(.Sto LXV PoStnlna plačana v gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 3. julija 1937 Štev. 148 a Cena l.5Q Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo l2CDin Uredništvo je t Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni aredniitva In oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-H VENEC — Uhaja raak daa sjntraj, razen ponedeljka la dneva po praznika Ček račun: Ljubljana št. 1(1.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo Stv. 7565, Zagreb Stv. 59.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitar« jeva ulica štev. 6, Za čast božjo in narodovo pravdo Stična 2. julija. Tužno zvone stiSki zvonovi. V ihtefih sunkih gre njihov glas po deželi. Okrog samostanskih vrat se zbira mladina. Mladina... Na samostanskem dvorišču že stoji mrliški avto Pogrebnega zavoda iz Ljubljane. Dekleta ga v vence ovijajo in s cvetlicami krase. 2e davi, ko je šla žalostna vest iz samostana in se kot blisk razširila po vsej slovenski zemlji, ie davi so pohitele na vrte, jih potrgale vse, kar jih je cvetelo, in začele plesti vence ter delati Šopke. V smrtni tišini jih pletejo sedaj okrog voza, lilije »predaj, rdeči nageljni vsenaokrog, povezani med seboj z zelenjem. Spomin od stiške mladine. Spomin na njihovo ljubezen. Mladina ... V opatijski baziliki leži na visokem odru, ve« zasut s cvetlicami. Rakev je odprta. Tako nespremenjeno je njegovo lice, ko da bi bil živ in bi gledal pridne roke deklet, ki so mu za zadnji počitek postlale posteljo iz samih rož. Mladina ... Po klopeh nemo sede otroci. Ne vem, kaj jih je prignalo semkaj v toliki množici. Nemo zrejo na ta cvetlični oder, na katerem počiva oni, o katerem ao jim starši pravili, da je bil največji Slovenec. Manj boječi pa so obstopili katafalk in » sklenjenimi rokami mirno stoje in gledajo v obraz, ki smehljajoče počiva. Mladina ... Ob stebrih bazilike se opirajo krepke postave stiških fantov. Delo so zapustili In semkaj ao pribeiali k možu, ki jih je tolikanj rad imeL Zastopniki slovenskih fantov so danes in 1« njihovih sre vre žalost, ki jo z njimi deli ves rod slovenskih fantov. Pretresljiva straža mladine, ki je nihče ni poklical, ki je nihče ni organiziral, ki je prišla sledeč pozivu svojih src. Mladina... Pri glavnem oltarju pa pojejo očetje cisterci-janci smrtni oficij. Mladi in krepki možje, možje dela, discipline, požrtvovalnosti in molitve. Rod, ki raste v duševnih krepostih, da jih presadi na vbo slovensko mladino, da bo tudi ona rasla za narod in za Boga. Ganljiva straža molitve, ki prihaja k Jegliču, da nit njegovih molitev za mladino ne bo pretrgana. Mladina ... Božja previdnost je tako hotela, da bo ta moJL, ki je vse svoje življenje gorel za mladino, ki Je na pragu večnosti stoječ poslal svoj zadnji zmagoviti pozdrav mladini, v prvih urah po svoji smrti, ko se je slovenski narod komaj zavedel, kaj je izgubtt, obenem od mladine čakal, da pride ponj slovensko ljudstvo in ga popelje k zadnjemu počivališču. Zadnje are Zadnji, ki je pokojnega vladiko videl In z njim govoriL je bil g. svetnik Golob, župnik iz Kostanjevice, ki je iskal zdravja v mirnem sti-škem samostanu. Naškof Jeglič je vedno z njim skupno obedoval in večerjal. Sinoči je to bilo poslednjikrat. Kako razigran je bil nadškof, pripoveduje g. svetnik Golob, kako dobre volje. Vedno in vedno so mu uhajale misli nazaj k taboru slovenskih fantov in mož v Celju. Le redkokdaj je dovolil, da bi po večerji 5e posedela in pokramljala. To so bile izjeme za velike prilike. Sinoči se je to zgodilo. >Se malo poeediva, še malo posediva na to veselje,< je dejal pokojni nadškof. In posedela sta in kramljala o — Celju, o slovenskih fantih. In nadškof je pripovedoval, kako se je pripravljal na mesec junij. Da je vedel, da bo to »hud mesec«, ker ga na vse slovesnosti vabijo, a ne vedo, kako utrudljivo da je to za njega. »Pa nič ne maram, pa nič ne maram,« je pripominjal, »trpeti je treba in moliti.« Pripovedoval je tudi, s kakšnim hrepenenjem je pričakoval celjskega tabora fantov in mož. Govoriti jim je hotel iz srca v srca. Govoriti tako, da jih 1)0 razvnel za veliko delo, ki jih čaka. »Pa tudi molil sem, da bi jim lepo in prav govorili« Navedel je celo molitvico, ki si jo je sestavil sam za pripravo na celjski tabor. Glasi se: »Ljubi Jezus, daj mi to moč, da bom mogel možem in fantom govoriti tako, da me bodo vsi razumeli, dobro razumeli, prav razumeli... in da jih bom vžgal.