reči pridelava kmetijstvo, tem boljše in lep>e izdelke pripravlja na svet obrtnija. — Človeški duh pa no miruje, zatorej pa obrtniki neprenehoma izmišljujejo nove reči in pripravljajo vedno primernejše orodje zase, za kmetijstvo in za vse drugo potrebe. — Naposled iznajde človek prekoristne mašine, ki so mu pomočnice pri mnogovrstnem delu. Tako se je zgodilo, da vidimo v na®em stoletju čudovite mašino in znašbe, o katerih Še sanjali nijso poprejšnji rodovi iu Rog vć, koliko se Še iznajde, o čemer mi denes niti ne sanjamo, in vse le izgnašhe so pripomogle, da so izdelava na svetu toliko blaga, kolikor poprej nikdar ne, in da smo prišli nže tako daleč, da se nemamo več bati občnega pomanjkanja in lakote na nobeni strani sveta, ('lem več pa kak narod prideluje In izdeluje, tem bolj — se bogati in to blago, ti pridelki in Izdelki so gotovo pravo narodno bogastvo.
Ali moder narod ne skrbi le za to, da izdeluje in prideluje toliko, kolikor sam potrebuje, marveč si prizadeva na vso moč, da prideluje in izdeluje več in da potem oddaje v inostranske deželo svojo preobilico. Poleg tega pa skrbi, da izdeluje, če le mogoče, sam iu dom;l pridelke kmetlijstva, rudurstva in druge, in da še le potom oddaje te izdelke; — 011 namreč vkoristi vsako priliko, da denar dohaja v deželo. — Tak narod, taka država bogati od leta do leta, temu nasproti pa uboŽava narod, kateri mora več uvažati. On odda Sčasoma ves svoj denar in postane odvisen od tujca. — Mi v Avstriji na priliko pridelujemo dosti dobrega vina, dosti rude, in druzega, a mnogo naših pridelkov gre v zunanje kraje, kder jih požlahtne ali obrtnij-sko prenared6 in potem sopet nam nazaj pošljejo za drag denar. To je znamenje, da naša obrtnija ni na enaki stopinji z obrtnijo
svojo smrtjo zgubil skoro vse svoje veliko premoženje, kar je vsak obžaloval, kedor je poznal blažega moža. Njega posebno SeŽancl, nikoli ne pozabijo, ker je on bil prvi, kateri je ta prijazni trg začel lepšati in skrbeti za njega povzdigo. Drugo jutro uže prav rano dam slovć Krasu in se peljem z navadno kraško koreto proti Pivki. Akopram je bilo v avgustu, vendar je kraška burja, posebno čez »Gaberk«, (kder stanuje baba, ki ima burjo vedno zavezano v žaklju in jo odveže, kadar se ji zdi) tako močno brila, da sem prišel ves zmrzel v Senožeče, rojstni svoj kraj. Morete si misliti, kaki Čuti se polaste človeka, ko po mnogih letih zopet enkrat vidi tiste kraje, kder je kot majhen fantiček užival neskrbno živenje in se veselil tega, kar narava v ozbilju podeluje stanovnikom na deželi. Senožeče so zadosti prijazen trg in tam tudi prebiva rodoljubno ljudstvo. Nemškutarjev je bilo tam za časa, ko je še Mulaj bil tam c. k. predstojnik, Še precej; a polagoma so zginoli v teku časa, ali pa so se spokorili in menim, da denes niti gospod Korl menda več tako ne nemškutarijo, kakor so poprej, ko so imeli Še dosti zaslombe. V Senožečah je posebno zanimiv ondotni grad kneza Porcije, ki lepo nadkraljuje senožeški trg, in v katerem se še denes vidi dvorana, v kateri je
drugih dežel in da se druge dežele bogati z našimi pridelki. (Vino Uordeaui) Avstrija je torej v mnogih delih odvisna od tujih narodov. Da se pa pridelki in izdelki rasprostira jo hitro po vsej deželi, da pridejo v zadnji kot, da postane mogoč« izvažanje in uvažanje, s kratka, <ia postane hiter promet, potrebujemo še posebnih sredstev mej kmetovalci, obrtniki, fabrikanti in tistimi, ki hočejo kaj imeti, na kratko rečeno: mej producenti (pridelovalci) in konsumenti (vživaici). A ti posredovalci so trgovci vsake vrste pa dobre ceste, železnice, kanali, brodarska društva, kakor naš Lloyd in podonavsko brodsko društvo. A sopet je treba, da so ti trgovci povsod domači in pošteni ljudje, kajti drugače postanejo pijavke narodov, kakor se to godi na Poljskem, nekoliko na Hrvatskem in drugod, kder imajo židje vso trgovimo v rokali in narod neusmiljeno dero tako sicer, da se je bati v takih krajih velikega društvenega poloma. — 1 Tudi je potrebno, da so ceste in druga sredstva za promet v državnih rokah, da se s takimi sredstvi za občni promet ne bogatć privatni ljudje, kajti ceste morajo služiti samo občnemu blagostanju in država mora Je na to paziti, da je promet prav po ceni.
(Dalji piih.)
prenočeval Karol V, ko je potoval v Španijo, in katera je bila zidana nalašč v ta namen. V tem gradu je tudi prebival naš ljudski pesnik Miroslav Vilhar in »Mila lunica«, in mnogo drugih pesnij se je v prvo pelo v Senožečah. Spominjam se tudi jaz, da sem mnogokrat prepeval te prvence Vilharjevo muze. Senožeče so bile nekoliko časa jako imenitno, kajti tam jo prebival nekoliko Časa tudi naš prvi jezikoslovec, gosp. Levstik in tam se je tudi rodila ideja, izdavati v Ljubljani Časnik »Naprej«, ki je bil najbrže najboljši politični časnik, kolikor smo jih še dozdaj imeli Slovenci. Kar se mene tiče, moram pripoznavati, da sem preživel v teh neznatnih Senožečah najlepše Čase svojega ži-venja, in da mi je občevanje z Vilharjem in Levstikom vdihnolo prvo iskrico rodoljubja v moje tistikrat Še jako mlado in rahlo srce. — Da pa so je narodno živenje na Notranjskem tako zgodaj začelo širiti, in da se je tako dobro vtrdilo, komu se imamo zahvaliti, ako ne rajnkemu Miroslavu, katerega domače pesmice prepeva še zdaj in bode vedno prepevalo na Notranjskem vse: staro in mlado.