« »In molitev res pomaga. Vsi so me razumeli. (Hvala Bogu! In navdušeni so bili!) Kaj ne, da so me razumeli.« je pripomnil, nato pa zopet govoril o množicah fantov in mož, ki so se mimo njega valile in ki niti slutile niso, da se od njega poslavljajo v imenu vseh slovenskih fantov in mož. Pripovedoval je tudi ganljiv dogodek s poti iz Celja nazaj proti Ljubljani. Srečali so malega fantka v narodni noši. Nadškof ga je nagovoril: »TI fantek, tale klobuk boš pa meni dal!« Mali korajžni fantek pa mu odgovori: »Saj ga vam podarim.« »Pa ga le nisem vzel.« je pristavil veliki vladika in se nasmehnil. Zadnji njegov nasmeh. Ko sta odkramljala. se je nadškof od svetnika poslovil z besedami: »Pa le počasi se slecite, da vas ne bo kaj prijelo!« (g. svetnik boleha za srčno napako) in z ljubeznivim: »Lahko noč, lahko noč!« odšel v kapelico k večerni molitvi. Tudi svojemu zvestemu strežniku Joži je voščil lahko noč in odšel. Potem ga nihče ni več videl živega. Na njegovi delovni mizici ob oknu je ležalo odprto slovensko sveto pismo pri 15. poglavju prvega Pavlovega pisma na Korinčane, kjer apostol piše o vstajenju mrtvih. Ob njem je ležalo nemško sveto pismo, odprto pri II. poglavju Apostolskih dejanj, ob njem pa "Hoja za Kristusom«, odprta pri poglavju 25., kjer sv. Tomaž Kempčan govori o »firma pas cordis« — o trdnem notranjem miru. Te knjige nam razodevajo, kaj je nadškof Jeglič delal potem, ko se je poslovil od svojih prijateljev ter šel v svoje zatišje, da ostane z Bogom — sam. Popoldne se je. kot vsak četrtek redno, izpovedal. »Vsak teden sem opravil spoved,« je pravil nekaj dni prej, »vsak teden. Zdi se mi, da sem vse poravnal. Pa če bi še kaj bilo, bi rad povedal. Zelo rad bi povedal in poravnal.« To nam tudi pove, s kakšno dušo se je sinoči nadškof umaknil od ljudi in kako lepo je hilo srečanje z Bogom na pragu večnosti. Smrt Davi je kakor običajno nadškofov strežnik čakal vladiko v kapelici od pol pete ure dalje. Nadškof se je sam oblačil in je strežnika pripustil k sebi šele v kapelici. Cakai je in čakal, da je bila ura že pet. Ko nadškofa ni bilo. je šel k njegovi spalnici in začel trkati in klicali. Ko ni bilo nobenega glasu, je vrata odprl in zagledal pred seboj presunljivo sliko. Nadškof je ležal na tleh poševno med mizico ob oknu in umivalnikom. naslonjen na desno stran. Ob umivalniku so bila tla polita z vodo. Pri nogah je ležala na tleh njegova suknja, v katero je bil vedno ^.j....:«^ IJjl in ?n nMn^nn y h!aČ° j?! O^Ut Le rn kavi srajce so bili še privihani. Jože nadškofa pokliče in ko zopel ne dobi odgovora, steče ven Ni umrl kot hirajoč starček ponoči na postelji, obdan od svojcev, ki naravnega konca že dolgo pričakujejo — zgrudil se je, ko se je danilo, stoje in sam, pripravljajoč se na svoje vsakdanje delo. Ni se še odpočil od svojega zadnjega nastopa, ko je bil navdušil tisoče in tisoče slovenskega ljudstva za junaško vztrajnost v borbi za našo krščansko kulturo, in v njegovo molitev pred sveto daritvijo, ki jo je mislil opraviti kakor navadno v svoji stiSki kapelici, so se gotovo s spominom na prelepo celjsko manifestacijo — o, kako strastno je rajni ljubil mogočno lepoto takih ljudskih prireditev! — primešale tndi podobe bodočih takih veličastnih zborov, kjer bi zopet mogel potegniti z mla-deniškim ognjem svoje duše za seboj slovenska srca na bojišče za narodove vzore in pravice. Pa je tiho prišla božja poslanka in ga odvedla s seboj, kjer ni več borb, ampak samo večno življenje in slava — delež junakov, ki so v vojski zoper slabosti, krivdo in hudobijo na svet« neustrašeno do konca ostali v prvi vrstL Junak je bil naš Jeglič in Gospodar nad življenjem in smrtjo mu je naklonil smrt junaka. Ni padel daleč za bojiščem, na zasluženem počitku, v miru starih let, ki minevajo v počasnem ugašanju dušnih in telesnih sil, naveličan sveta, njegove neodoljive lepote in strašnih brezden ter ugank — zrušil se je pokonci, v kratkem odmoru po enem svojih zmagoslavij, ki je bilo njegovo zadnje na zemlji, sam, kakor je sam vsak junak, ki za njim vre številna vojska, on pa je vedno daleč pred vsemi, nedosežen in nedoumljiv ter vedno oprt le nase in na glas božji v svoji veliki dušL In tudi ob njegovem truplu stoji narod brez ženske solzavosti, ki pride in izgine brez sledi, ampak kot armada okoli svojega mrtvega vojskovodje v molku globokega spoštovanja, s ponosom, da je bila takega junaka vredna, In