(Dalje prih.)
Štetje ljudstva konec leta.
Kedor pozna zelo marljive naše lahone i Slovanom jako neugodne razmere v Trstu i njegovej okolici, ta nam mora pritrditi, kako potrebno je uže zdaj opozarjati nase Slovence na splošno ljudsko štetje. Ko je naš magistrat pred dvema letoma neko ljudsko štetje zaukazal, tedaj smo videli, kako so Lahoni delali Lahe iz slovanskega debla, leteli so od njega Itomu-lovi potomci, kakor trske izpod tesarjeve sekire. Skoro vse prebivalstvo je bilo vpisano v laško knjigo in kar naglo se je »Cittadino« pohvalil, da je v Trstu, Čujte! — 100.000 Lahov. S to številko se je tudi večkrat naša narodnost po časnikih žalila in sramotila ter tako uničevala, da je sleherni, kateri ne pozna tržaških razmer, mislil, da smo Slovenci izginoli. Naši nasprotniki porabijo tudi pajčevino, da zanjo skrijejo svoje slabosti in nagosti, tem trdnejše pa se poprimejo lažnjive številke, da bi na našo vlado bolj pritiskali, laščino zaslanjali, nas Slovence pa na steno pritiskali, in vzlasti, da bi onkraj Adrije opozorili Italijane, da je tukaj Večina laška, katera teško čaka rešenja. Da se lažnjive številke po moči znižajo, da slovensko ljudstvo v veliko lastno škodo do malega števila ne skoprnl, zato je velika potreba, da vsak izobraženi narodnjak uže zdaj začne ljudstvo na to opozarjati, naj se za nobeno ceno ne da pregovoriti in prevariti, ko pridejo dotični uradniki, ali če se pošljejo pole, ampak naj v polo razločno zapiše, da je Slovan i da je njegov domači jezik Blovanski jezik, ali pa vsak naj pove: Jaz sem Slovan in govorim v družini slovenski jezik. Vsak zavedeni Slovenec je dolžan delati povsod za to stvar. Vse svoje prijatelje mora opozoriti važnosti, ki nastane iz štetja ter podučevati, da se ne bomo dali politično moriti od onih, ki bi radi število našega naroda zmanjšali. Okoličani, vam jo posebno treba paziti, ker so nekateri uže taki, da jih ni teško premotiti.
V vsakej vasi so nekteri vrli in odlični možaki in naši politični prijatelji, Od teh posebno pričakujemo, da svoje sosede dobro poduče i pazijo, da se no bodo godile goljufije, kakor je to uže navadno. Treba je posebno to pomisliti, da rogovileži najbolj zato hrepene po velikem številu laškega prebivalstva, da bi s tem izdajska svoja početja lažje opravičevali i bolj v Italijo silili. Iz tega pa lahko nastane kako novo vprašanje, ako se ne bode vlada bolj na nas ozirala. Laških agitatorjev, dobrikačev, svarilcev, obetunov i grozileov ne bode manjkalo, ne slušajte jih, ampak pokažite vsakemu vrata in če se bode nespodobno in žaljivo vedel, plačajte ga z navadnim deželnim denarjem, če tudi ni kovan iz srebra ali zlata, pa v posebnih prilikah vendar velja.
Ako vas hočejo zapeljati gospodarji ter vam prete s6 svojo jezo in izgubo službe, bodite trdni, odgovorite jim, da jih boste tožili zarad kraćenja osobne svobodo i njihova imena po Časnikih objavili. »Edinost« ho take nepo-stavnosti, ako so jej naznanijo, ostro grajala. Pri splošnem štetji ljudstva moramo biti de-lalui, našu pozornost mora biti povsod, in če se kde kaka napaka pokaže, treba je, da se rekiamiru po postavnem potu. Pri ljudskem
Štetju je vsaka enojka vafna fn kolikor enojk
izgubimo, za toliko obogati naš nasprotnik. Število našega ljustva bode podloga narodnim našim pravicam, i to je najvažnije, ker potem se bo ravnala vlada, kader bo take pravice merila, ustanavljala šole in uradnijam dajala narodnost zadevajoče ukaze; ako se bomo tedaj vpisavali za Lahe ali Nemce, jemali si bomo sami narodne pravice, morili bomo lastni narod; to pa je greh zoper sv. Duhsi, pred katerim vsaka poštena duša trepeta, ker se ne odpušča ni na tem, ni na onem svetu.
Mi smo tega menjenja, da bi prav bilo, ako bi politično društvo »Edinost« Še ta mesec ali prve dni decembra sklicalo občni zbor, in to stvar ozbiljno v roke vzelo.
Kritični politični pregled.
DomaČe dežele.
Državni zbor se ima sklicati na 22. novembra, ker do tistega časa izvršite delegaciji svoja dela.
Prejšnja poročila so naglašala, daje izvršujoči odbor državnozborske desnice sklenol podpirati vlado le tedaj, kader pojde za izvrševanje v prestolnem govoru omenjenih točk; sedaj pa se poroča iz vladnih krogov, da hode desnica državnega zbora grofa Taaflfeja v vseh rečeh podpirala, temu nasproti pa se je on zavezal, da hoče izpolniti narodnostne tirjatve. — Da bi se to izpolnjevanje vendar uže začelo; če bomo tega še dolgo Čakali, potem izgubimo vero v Taaffejevo besedo In izgubljena vera je huda stvar. — Gotovo pa je to, da se je držav-nozborska desnica tesnejše zvezala i sklenola, v prihodnjem zasedanji v vseh rečeh zložno postopati. Kakor se pa desnica krepi, tako razpada ustavoverna stranka, ki v zadnjih tednih počenja uže take burke, da jo zaničujejo ter se jej rogajo celo časniki v svetem nemškem cesarstvu.
Ustavoverci dobivajo vedno občutljivše nezaupnice iz nemških dežel. Tako je ljudsko društvo v glavnem zboru v St. Pflltnu dne 20. min. meseca mej drugim sklenolo resolucijo, da se ozbiljno protivi trditvi deležnikov nemško II-beralskih shodov, da je vznemirjeno vse nemško ljudstvo v Avstriji, i da z veseljem pozdravlja sklicanje nemško-konservatlvnega shoda v Llnec,
Na Dunaji pa je 25. min. meseca dunajski državni poslanec v dolgem govoru in vpričo obile množice volilcev ostro očital ustavovercem sleparijo in goljufijo ter dokazoval, da nij v nevarnosti ni ustava, ni nemštvo, ni država i da je poštena in Avstriji koristna grof TaafTejeva politika. Dunajsko ljudstvo je zelo oaupnol ta govor, ker take sodbe i toliko britke resnice uže davno ni slišalo. Tako se drobi in razpada vse, kar so ustavaki v svojem napuhu zidali.
Dr. Rieger je svoj namen v Peštu dosegel. On je šel zato tja, da je razjasnil namene av-tonomistov i da Madjare do tega pripravi, da se ne bodo vtikali v avstrijske notranje zadeve. Vse to je srečno opravil, pa posrečilo se mu je tudi raztrgati mreže, katere so centralisti v Peštu avtonomistom nastavljali. Vse to priznavajo madjarski Časniki; dunajski judovski časniki pa se od jeze penijo ter v enomer dokazujejo, da ima polž večje roge, nego vol.
Tuje dežele.
Avstrijska in srbska vlada ste se dalj časa dogovarjale, da bi sklenole trgovinsko pogodbo, ali dogovarjanje se je razdrlo. Zato se je prijateljstvo obeh držav zelo ohladilo; avstrijska vlada je poslala srbskej ostro pismo, vsled česar je Ilističevo ministerstvo odstopilo.
Mir mej Rusijo in Kitajskim visi na tankej niti, ki se vsako trenotje lahko pretrga. Dogovori z kitajskim poslancem Tseng so se razbili i takoj, ko ta iz Peterburga otide, pošlje ruska vlada kitajskej ultimatum.
Gladstonu bo Irsko prašanje Še preglavico delalo, ako se tam posestvene razmere popolnem ne predrugačijo. Irec O' Connor jo zadnji teden v javnem govoru rekel: Gladstone si prizadeva uničiti pasevsko gospodarjenje na Turškem. Naj se potrudi na Irsko, tukaj bo videl, da se ljudstvo bolj zatira, nego seje kedaj na Bolgarskem. Gladstone naj uniči angleške lorde, irskej zemlji gospodarje. V vseh irskih grofijah najde tacih lordov, ki so krutejši i bolj hudičevi od tistih, ki imajo sužnje, ker ti so vsaj tako usmiljeni, da svojim sužnjim živež dajo, a lordi irsko ljud-st vo tako zatirajo, da za lakoto umira.
Na Trškem je prišlo nfe do lepa, da zemljiški najemniki prete, da posestnikom ne bodo hoteli već najemnine plačevati; ai.o bi se to res fgodilo, kar je lahko mogoče, potem nastanejo velike homatije, ki se z lepa ne dado poravnati.
Bolgarski knez Aleksander je zadnji teden obiskal tudi rumunskega kneza. To je tem boljše znamenje, ker pred nekoliko časom Rumuni in Bolgari niso bili prav dobri prijatelji. Dogod-be na balkanskem polutoku kaŽ6, da so se tamošnje male države Srbija, Lrnagora, Bolgarija in Rumunija tesno zvezale, kar jim bode gotovo koristno v vseh podjetjih i nevarnostih, naj jim prete od koder koli.
Na Bolgarskem se delajo priprave, da se proglasi njihovo združenje, ako hi Grki res začeli vojno na Turka; v tem primerljaji bi tudi macedonski Bolgari planoli na Turka. V Grke sicer nemamo vere. ker jim je upala stara moč ter jim zadušila sebičnost staro rodoljubje, a tudi brez njih se k malu osvobodć oni Slovani, ki so še pod turškim trinoštvom ter vržejo Turke v Azijo, iz katere so pridrli.
Na Grškem zelo z orožjem roŽljajo, a Turčija se zato toliko meni, kolikor za lanski sneg; celo prestolnl govor, s katerim je kralj odprl državni zbor, kaže na burno vreme, kralj pravi namreč: Trdno sem sklenol, k malu doseči namen, za kateri sem se pripravil. Staro minister-stvo je odstopilo ter prišlo na krmilo za vojno bolj uneto. Mi ne verujemo Grkom nič, spoštovanje druzih narodov so uže zapravili, zdaj se utegno še osmešiti, kakor nekdanji Abderitje.
Ulčinj še vedno ni v črnogorskih rokah. Turčija vedno obeča, a tudi vedno odlaša, turški poveljnik ima polno praznih izgovorov, zdaj nema časa, zdaj pričakuje zopet natančniših ukazov, zdaj ima zopet druge muhe; vendar pa se ta stvar ne more več dolgo uleči, če se ne razveže, pa se prošeka.
V Perziji se je unela nevarna vstaja. Uprli so se Kurdi, silovit divji rod, ki prebiva tudi v turškej Armeniji. Nad 20.000 ustašev se drvi proti Tabrisu, pred njimi je strah, za njimi go-rj6 i smrt.
DOMAČE STVARI.
Davki v Tralu. Meseca septembra je znašala mestna vŽitnina 155.099 gld. 78 kr. mestna mitničina 2359 gld. in kluvnlna 4129 gld,34kr. V mestno blagajnico se je v tein mesecu vplačalo 249.406 gld. 87 kr. državnega davka in 35.392 gld. 57 kr. občinskih doklad.
Odbor slovanske čitalnice v TrMU naznanja vsem udom, da bode v prostorih čitalnice vsako saboto »jour flx«, ki se začne ob 8. uri zvečer. Prošena je gospoda, da se prav pridno vdeleževa teh shodov, da sopet začne živahnejše živenje v čitalnici. Tudi naznanja odbor, da bodo do božičnih praznikov v čitalnici 3 večje veselice, katerih program naznani kesneje.
Bojanska čitalnica je imela dnć 1. t. m. veselico, igrala se je igra: »Mlinar i njegova hči«. Mi smo o tej veselici zvedeli še le — Iz Lljubljane. Čudno I
A vstrljsko-ogerski Lloyd je znižal vozni no za duhovnike, ako potujejo v verskih zadevah v jutrovih deželah in v Indijo tako, da imajo plačevati za prvi nižji razred, nego se vozijo, katoliški misijonarji pa so voznine prosti, ako morejo dokazati svoje poslanstvo z spričalom »Propagande fidei« v Rimu; le živež imajo plačevati.