prepričana, da bodo njegovi prijatelji po njegovem mogočnem zgledu nadaljevali boj za božjo čast in narodovo pravdo. Malodane polovica osem in osemdesetlet-nega življenja pokojnega nadškofa je bila izključno posvečena delu za poglobitev verskega življenja in za narodno osamosvojitev Slovencev, dobrih trideset let pa je naš Jeglič stal prav v sredi te velike borbe pred svetovno vojno in po nji, in teh trideset let ob prelomu 19. in 20. stoletja tvori v zgodovini slovenskega naroda eno njegovih najvažnejših obdobij. Misel samostojnega naroda, ki je za liberalne dobe bila dejansko omejena na plast gosposke? inteligence in zaprta med tako zvane »boljše kroge«, je v tem čara po zaslugi Krekovega genija postala last vsega ljudstva, tisti pa, ki je Kreku po svoji veliki avtoriteti kot cerkveni vladika pri tem delu prvi in najbolj pomagal, krijoč ga z vso svojo osebo, je bil škof Jeglič, ki se ni ustrašil ne nazadnjakov na levi strani ne konservativcev v lastnem taboru, ki vsi krščanskega ljudskega gibanja niso razumeli in so ga zavirali Katoliško misleča javnost pa je bila kmalu vsa na strani mlade ljudske stranke, ker je čutila, da bo tndi pravemu verskemu dvigu in narodni okrepitvi slovenstva v korist, če posluša svojega škofa, dočim je liberalno razumništvo, ki ga je naš Jeglič takoj ob svojem nastopu in pozneje še večkrat iskreno vabil, naj se pridruži ljudski ideji, ostalo slepo in zakrknjeno v omejenost svojega preživelega svo-bodoumstva. Rajni škof ni mogel več računati nanje, ko je videl, da ne pojmijo, kako jc mogoče močan, do svojega zadnjega člana samozavesten, moralno zdrav in nepremagljiv slovenski narod ustvariti le na realni tradicionalni osnovi katoliške vere in omike, rodnega nrav-stva in krščanske demokracije, ampak so skušali zidati našo narodno bit in bodočnost na trhlih principih nekega v zraku visečega are-ligioznega in tujerodnega svobodomiselstva brez korenine v našem ljudstvu in naši zemlji ter zgodovini V svojem popolnem nerazumevanju Jegliča so valili krivdo za razdor na okoliščino, da je škof »vero zmešal s politiko«, namesto da bi uvideli, da abstraktne vere brez zraščenosti v narodovem dejanskem življenju na vseh popriščih sploh ni, ker bi sicer bila mrtva in neplodovita ter sploh nepotrebna, ampak da je le življenje, prekvašeno od verskega idealizma in nravstva ter usmerjeno v večne vrednote, tisto pravo, zdravo in nepremagljivo življenje, ki našemu malemu narodu jamči obstoj in napredek sredi mnogoštevilnih in močnejših sovražnih siL Ni res, da je škof Jeglič ustvarjal Slovencem narodne vrednote in ustanove, ki so naš jezik in kulturo tako globoko zasidrale v ljudsko dušo, iz drugih, to je zgolj verskih nagibov, ampak narodno čustvo in verska usmerjenost sta bili v njem neločljiva in harmonična enota in njegov nadnaravni religiozni svet je bQ ves zgrajen na njegovem močnem, pristnem in prvinskem narodnem čustvu, ki mu je tudi vera služila v še mogočnejšo rast in silo. Taki plemeniti geniji, kakor je bil Anton Bonaventura Jeglič, ne poznajo ne dvojnih nagibov ne dvojne morale in se tudi kot borci poslužujejo le plemenitega orodja. Ob odsotnosti liberalnega razumništva je^ škof Jeglič, ki te abstinence ni ne želel ne hotel in tudi ni sam izzval borbe proti svojemu idealu narodnega edinstva Slovencev v eni krščanski duhovnosti in demokraciji, blagoslovil delo naših voditeljev, ki so iztrgali našo deželo iz rok nemškega plemstva in birokracije, odpravili zadnje politične predpravice kast s pomočjo splošne in enake volilne pravice ter utrdili našo narodno avtonomijo. Obenem se je sam zanimal in aktivno udeleževal dela na splošni ljudski izobrazbi, brez katere ni pravega naroda, na verskih in prosvetnih prireditvah govoril, za ljudstvo pisal v krepkem in sočnem jeziku knjige, lene priganjal, vsemu ostro sledil in ni dal miru ne drugim ne sebi — točen ko ura, priden ko mravlja, trden kot skala, buren ko vihar, kadar je bQo treba očistiti zrak, zlomiti ovire in raznetiti plamen ideje, pa plemenit in velikodušen, kakor so samo veliki ljudje v zgodovini Tak je bil Jeglič, ki je bil ves človek, ves človeški in ves naš; mož molitve in premišljevanja, obenem pa v isti meri človek te zemlje, navdušen za njeno lepoto, kakor je sam bil lep, krepak in zdrav; vesel lepih in zdravih naših fantov in deklet, ves žareč, razigran, šaljiv in kipeč navdušenosti sredi mladine, tako da je najmlajše še kot