Lloydov parnlk Polluce v Hel-Iiurnl. 8. julija je odplul Lloydov Parnik Polluce iz Trsta z 2300 zabojev blaga za melburn-sko razstavo ter priplul 8. septembra v Melburn. Preplul je sueški kanal, v Cejlonu naložil Še 109 zabojev za razstavo, pomudil se v pristaniščih Port Said, Suec, Aden, Colombo, Galle in Singapore ter naložil tu 1500 ton blaga. »Polluce« je krasna i rekli bi ponosna ladija, ki dela čast Lloydovej ladijedelnici.
v seji mestnega svelovalslva
dne 2G. oktobra je bilo skleneno, naj se vlada naprosi, da bo smela mestna občina vžituino v letih 1881, 1882 in 1883 Še po sedanjem običeju pobirati proti počesnemu plačilu 8G0.000 gld.
Češko šolsko društvo se je osnovalo v Pragi: njegov namen je, podpirati češke šole na Češkem ter izpodrivati nemški »Schulverein.«
+
Toča. Tz več krajev, posebno s Kranjskega se poroča, da je bilo predzadnjo nedeljo huj e vreme, nego v Trstu. V množili krajih je suha debela toča vse pokončala, kar je v tem letnem Času pod milim nebom.
V	splitsko Iredeniarsko gnjci«
do je udarila strela; vlado jc izdajsko postopanje i brezvestno gospodarstvo z občinskim premoženjem vendar izd ram ilo ; rasgnala je zloglasni občinski svet iu ukazala, da ima do daljnih naredeb voditi občinska opravila vladen komisar. Tako, kakor Bajamonti, še Turek ne gospodari. Ta Človek je občini zapravil več sto tisoč goldinarjev i pri tem svojo /epe polnil; vse, kar je potrebovala občina, kupoval je na Laškem ad tnajorem gloriain Italiae ter-javne slovesnosti napravljal Italijanskemu kralju na čast. Pozno je prišla kazen, a prišla je; zdaj bo konec razuzdanosti te stnetljake, te gnjutobe v poštenej Dalmaciji I Spomina vredno je tudi, da je državno vojno ininisterstvo po ostrej preiskavi pohvalilo splitsko posadko, ker se je ob rabuki dne 14. in 17. avgusta častno vedla, ter je izreklo da je rabuko provzročila le surova Italijanska drhal.
V	dramatičnem društvu, ki je
imelo predzadnjo nedeljo občni zbor, bili so izvoljeni : za načelnika g. Murnik, za blagajnika g. dr Stare, v odbor gg. dr. Zamik, profesor Wiesthaler, Fr. Drenik, dr. Tavčar, profesor Pleteršnlk, P. Graselli, profesor Leveč, Vojteh Valenta, Ivan Hribar in A. .Teločnik.
Tehniško društvo /a Kranjsko
se ustanovlja v Ljubljani. Začasni odbor je uže izvoljen; v njem so ti le gospodje: dr. Haberer c. k. višji rudarski komisar, Viči, deželni inženir, Rotter, načelnik delalnic na Rudolfovcj železnici, arkitekt Priesl, civilni Inženir Tomek in profesor na realki E. Ziakowski, zadnji je društvu začasni načelnik. Mi pozdravljamo to društvo, ker veliko dobrega lahko Štori kranjskej deželi, ako bo le zložno i krepko delalo. Tudi so na Kranjskem delovanju tacega društva jako ugodne razmere.
Volitve v občinske zastope. V
zadnjih tednih je bilo po Slovenskem obilo novih volitev v občinske zastope. Veselo je, da ljudstvo povsod voli zgoli vrlo narodnjake. Ker je prosto ljudstvo vsaremu narodu korenina, iz katere rostfi vsi drugi stanovi, zato je naša narodnost nepremagljiva.
(Slovanski narodni dom na Dunaji. »Vidensky Slovan« poroča, da so Češko-morav-ski državni poslanci sklenoli zidati slovanski narodni dom na Dunaju; vdeležena so pri tem tudi slovanska dunajska društva. Poslopje ima biti prostorno in okusno zidano. Določeno je uže mesto, kamer se ima postaviti.
O pokojnem Jakobu treonu, ki
je, kakor smo zadnjič objavili, v Zadru umrl, piše »Narodni list« tako le: »V srce nas je zabolela žalostna vest njegove smrti, ker pokojnik je bil človek vzornega značaja, uradnik redke zdušnosti, velike marljivosti in točen vršitelj zakona. Kedor koli se mu je kedaj približal, ni se mogel načuditi njegovemu umu in lepemu srcu. Sinjani, kateri so ga imeli toliko let za okrajnega glavarja, nikoli ga ne pozabijo. Bil je Slovenec, ter je iskreno ljubil naš narod i poznal njegov jezik. Pokoj mu dušil« — Ta mož naj bo v izgled premnogim slovenskim uradnikom.
Nova banka na DunaJI je uže vplačala 50 miiijonov gold. državnej blagajnici ter ima plačati v enem letu še 50 milijonov. Misli o tej bunki so jako različne, toliko je gotovo, da je vladi koristna, ker jej ne bo treba rabiti judovskega denarja, ali bo pa tudi koristna kmetijstvu in obrtniji, o tem so menjenja zelo različna, ker kmetijstvo je pri nas uže preveč zadolženo in obrtnija jo sploh uže na tistej stopinji, da zadosčuje vsem potrebam.
Ciorlška čitalnica je imela 23. min. meseca občni zbor. Izvoljeni so bili, za načelnika: g. A. Jeglič, za blagajnika g. St. Klemen-čič, v odbor pa gg. Tone Ferflla, Hribar, Mrcina, Povše, Rabič, dr. N. Tonkli, Fr. Vodopivec;za namestnika g. Fabijani in g. Pirjevec.
Kraškim vinogradnikom priporoča v zadnej »Soči« vodja slovenskega oddelka goriške deželne ktnetiške šole, g. F. Povše, naj bi osnovali vinokupčijsko društvo na delnice. — S tem svetom se mi popolnoma ujemamo, ta svet je zlata vreden. Kraški teran je tako izvrstno i zdravo vino, da mu k malu ni enacega. Ako Kraševci napravijo društvo, na katero bodo
kupci navezani, I s« bodo brigali za čisto kapljico, daleč po svetu laslove njihovo vino ter ga bodo tudi lah prodajali po mnogo boljših cenah, nego doslej. Razumni in premolitiši Kra-ševii naj tedaj to reč v roke vzeino. Iz začetka bodo res imeli dosti ovir in težav, ali s krepko voljo, katere Kraševcem nikoli i nikder ne manjka, zmorejo vse zapreke in termi bo nosil Krasu dvojin dobiček.