starček daleč prekašal v besedi in gesti, v bo-jevitosti in pogumu za vse dobro in veliko! Kjer je bil Jeglič, tam so vsi drugi izginili, tam je bil samo on, vse se je osredotočilo ▼ njem in vsi so govorili samo iz njega — poosebil je na mah vso množico in njena duša, slovenska duša, je govorila iz njega. To je skrivnost njegovega bitja, vsepremagujoč čar njegove osebe, ogromna sila njegove duševnosti, kakor se ni v toliki meri s tolikim ognjem očitovala dozdaj še v nobeni vodilni osebi slovenskega naroda. Zato je razumljivo, kako je mogel v dobi velike moralne in gmotne stiske, desorientiranosti in depresije slovenskega naroda le on vliti od prvega do zadnjega vsem poguma, bodrosti in trdnega pričakovanja svobode ▼ novi narodni državi skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi, kako se mu je posrečilo navdušiti tndi najbednejšega kajžarja in združiti v eni volji za samostojnost in lepšo bodočnost vse politične tabore v skupnem vsenarodnem odporu zoper staro tiranijo in ustvarjanju jugoslovanskega državnega edinstva na najširši podlagi ljudskega soglasja in samoodločitve. Za božjo čast in slovensko narodno pravdo pa je bil pokojnik neumorno delaven in vedno na straži tudi v naši svobodni državi; z besedo in peresom se je tudi za dobe absolutizma, ko oblast ni štedila ne s pregnanstvom, ne s ječo in globami, brez strahu javno postavil za ena« kopravnost našega naroda, za slovenska na« rodna in krščanska društva, za krščanske in državljanske svoboščine posameznika in na« roda. In prav kot Slovenca, kot vzor Slovenca, ki je obenem bil zvest državljan Jugoslavije h notranjega prepričanja, bo Jeglič ostal nesmrten v naši zgodovini Ob grobnici velikega pokojnika se bomo Slovenci zbirali ob vseh velikih trenutkih naše usode, zakaj bil je naj-pogumnejši vodja v vseh borbah slovenskega naroda in slovenskega duha proti vsem zoprnim silam, simbol pristnega, nepokvarjenega in celega slovenstva, ki kaže v preteklost našega narodnega preporoda na zdravi podlagi krščanske omike in v bodočnost, v kateri bomo z Jugoslavijo, s Hrvati in Srbi veliki in močni« ne da bi nam bilo treba prenehati biti, kar smo: Slovenci kot krščanski kulturni narod, enakopraven tako svojim bratom, kakor vsakemu drugemu narodu na svetu. Na to slovensko oporoko bomo nemo prisegli, ko bo slovenska zemlja sprejela vase truplo našega vladike Jegliča; nesmrtni duh junaškega škofa pa bo blagoslavljal svoj narod iz Večnosti, katere je postal deležen kot zvest služabnik božji na hodnik klicat očete eistercijanee, ki ao bili vsi v cerkvi. Opat je takoj prišel iz spovednice, dal nadškofu, ki je bil še topel, odvezo in poslednje sv. olje. Ce je bil še živ ali kako dolgo je bil Še živ, nihče ne more vedeti, kajti, ko je oče Benedikt, stiški župnik, pripeljal zdravnika dr. Fed-rana, so mogli ugotoviti samo še smrt od možganske kapi, ki je velikega vladiko morala zadeti tri četrt na peto in peto uro. Na Marijin praznik rano zjutraj in na prvi petek, posvečen Presv. Srcu Jezusovemu. Per Mariam ad Jesum, jc bilo pokojnikovo geslo. Bog mu je dal milost, da je s tega sveta odšel na dan, ko Cerkev praznuje oboje. Vse želje so se nru torej izpolnile, razen ene, ki jo je večkrat izrazil, namreč, da bi »rad poprej še maševal«. Rad bi bil umrl po sveti maši. Pa ga je Bog poklical nekaj trenutkov prej, ko se je na daritev sv. maše pripravil, da jo bo mogel opraviti pri njemu v večnosti. t Očetje cistercijanci so nato nadškofa oblekli v duhovniško oblffko in ga položili na posteljo ter kleče v smrtni sobi opravili posmrtne molitve po cistercijanskem obredu. Med tem je župnik o. Benedikt sam osebno obvestil ljubljansko škofijo o nadškofovi smrti ter je pripeljal tudi mrliški avto s krsto, v katero so stiški očetje vladiko položili ter ga v odprti krsti prenesli v baziliko in ga položili na katafalk, ki je bil bolj podoben grmadi zelenja in cvetja. Nato so zopet po cistercijanskem obredu odpeli slovesne posmrtne molitve. Ob 11 so prišli v Stično stolna kanonika Stroj in Vole ter ravnatelj škofijske pisarne Jagodic, da prevzamejo nadškofovo truplo in sprejmejo testament pokojnika. Slovo od Stične Tužno udarjajo zvonovi bazilike, vse dopoldne brez prestanka. Brez prestanka molijo beli menihi v baziliki ob truplu vladike. Cvetje se kopiči oil ure do ure. Mladina prihaja, ostaja, odhaja. Črne zastave plapolajo, ali jugoslovanske državne zastave s črnim