Andrej Pleše f, trgovec v Trstu in jako Čislan in spoštovan rodoljub, dalj časa tr-žaškej čitalnici načelnik, umrl je 1. t. m. Blag mu bodi spomin 1
Ivan Nar. čok f, prost kmet v Lonje-rji, a jako blag mož in velik rodoljub, uinrl je zadnji teden v 04. letu svojega živenja. Naša okolica žaluje za tem poštenim in vzornim možem, ki naj bi vzgled bil vsem kmetom. »Edinost« mu je dolžna postaviti ta mali spominek s tem, da zabilježi nadgrobnico, katero mu je zložil eden izmej kraetovskih prijateljev, katera se tako le glasi:
Njega, ki j« ljubil rod, lil mu zvest do groba bil, V«mlli večni se Gospod, Bog nebeških trum in sil!
Bolgarski učenci na zagrebških učlllščlh so se to leto zopet zdatno pomnožili. Minister narodne prosvete južne Bolgarske, vesel vspelia, kateri so v Zagrebu bivši Bolgari pokazali, poslal jo na zagrebško učiteljišče enajst vladnih štipendistov, izmej katerih so trije iz Macodonije. Nekateri hi radi bili šli na Dunaj, ali minister jih je poslal v Zagreb, kder bodo v sorodnem hrvaškem jeziku lažje napredovali. Iz bolgarske kneževine pa jo prišlo pet učencev na višja učilišča. Vse dozdanje bolgarsko učonce hvalijo, da so jako marljivi in talentirani. Hrvatje so jih prav vesoli tor se lepo brigajo zanje.
Vellkansk tabor so predzadnji vtorok imeli kranjski ustavaki v Ljubljani. Celih trinajst so skupaj zbobnali i sklenoli tako resolucijo, da so se stolu, na katerem TaafTe sedi, noge tresle i sedeži državnozborske večino za komolec globoko pogreznoli, Ćast kranjske deželo je ta slavna trinajstorica otela z resolucijo, v katerej veselo pozdravlja zbor vse avstrijske ustavoverne stranke i pričakuje za gatova trajne trdne organizacije celotno stranke. — Ali ne diši to po nezaupnici? Će ustavaki po tolikih letih še niso utegnoli organizirati svoje stranke, kedaj jo pa bodo organizirali ? In če sami sebe po tolikih letih niso mogli v red spraviti, kako potem v red spravijo drŽavo? — Tom ljudem je res Bog um in pamet z medel, da zdaj šo vedo ne, kaj govore. Na eno lice so dunajski ustavoverni »Parteitag« poljubili, na drugo so mu pa dali klofuto ti kulturni ljudje. O ti trdovratna kranjska dežela ti I trinajst apostolov je povzdi^nolo svoj glas za tvojo izveličanje, ti pa jih ne slušašl — Trinajst jih jc bilo in »Tricst. Zeitung« iinenujo to — obilo število I
Nlovstvo in književnost. V programu c. k. realne višje gimnazije v Kotoru je profesor Itutar priobčil članek: »Starine bokotorske«. »Narodni list« hvali ta Članek ker izreka nadejo, da probudi bokotorske rodoljube, da bodo zbirali starine, katere se mej njimi nahajajo.
Gospodarske stvari.
Cena vinu v Trstu vsak dan raste. Franco-zje kupujejo v Dalmaciji silno veliko vina.
Štiri vodila gospodinjam pri najemanji poslov. 1. Ne najmi nikoli dekle, katera graja svojo zadnjo gospodinjo. Taka ženska iina hud jezik, tudi v vaši rodovini bo zinirom kaj očitati imela in vam vedno sitnosti delala.
2.	Ne najini nikoli dekle, katera pravi, da vse zna, kajti taka večidel malo zna ali pa celo nič.
3.	Ne najmi nikoli tako dekle, ki poprej uže vedeti hoče, kaj bode imela opravljati iu kaj ne. Kajti gotovo je, da vas bode pozneje pogostoma jezila.
4.	Ne najmi tudi nikoli dekle, katera veliko o tem govori, kako jo njena prejšnja gospodinja to ali ono delala. Recite taki dekli odločno pa mirno: Vsaka gospodinja ravna po svoje, kajti ona mora najbolje vedeti, kaj je njenej hiši prav, kaj pa ne.
Po teli 4 vodilih naj se ravna vsaka gospodinja. Tako priporoča gospodarski časnik »Es-soner Ztg.«
Prljeim In idrava jabeltna pljab. Varedt
se tako-le : Zreži 6 jabelk z lupino vred v krhlje, deru jih v precej veliko posodo, prideni t1/, funta civeb brez pe'ek (rozin) in pa 4 lote cu-kra, na vse to vlij V/t litra vrele vode in daj, da se poln ure kuha. Tako naj ostane v pokriti posodi, dokler se ne shladi ta kuhovina, in jo precedi potem skozi prav tanko sitice. Ta jako prijetna in zdra . a pijača služi posebno bolnikom prav dobro.	(Not.)
RAZNE STVARI.
Zaslužano osramoihnje. Ko jo cesar v O-pavi sprejel deputacije izmej ljudstva, govoril je z možmi po če-ki prav presrčno, če tudi je bila oficijelna predstava nemška. Ko je prišla vrsta ha župana iz Martinovega, vprašal ga je, ali govori nemški ali češki. Mož 11111 je nepre-mi ljeho naglo odgovoril: »Nemški«. Cesar ^a pogleda i reč«: .le li Martino , o nemŠ'ta soseska?« Temu je moral bore župan odgovoriti: »Martinovo je češka soseska«; cesar pa se obrne od njega ter nič več ne reče. Tega zasluženega osramočenja mož pač do zadnjega dne no pozahi.
Cesarjeva blagodušnost. Iz Opave se pripoveduje to le ; Lepa šoli o Irastla deklica je podarila cesarju v imenu svojih tovaršlc šopek cvetic: Cesar jo je nagovoril i na vprašanje, kdo je, odgovorila je cesarju: »Opavka som, hči v ne zelo ugodnih razmerah umrlega stav-barja, sirota som, veličanstvo I« — »Za doto vam darujem 5UA) gld.« rekel jo cesar. Dcklica je bila ganjena, da so jej solzć oči zalile, i da se je s tresočo besodo zahvalila.