pajcolanom. Vedno več ljudstva prihaja od vseli krajev. Z odkritimi glavami stoje možje |>o dvorišču in molijo. StiSki očetje dvignejo rakev izmed cvetja, po cerkvi reže glasen jok. Veličastno done posmrtne obredne molitve tega starodavnega reda. Naši družini je pripadal, je dejal opat. ki komaj prikriva srčno bol. po svoje ga borno počastili oh njegovi smrti. Nikdar slovenski narod ne bo pozabil na opata Koetelca. ki je velikemu slovenskemu sinu omogočil tako mirne zadnje ure, kjer se je lahko brezskrbno |>osvetil duhovnim potrebam naroda, ki ga je vodil 40 let. Nikdar slovenski narod ne bo nehal biti hvaležen stiškim očetom in njihovemu predstojniku, da so s toliko ljubeznijo In požrtvovalnostjo skrbeli do zadnje ure za vodnika, ki je postal last naše zgodovine. Oblečen v opatsM žalni omat je opat Kostelee s vso svojo številno redovniško družino in s stotinami okoliških ljudi, ki jim je duševni in krušni oče, pospremil pokojnega vladiko iz bazilike do stiškega kolodvora, kjer je bilo zadnje slovo, slovo od stiške idile, ki nam je Jegliča ohranila svežega do groba, bojevitega do groba, voditelja do praga večnosti. V sprevodu so šli opat dr. Kostelee, kanonik Stroj in Vole, škofijski ravnatelj Jagodic ter vsa duhovščina šentviške župnije z dekanom g. Janezom Hladnikom na čelu. šolska mladina, učiteljstvo ter cerkvena društva 7. zastavami ter drugi verniki. Na križišču z glavno cesto je opat dr. Kostelee še enkrat blagoslovil krsto, na kar je bila krsta naložena na avtofurgon. , Zvonovi še zvone. Mladina še postaja okro" samostana, ljudstvo se noče raziti. Črne zastave šc vihrajo. Vsi čutimo velikansko praznino, ki je naenkrat nastala. Kakor da bi bilo manj ljubezni in nas je strah, kaj bo. Kakor da bi postalo oblačno in se sprašujemo, kaj sedaj. Na vsej poli do Ljubljane je verno ljudstvo pričakovalo voz ter izražalo svojo globoko udanost Cerkvi in spoštovanje spominu umrlega cerkvenega kneza. Na glavni cesti v Stični sta imela primerne nagovore župan Ignacij Peve in šolski upravitelj Lovro Jevnikar. V Višnji gori je blagoslovil krsto župnik Franc Vidmar, v Grosupljah ekspozit Anton (tole, v Šmarju pa župnik Anion Ravnikar. Pokojnega nadškofa je spremljal do škofijske palače v Ljubljani g. opat dr. Kostelee v ornatu ob asistenci stolnih kanonikov gg. Stroja in Volca. Nadškof se je vrnit v Ljubljano Ob 3 je prispela kreta s truplom pokojnega nadškofa do ljubljanske mestne meje. Zazvonili so zvonovi vseh ljubljanskih cerkva. Pred škofijo 6e je zbrala množica ljudstva, v vestibilu škofijskega dvorca pa je čakal škol dr. Rozman s stolnim ka-pitljem in številno ljubljansko in podeželsko duhovščino. Ko je avtofurgon privozil pred škofijski dvorec, se je ljudstvo spoštljivo razmaknilo. Uslužbenci mestnega pogrebnega zavoda »o prenesli krsto v vestibil. kjer je škof dr Rožinan blagoslovil truplo pokojnega nadškofa. Nato so prenesli krsto v drugo nadstropje v dvorano, kjer so jo položili na mrtvaški oder. Krsto s truplom so spremljali škol dr. Rozman, opat dr. Kostelee. ves stolni kapitelj s proštom Nadrahom na čelu in 06tala duhovščina. Zgornji pokrov krste so v škofijskem dvorcu razkrili in pred duhovščino ter občinstvom je za-blcstel častitljivi obraz dr. Jegliča, tak, kakor ga imamo se vsi v spominu: snežno bel. dostojanstven in resnoben. Ravnatelj škol. pisarne Jogodic mu je nadel mitro na glavo in tako počiva dr. Ant. B Jeglič med črnimi zavesami, med ognjem voščenih sveč, med grmado cvetja ter med molitvijo številne množice, ki je že danes popoldne prihajala in kropila truplo blagopokojnika. Množica je molila za pokojnega, ginljivo pa ie bilo videti posameznike med njo, ki 60 ob pogledu na častitljivega nadškofa jokali. Umrl je cerkveni knez, mož, kakor ga naš narod še zlepa ne bo imel in žalovanje širokih množic za dr. Jegličem je dokaz ljubezni, ki jo goji ves naš narod za tem svetlim, jasnim in nepozabnim voditeljem. Množice oblegajo škofijski dvorec Tiha in dosedaj samotna dvorana v drugem nadstropju škofijskega dvorca se je danes popoldne spremenila v romarski kraj vseh Ljubljančanov in številnih okoličanov, ki so prihajali, da še enkrat vidijo jasni in tudi v smrti prav tako izraziti obraz pokojnega vladike. Z ulice do mrtvaškega odra gre vse popoldne strniena i-n gosta vrsta občinstva, ki se' želi pokloniti dr. Jegliču. Disciplinirano in dostojno, s tiho molitvijo v srcih in v mislih se vrste starčki in starke, cvetoča mladina, otroci, dečki, deklice, zreli možje in žene, med katerimi je dosti takih, ki nesejo s seboj v naročju še kakšnega malčka. Policija sicer dela red v škofijskem dvorcu, nima pa preveč truda, zakaj množica ve, koga časti. Prihajajo duhovniki in redovnice, prihajajo višji civilni dostojanstveniki in odlični predstavniki. Le skroinnt minuta je dovoljena slehernemu, da še enkrat zre tudi v smrti lepi obraz pokojnega vladike in se še enkrat pokloni njegovemu nesmrtnemu duhu. Prav do poznega mraka sc gnetejo množice vseh slojev in vseh stanov na stopnicah škofijskega dvorca. Pisalna miza nadškofa Jegliča Nadškof Jeglič na mrtvaškem odru v stiški baziliki Foto J. Erjavec, 8ti«n«. Nadškod dr. A. B. Jeglič na mrtvaškem odru v škofijskem dvorca Sožalje kneza- namestnika Pavla Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je poslal naslednjo brzojavko: »Prevzvišenemu gospodu škofu Rozmanu v Ljubljani I Prosim, da sprejmete skupno s klerom moie iskreno sožalje o priliki smrti kneza-nadškofa Jegliča, velikega duhovnika in prvoboritelja za ustvaritev narodnih idealov. — Pavle. Sožalne brzojavke Ljubljanski škof dr. Rožman je ob smrti nad-Skofa dr. A. B. Jegliča sprejel do včeraj naslednje sožalne brzojavke: Predsednik vlade Prosim, da sprejmete moje iskreno »ožalje ob smrti velikega duhovnika in javnega delavca dr. Antona Jegliča. Dr. Milan Stojadinovič, predsednik ministrskega sveta. Minister dr. Krek Ob težki izgubi nadškofa dr. A. B. Jegliča Vas prosim, Prevzvišeni, da sprejmete moje iskreno sožalje. Miha Krek. Predsednik skupščine Ob smrti prevzvišenega nadškofa dr. Jegliča prosim, da sprejmete moje iskreno in toplo sožalje. Stevan čirič, predsednik Narodne skupščine. General Tontč Med prvimi je v Ljubljani izrekel sožalje poveljnik dravske divizije general Tonič. • Ob smrti g. nadškofa dr. Ant. Bonaventure Jegliča, Vašega velikega prednika na ljubljanski sto-lici in neustrašenega voditelja. Vam izražamo podpisani narodni poslanci v Belgradu svoje iskreno in globoko sožalje. Dr. Andrej Veble, dr. Jure Koče, dr. Franc Šemrov, Miha Brenčič, Karel Gajšek, Anton Kersnik, Rudolf Pevec in Josip Benko. Obvestilo škof. ordinariata ŽUPNIM IN DUHOVNUSKIM URADOM TER PREDSTOJNIKOM SAMOSTANSKIH CERKVA V LJUBLJANSKI ŠKOFIJI Danes, 2. julija 1937 ob petih zjutra{, je v Stični umrl prevzvišeni gospod nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Pogreb bo v ponedeljek, 5. julija ob 9. iz stolnice v LjubljanL 150,... V vseh kuratnih in samostanskih cerkvah naj se zvoni kakor običajno za rajne. Na dan pogreba, v ponedeljek 5. julija, ob devetih, naj se zvoni kakor ob pogrebih. V sredo, 7. julija, bodi v vseh kuratnih cerkvah slovesno pogrebno opravilo; maša (prima missa in Commemoratione omnium fi-delium cum oratione: pro defuncto episcopo), Reši me in, če mogoče, Officium defunctorum. K temu opravilu naj se v nedeljo povabijo verniki, da se z molitvijo za pokoj duše nadškofa Jegliča zahvalijo Bogn za vse obilne milosti, ki so jih prejeli v 32. letih njegovega škofovanja. V Ljubljani, 2. julija 1937. f Gregorij Rožman, škoL Bogoslovcem ljubljanske školije te naroča, naj ce zbero ▼ semenišču zaradi pogreba prevzvišenega gospoda nadškofa dr. Jegliča v ponedeljek, 5. t. m. do 8. zjntraj, pevci pa naj pridejo že ▼ nedeljo, 4. t. m. popoldne do štirih. Semeniško ravnateljstvo. Someščani! Umrl je nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, em. škof. ljubljanski, prvoboritelj za verski in narodni preporod slovenskega naroda, častni meščan ljubljanski. V počastitev spomina prevzvišenega pokojnika bo mestna občina ljubljanska raz svojih poslopij izobesila žalne zastave. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da tudi raz svojih hiš izobesi žalne zastave. V zastopstvu predsednika podpredsednik: dr. Ravnihar Vladimir, 1. r. Po sobah, kjer je živel in umrl Tiho je v teh skromnih sobah sedaj, ko je odšel. Presunljivo veličastje diha po njih. S pritajenimi glasovi šepetajo redki obiskovalci med seboj, ko da bi bili v cerkvi. Tod je hodil, tod je živel, tod pisal, mislil in molil mož, kot jih v zgodovini le redkokdaj rodi slovenska mati. Spalnica je skoraj nedotaknjena. Le umivalnik je pospravljen. Suknja, ki jo je imel na sebi, ko je zadet od kapi padel, je Se pobeljena od zidu, ko je padel in se ob zid podrgnil. Cvetlice na kle-čalniku so sveže. Na obešalniku vise talarji. Na nočni