It Dzedica pa se »Silesiji« piše: Ko se je dvorni vlak na tukajšnjej postaji za malo minut ustavil in je cesar stopil iz voza, da deputacije zasliši, opazil jc, da jc vbod na kolnico zaprt, zunaj pa mnogo ljudstva. Na cesarjevo vprašanje, zakaj se jc to zgodilo, odgovorilo so mu jej da zato, da bi cesarju prevelika množica na poti lic bila. Cesar |>a je odgovoril: »Odprite — jaz hočem svoje ljudstvo, in mojo ljudstvo hoče mone videti I«
Zopet iz Opave so poroča ta lo ganljiva drigOdba: Političnega društva načelnik, P. Gruda, je predstavil v Opavi Njegovemu veličanstvu deputacije Čeških društev. Na strani dveh čestit-Ijivlh starčkov jc pristopil, da cesarja pozdravi. Po pozdravu jo začel P. Gruda razlagati o-pavskega Češkega prebivalstva želje: Prišli smo prositi za Uhogo itlko ljudstvo na Sle tkem*, ln pri teh besedah so stopile govorniku in nJega sprcmljalcema solzo v oči. Cesar, zarad tega ves ganjen, odgovoril jo. milostljivo: »Storim, kar jt mogote!« ter jc potem prav prijazno sprojel prošnjo, v katerej so bile napisane vse želje zatiranega češkega prebivalstva.
'Sibirska železnica se na želje ruskega carja žačne brez odloga delati, za potezo Jekatcrin-burg Tjnmenj je uže nakazanih en milijon ru-hljey in ruski bogataž in vlastnik bogatih ural-skih rudnikov, knez Demidov jc prosil rusko vlado, naj se njemu izroči podjetje te železnice, ki bi Evropo z Azijo zvezala.
Rusi- delajo čez goro Ural v Sibirijo železnico, katero mislijo speljati do kitajske meje. Taka železnica bi bila Sibiriji in Rusiji neizrečeno koristna. V sibirskem mestu Tomsku pa se je odprlo rusko vseučilišče. V Sibiriji imajo tedaj uže vseučilišče, mi Slovenci pa še pravne akademije ne......
Avstrijska ekspedicija v Afriko. Geografično drtišt o je izd.'ilo poziv, v katerem prosi pripomočkov za avstrijsko ekspedicijo v Afriko. Dr. Emil Holub jc namreč sklenol, vnovič v Afriko potovali in na tri lela proračunjeno potovanje izvršiti od juga do severja skoz vso Afriko. Dr. Holub bi se pri tem potovanji ne pečal zgoli sc zemljeznanstvom, nego tudi znanstv enimi prašanji. — Dosloj so še nobenemu ni posrečila taka pot skoz Afriko.
BlagoduSje severnozahodnje železnice. —
Čuvaji krudimsko proge te železnice, katera je pozimi zarad snežnih žametov dostikrat po več dni zaprta, prosili so te dni glavno vodstvo te železnice, naj jim dovoli k mesečnej plači 17 gl. nekoliko oglja, da v hudem mrazu ne bodo prezebali. Glavno vodstvo jo to prošnjo tudi v resnici prav natanko pretreslo i blagodušno rešilo, ker je ukazalo, vsaceinu čuvaju — eno okno zazidati I Zdaj pa Čuvu^v no bo več zeblo I
Cenik raznega t>laga.
KAVA: Moka............
Ceylon biter........ ,
« piant. Unu In najfinej« . . . « « srednja In '/j ^na ■ « « « natlve ......
Portorleo...........
Malahar native.........
La Onayra i . . .......
St. Domingo..........
Rahla............
Bio najfineja..........
« fina...........
<> '/, lina ln navadna ......
Suiitns navadna in fina ......
Java Maiang.........
Costaricca. ..........
Manila ............
Guatemala ..........
Sladka skorja.........
Nageljnovi cvečičl (šibice).....
Poper SinRapore........
« Batavia .........
Piinent Jamajka........
Imber............
Sladkor avstrijski v Stokih rafiniran . «	r v kosih .....
OLJE : Bal. jedilno navadno .......
« lino in nujlini'jš« namizno . . . Levantinsko ln Albanežko jedilno . . Corfft j« <i i I no fino in najliricje , . , Dalmacija jedilno lino in najllnejŠe . Istra	« «	« .
Laneno...........
Pa volj no nli bombažno......
Blble hamburiko (3 krone) ....
Oleiii............
SADJE: Pomeranče Sicilije (1 zaboj) .... Limoni	« (1 zaboj) ....
Kuperi	n lini......
m	<« '/, flnl.....
Božiči pnljuSkl novi.......
« tfrški stari .......
Mandlji puljeSki ........
u romanski ........
k sieiljskl........
•i pulješkl grenki......
Lešniki novi ital.........
« n Istrski .......
Cešplje suhe iz Bosno in Srbije nove . « k a	« stare .
« « iz kranjsko in hrvatske ,
Pinjoli............
Fige Calamata v vencih nove . . . « « v vrečah staro . . .
« pulješke v sodih......
« Iz Hm i me.........
Cvebe Eluinć novo.......
•i Ci«m6..........
« Stanchlo. ........
« Samos črne .......
Rozine Sultan novo .......
Grozdiće (opala) frrŠko......
« rudeiSe (Korlnte).....
„	'i sk-iljsko Llparl .....
R1Ž ALI LAŠKO PSENO :
Italijanski navadni do '/i ... Ita'ijaiiski lini in najtinejšl . . . .
Indijski............
SLANINA IN MAST: Slanina amerikanska .
Mast Ilankroft.........
« Wilcox.........
Loj dalmatinski. . .......
u tržaški..........
Stearina . ........ . .
Svečo iz stearine........
« lz parailne........
PETR0L1J v sodih..........
V zabojih...........
DOMAČI PRIDELKI: Maslo Štajersko I. vrste
Maslo hrvatsko.........
Leča........ . . . .
Fižol svitio rndečl novi.....
« temno rudeči .......
« bohinec novi.......
<i rumeni.........
•i zeleni ..........
(i kanarček .........
i« cukrenec (koks) ......
« beli dolgi.........
« <• okrogli novi......
« mešani nov...... . .
Konoplje drobne ....•.,.
h debele........
Prosti belo..........
Zelje kranjsko...... . . .
Koran............
ŽITO: Pšenica ruska.........
« banaška in ogrska . . . .