omarici je molek. Kdo bi verjel, da je odšel iz te sobice, v katero niti strežnik ni imel vedno dostopa. Spalna soba mora biti ko kapela, pravi pravilo katoliških vzgojnikov. Jegličeva je to bila... Ob stenah stojita še dve omari, pripoveduje strežnik Jože, ki ju je svoje dni kot dijak dobil od staršev in ki sta mu služili tudi takrat, ko je dosegel najvišje dostojanstvo. Malenkost je to sicer, a ki daje pokojnemu vladiki pečat veličine. Veličine, ki bo ostala zapisana v srcih vseh bodočih rodov. V prostorni sobi, kjer je vse na svojem mestu, nikjer nobene navlake, nikjer niti nepotrebnega lističa papirja in ki jo obsevajo 4 velika okna, padeta v oči veliki oljnati sliki nadškofo-vega očeta in dekana kešeta iz Begunj, ki je Jegliča spravil v srednjo šole. Dva dobrotnika, ki u pokojni nadškof ni nikdar pozabil. To je treba zapisati, da si tudi to slovenska mladina vzame za zgled od svojega voditelja. Na pisalni mizi leži pripravljena pošta, ki naj bi se bila danes oddala. Nekaj sto dinarjev skrbno zavitih v čekovnice. da se odpošljejo raznim dobrodelnim naslovom in siromakom! tudi pola belega papirja, v katero je zavito neko pismo. Na poli papirja beseda »Ceč<, ki jo je zvečer še za- pisal nanj, da bi drugi dan ne pozabil pisati. Pa bo naslovniku iz nebes poslal pismo, za katerega vsebino ne bomo nikdar vedeli, a o katerem vemo, da bo najboljše, kar jih je kdo kdaj od njega sprejel. Nad pisalno mizo slika škofa dr. Gre-gorija Rozmana. Na mali delovni mizici ob oknu, kjer je nadškof najrajši sedel, pa ležijo sveta pisma, kot zgoraj omenjeno in »Hoja za Kristusom«. Ob njih pa najnovejše znanstvene in nabožne publikacije, ki pričajo, da je bil nadškof do zadnjega na teko-' čem o vsem, kar se je v javnosti dogajalo. Na vrhu leži letno poročilo škofijske klasične gimnazije v St. Vidu — njegova prva in zadnja ljubezen—pod njim pa razprava dr. Kraljiča o Na- Polovrčna vožnja za pogreb Prometni minister dr. Spaho je dovolil za udeležence pogreba nadškofa dr. Jegliča polovično vožnjo iz vseh postaj v območju ljubljanske direkcije in iz vseh centrov v državL uku sv. Avguština o laži, — dokaz, kako je do zadnjega diha z ljubeznijo spremljal delo duhov-skega naraščaja, ki ga je vzgojil slovenskemu narodu. V kotičku pri peči radioaparat, ki mu je bil vedno v veliko veselje, saj je z njim ostal v zvezi z velikim svetom in z njegovimi idejnimi burja-mi, s katerimi se je vse svoje življenje do zadnjega diha zmagoslavno boril. Nad radioaparatom dva krasna reliefa: »Ecce homo« in »Mater dolo-rosa«, da bi tudi pri redki zabavi ne pozabil na veliki škofovski poklic, ki terja od njega neprestano ljubezen in trpljenje. Na komodi ležijo njegove električne svetilke, ob njih baret in palica, ob katero se je na stara leta opiral. Kapelica, ki so mu jo stiški očetje priredili, je vsa v luči in solncu. V oltarju velika slika »Mater admirabilis«, ki je kopija originala, ki so nahaja v Rimu v cerkvi »Trinita dei Monti« pod Monte Pinciom in ki jo je Jeglič nalašč naročil za sebe, tako mu je ugajala ta smehljajoča in zmagoslavno veličastna podoba božje Matere. V sredi kapelice velik klečalnik, mrk in prazen, ob oknu manjši, kjer ie nadškof prekleČal in premolil uro in ure in od koder je za slovenski narod izprosil marsikatero dobroto in milost, za katero morda niti ne sluti pravega dobrotnika. Zdaj bo prosil zanj pri pravi »Mater admirabilis« in lahko smo srečni, da imamo pri njej priprošnjika, ki mu bo vračala zvestobo za zvestobo ter čuvala narod, ki ga je prav za prav Jeglič napravil za Marijinega. Ko je že slutil, da prihaja smrt Ravnatelj škofijskih pisarn Jagodic, ki ga jo na nadškofa vezala izredna ljubezen, in ki jo |>okojnega vladiko tudi spremljal v Celje ter jo prišel danes v Stično, da sprejme njegovo truplo in ga spremlja v Ljubljano, pripoveduje s solznimi očmi, kako silno srečen je Jeglič zapustil Celje, kako je večkrat ponavljal, da je to bil eden njegovih najbolj srečnih dni in kako se je v Ljubljani nazaj v Stično grede poslovil od njega z besedami: »V ponedeljek pa se vidimo v Sent Vidu, v ponedeljek pa na svidenje!