Koruza Galac, lbraila......
ii Odesa .........
« ogrska in banaška.....
« hrvatska........
RŽ, Galac, Odesa........
Ječmen........ . . . .
Oves banaški, ogrski......
za 100 K"
<4 f
do r
117		127
i:tt;	—	115
	_	111
lil	_	122
HI	—	88
105	—	120
rti	—	98
—	—	_
16	_	81»
Oi	—	82
81	—	88
71	_	80
70	_	7:1
81	_	89
<.H	_	95
105	_	114
HO	_	8»
8H	_	93
M	50	00
170	_	1HO
57	50	59
68	_	53
70	_	71
29	_	30
84	_	'X>
:u	_	33
41	_	43
54	_	70
40	_	41
40	_	45
41	_	_
41	_	_
	50	_
84	50	39
58		_
m	_	__
0	___	(1
5	_	0
(jO	_	02
25	_	28
18	_	13
8	50	9
90	—	9G
90	_	91
97	_	_
28	_	_
32	_	45
10	—	18
10	—	13
7	—	8
71	—	72
20	—	21
10	—	17
1C	—	17
oo	—	_
20	—	35
25	—	29
28	—	25
21	—	22
:jo	—	42
22	—	23
20	—	21
31	—	36
19	50	20
21	50	22
14	—	10
01	—	74
02	50	03
01	50	02
41	_	12
43	_	_
82	_	_
98	25	100
92	75	100
14	75	15
17	_	17
05	_	89
UO	—	70
14		_
12	_	12
11	_	11
Vi	50	_
13	—	_
12	50	13
13	—	13
14	_	14
12	—	12
11	25	11
8	_	_
24	__	_
10	_	_
12	_	_
7	_	8
3	-	3
12	25	12
12	50	13
7	-	7
7	-	7
10	75	11
7	_	7
7	50	8
00
do
00
MOKA ogrska 0 12 3
7 8 8'/, 9
iti.bO, 22.-, 21.411, 20.00, 20.—, 19.50, 18.80, 18.—, 17 —, 15.60, 11.—
otrobi debeli.........
« drobni .........
ajdova . ..........
koruzna . ..........
VINO IN ŠPIRIT: Špirit rafinirani 3G° hektol
Rum Jamajka (liter)......
« Detnerarl « ......
« St. Jago « ......
Vino cijiersko (hektoliter) ....
« Mulaga (aroba)......
« refošk iz Istro (botelja) . . . « istersko (hektol.) ..... « teran	« .....
« vipavsko « .....
« hrvatsko « ..... « ogrsko n .....
« dalmatinsko K .....
PREDIVO konopljeno Ferrara.....
« Rologna.....
u CeBena.....
dolgo čišffeno.........
« « najllneje.....
za dreto...........
RAZNO BLAGO: Kafra........
Orehi dalmatinski.......
Virii............
Oreški (Muškat)........
T6.............
Vanllja	(1 kilo).....
Žafran Spanjskl « .....
Galun...........
PotaŠelj...........
Soda............
Bij domači ln tirolski......
ii Istrski......... .
Kolofonij amerikanski......
Votlec (Birnsteln).......
Mjllo kandljsko........
n Corfu.........
Cunje...........
Gobe za konje ........
n za toaleto........
JeŽice iz Azije . .......
k grško........
u domača
Žveplo rimsko v kosih.....
k sicilijansko zmljeto . . . .
RIBE —polenovke nove........
n staro . . , .....
Arniki Yarmouth (1 sod) .... Sardelle Istrsko « . , , .
KOZE —usnje za poplate . ......
lisnje teletina .........
« kravina bela in črna .... kožo surove volovske domače , . . dalmatinske ln bosenske .... amerikanske
kravje iz Indtfe telečje . . .
je dalmatinske.........
zajčje (100 komadov)........
VOLNA bosenska............
aibanoŠka............
grška..............
Iz male Azije...........
istrska......... . . . .
Deske 1" debele ln 7" Široke za 100 kom.
u BOOeolov
LES:
8/9 « 10/14 « 8/12 « 10/14 «
8/12 10,
'/14 «
za 1 cola
«1200	«
«1200	«
«1200	«
«1200	«
«1200	« « 100 kom.
« 100	«
« 100	«
•/» u h «
'Skurete •/," «
« « a
Romeljni •/."« 7« «
Dlie 2"
V/, «
2" mere nove « ......
I1/. - « ......
Deske pol"deboleln 7" Široko za 100 kom.
« ii 8/9 « « 100 « « « «10/14« « 1200 •/, « «8/14 « « 1200
«i •/« • ««>/M« « l3°0
Skurete '/," u»kc mir, debele 8/12 1200 « « « a « 10/141200 Remeljni'/»" « « «	100 kom.
« »/.'/> ■ « « 10° « « V u « «	100 «
Dlle 2" debele cola........
« ll/i « « ........
Traml od «/« do •/, kubični čevelj . . .
n •/. do »/,, «	...
Rordonall od 24 naprej « ... Drva za kurjavo bukova, seŽenj ....
\ Oglje bukovo za 100 K.°.......
po tak lik cenah prodaja so tukaj v magazinu
dobro volovsko (dun. cent.).....
navadno konjsko.........
SLAMA (škopa ržena...........
za steljo, pSenično.........
w
E.
d
I B"1
SENO
ZR M K 0			
od	f 1	do t	
5	30		
4	80	_	_
14	—	10	_
10	50	12	_
38	—	38	50
—	86	1	14
—	57	—	72
—	32	—	40
35	_	60	75
10	_	12	_
—	80	1	—
20	„	30	_
30	_	40	_
14	_	22	_
10	_	12	_
11	_	IG	
10	_	15	
40	_	49	...
47	_	48	
42	_	44	
70	_	81	
83	.	84	
78	_	108	_
190	_	195	—
10	_	17	
46	_	54	__
200	_	300	_
100	_	000	_
38	_	58	-
40	_	75	
8	50	9	_
22		23	
6	50	—	_
8		_	_
7	_	9	_
5	50	9	50
4	_	8	
45	_	—	_
25		33	_
10	_	18	__
5	m»	17	_
9	_	35	_
22	_	20	, ,
11	_	17	
8	_	9	_
C	80	7	75
G	75	7	25
20	_	32	_
23	_	20	_
10	_	10	
15	_	24	_
150	_	175	_
357	_	G16	_
145	_	250	__
45	_	55	_
70	_	9G	_
108	_	130	_
120	_	150	_
190	_	200	_
00	_	75	_
28		38	_
86	_	100	_
110	_	115	_
140	_	_	_
190	-	-	-
30		38	I
49	—	52	_
90	_	91	_
05	_	GG	
71	_	74	__
50	_	58	_
00	_	G2	_
57	_	58	_
30	_	31	_
28	—	29	50
—		—	le/,
—	12	—	12'/'
—	21	—	24
—	IG	—	18
31	30	32	50
38	—	40	
G8	_	70	__
50	_	52	_
53	—	51	_
42	—	13	_
44	_	45	_
40	_	47	_
24	_	25	_
23	_	24	_
—	13	—	14
—	11	—	11'.
—	37	—	38
—	40	_	42
—	19	—	51
11	50	13	50
2	50	2	75
1	50	1	75
1 o	30	1	50
« 1	60	-	-
Veliki konoert
v dvorani »Monte verde« vršil se jc kaj dobro. Predaval jo g. D. in re'il svojo nalogo prav dobro in razumljivo, akoprani še je lo možati »Soči« zdelo nemogoče.
To predavanje ponatisnemo v listu, zarad tega nam nij treba o njom govoriti nadalje.
Omeniti moramo s posebno polivalo gosp.ne Hakljeve, ki je pokazala prav lep napredek na
d u deklamatorike. V Trstu zthg pač nemamo e moči in smemo na to moč iako ponosni
bi"...... ........
p<
biti. Mešani kor »Ave Marija« se je tako do> adel, da se je moral dvakrat ponavljati. — 'osebno so naduševale občinstvo vrle gosp.ne. Tržaški kvartet je pel v zorno in čudili smo se
S osebno močnemu in lepemu basu g. Piskra. [aš Martinček je kakor po navadi tudi ta pol dobro odgovarjal na zahteve, katere stalimo njemu nasproti. Zbor se je dobro držal, posebno pa moramo pohvaliti solista g. Mali-ja, ki je razodeval izurjenega, sohmega pevca s tako izvrstnim glasom, da sme nastopiti v vsaki operi. Čestitamo g. Bartlja k tej besedi in k takim pridobitvam.
Akopram nij bilo posebno dosti občinstva (goto o ne nad 500 ljudi) vendar so sme imenovati ta beseda prelep začetem letošnje sezone.
!I0 00
20
Dunajska Borsa
dtii 3. novembra, Enotni drž. dolg v bankovcih . 71 gld. 80 k. Enotni državni dolg v srebru ,73 . — »
Zlata renta........8G
1800, državni zajem.....129
Delnice narodne banke . . .820
Kreditne delnice......279
London 10 lir sterlln . . . .117
Srebro..........—
Napoleoni.........9 » 35'/,»
C. kr. cekini. ....... 5 » 00 ■
100 državnih mark.....57 » 85 »
Naznanja se p. č. občinstvu, da je
G. A. AMORTH
svojo prodaliaioo strelnega pr*aliu, dinamita itd. prestavil v
Hoja ii nasproti »Dodlci Moreri« campagna Zigon N. 100. S>ojo zalogo ima tudi v Trstu zravan vage g. G. Birtl, via Canale N. 1.	2—1
g( ll* v>TX ft CAUP.I
• Koliko Mvln 1« m »vetu. V Avstriji iMO, na
Nemškem 3778, na Angleškem 2509, na Francoskem 2000, na Italijanskem 1226, na Busketn 550 itd. vsega skupaj v Evropi 13,628. V Aziji jih je 387, v Afriki 50, v Ameriki 9129 in v Avstraliji 100; tedaj na vsej zemlji 33.291 dnevnikov, tednikov in mesečnikov.
Tržno poročilo.
Kata — gre zdaj bolj še od rok po rastočih cenah.
Olji — v najboljšem menjanju — cene stalne-
Sadje — Ker francoaje letos še več kupujejo, nego pa so lani, so cene užo sjpet poskočile in utegnejo še poskočiti.
Špeh in mast. — Tega blaga manjka popolnoma na trgu, zatorej se ne more niti govoriti o normalnih cenah. Pričakuje se par sto sodov masti, ki pa so uže večinoma prodani po f. 61—63
Ril — stalne cene.
Petrolije — Pred 4.ni dnevi so cene padle za f. —.50, a denes so sopet više in velja denes petrolije sopet f. 15.
DomaČi pridelki. — Cene fižola še vedno padajo. Maslo se drži dobro in gre iz prvih rok po f. 85—86. Oesplje tudi v boljšem tnenjenju. — Korun še vedno po f. 3. — Drugi pridelki brez spremembe.
Vrednostni papirji — so sopet v najboljšem menenji in borsa sopet vesela.
Sploh, znane izvrstne
Voščene sveče
iz garantiranoga nepokvarjenega buČelnega voska pri
P. in R. SEEMANN-u
v LJUBLJANI. U -2
Tisoč in ena noč.
Pravljice iz jutrovih dežel.
Bolj kratkočasnih in mikavnih povesti ni kmalo, kakor Tiaoč in ena no5; dokaz temu da so jih uže skoro vsi narodi v svojo literaturo sprejeli.
Vsak mesec izhajata dva snopiča v ličnem zavitku po 64 strani in eno podobo. Vse knjige bodo obsegale kakih 40 snopi če v.
Cena snopiču '»O kr., po pošti %% kr.
Abonira se pri založniku J. Krajecu v Novomestu, pa tudi po tseh bukvarnah.
Dobivajo se tudi	10-2
Spisi Krištof Šmida.
Dozdaj izšla 2 zvezka. Cena zvezku, posebno lično vezan 70, trdo 40, mehko 30 kr.
Dva mlina,
vsak s tremi tečaji, z gospodarskim poslopjem, njivami, travniki m hosto sta iz proste roko na prodaj.
Eden za f. 2000 — drugi za f. 1800—
Tretji del kupa so ima plačati pri naredbi kupnega pistna, drugi dve tretjini pa u več letih.
Kdor želi kupiti onega ali pa oba omenjenih mlinov, naj so ustmeno ali pismeno ob orne do Kertkega lupnnstva, od kteroga bo bolj natančni odgovor dobil, ako pismu marko za 5 krc. priloži.
Županstvo Kerfiko 17. oktobra 1880.
Lastnik, druitvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni urednik: Anton Šlunder.
Tisk. Fran Huala v Trstu.