« Nadškofov nečak France Jeglič, ki je tndl prihitel v Stično, pravi, kako lepo je bilo, ko je dne 15. junija spremljal pokojnega vladiko na Brezje, kjer je pri Materi božji maševal, nato pa ves mladosten govoril o slovesnostih, ki se jih bo udeležil. Tudi v Slovenjgradec ga je mikalo, toda daljava se mu je zdela prevelika in njegov Jožo mu je strogo odsvetoval, češ, da on ne prevzame nobene odgovornosti. Nečaku pa je Jeglič obljubil sliko svojega očeta, slonokoščeni križ in lepo ba-ročo namizno uro. Toda, kot da bi slutil, da se mu zadnja ura bliža, mu je uro prinesel seboj v Ljubljano, ko je prišel dne 14. junija na njegov dom, češ da ne pozabim. Križ pa da bo že dobil po njegovi smrti. Na Brezjah so se dali slikati z vso Jegličevo družino in bo to eden najbolj dragocenih spominov na velikega sina. ki je izšel iz kmečke hiše v senci bazilike Marije na Brezjah. Iz Celja sta nadšlcofa spremila nazaj v Stično profesor dr. Anton Koračič in dr. Voršič. Ko sta se poslavljala od njega, se je razvil sledeči ganljivi razgovor, ki ga je preslišal stiški opat: »Prihodnje leto Vas bomo pa zopet prosili, da pridete.« — »Na moj pogreb boste prišli, na moj pogreb!« - »Ce pa Bog tako hoče, bomo pa na Vaš grob hodili molit.« — »Dobro, za to pa prisrčno prosim.« In res, celjski tabor ga ne bo več videl v svoji sredi, za to bo pa slovenski narod hodil na njegov grob molit zanj in za ideale, v sredi boja za katere je padel. Kaj pripoveduje nadškofov strežnik Jože Med vsemi je morda najbolj potrt Jože, zvesti, dolgoletni strežnik Jegličev. Prosijo ga, da bi kaj povedal iz nadškofovega življenja, pa odklanja: »Kaj bom sedaj pravil, ko jih ni več,< odgovarja. Nagovarjajo ga, naj spremlja truplo v Ljubljano. »Kaj bom hodil v Ljubljano. Ne grem v Ljubljano, ne grem nikamor. Saj jih ni več.< Sprašujejo ga, kako je zjutraj našel mrtvega vladiko, pa beseda ne more iz njega.« Padli so med umivanjem, pa ni bil nihče pri njih in so umrli. Ze v Gornjem gradu so enkrat padli. Pa takrat jim je udarila kri iz nosu in to jih je rešilo. Sedaj pa ni bilo krvi. Zjntraj sem jih čakal v kapeli, pa ko jih le ni bilo, sem jih šel klicat« Vstanite, le vstanite, sem dejal, ura je že pet, bova pozna. Ko niso nič odgovorili, sem pošpegnl v sobo in sem jih videl na tleh. Takoj sem slutil, da je nekaj hudega. Se enkrat sem poklical, potem pa sem šel po opata, da pridejo pogledat, kaj je prav za prav. Potem pa itak vse veste. Kako dobre volje so Se bili zvečer. Tako dobro raz.jiolozeni, da jih le malo pomnim takšnih. Kar o Celju so govorili. Se jesti niso imeli časa pri večerji. Tako malo so jedli. Kar govorili so. Zvečer pa potem, ko so Sli v sobo, so mi dejali: No Jože, lahko noč, lahko noč! in so šli. Zjutraj pa sem jih našel na tleh mrtve. Preveč so jih gonili sem in tja, preveč. Skof so bili stari in jih je to utrudilo. Pa ljudem ni bilo mogoče dopovedati So enkrat niso prav domov prišli, pa so jih že drugam vlekli. Pravil sem jim, da jih bodo ljudje sfentah, ko jim ne dajo miru. Pa kaj, ko me nič niso uliogali. Sedaj pa imamo. V ponedeljek bi morali zopet v Sent Vid. Rekel sem jim. da nikar, toda moja beseda ni nič veljala. Kam l>om sedaj šel? Ne vem. Nikamor. Sedaj jih ni več. Nikamor nočem brez njih. Za mene so že vse oskrbeli. Lepo oskrbeli.« In ko so ga začeli spraševati, kje so razne stvari, škofovski ornat. pastirska palica se kar ni mogel znajti. »A sedaj boste pa Se to odnesli,« je rekel, »no pa nesite, saj s.-daj jih itak ni več«. In solze so mu stale v zvestih očeh zvestemu Jožetu, ki je velikega vladiko spremljal t«i| nadškofovega življenja ter jiozna mnogo njegovih doživljajev, ki jih slovenski narod nikdar zvedel "e J<** i« '»'I nadškofu pravi oče in da jo Jeglič dočakal tako visoko starost, se je treba v prvi vrsti zahvaliti njemu, ki je s strogo budnostjo pazil na njegovo zdravje, čeravno ga je v srcu bolelo, da ni vedno dosegel, da bi bil nadškof l>olj gledal na svoje zdravje in se bolj ogibal telesnih naporov, ki so mu bili v škodo. Slovenci! Zazvenele bodo lopate, da posteijeju zadnjo posteljo t sveti slovenski zemlji možu, kakor jib našemn malemu narodu le skopo naklanjajo stoletja. Kneia-vladike-nadškofa doktorja Antona Bonaventure Jegliča ni t e č. Da. kneza! Slovenskemu narodu je latrl in uničil narodne kneze tuji meč. Zato si je narod sam rodil pod kmečkimi krovi svoje kneie — duševne vodnike, ne ix plemenite grajske krvi, a sate iz tem bolj plemenite svoje duše. Tak knes slovenskemu narodu, rojen pod kmečko streho leti na mrtvaškem odru. Sekularen mož, ve« knežji, vea vladarski, a ob tem preprost, kot narod, ki ga je dal, dober kot utelešeno slovensko srce, pa klen in neupogljiv, kadar je šel v boj za pravice svojega naroda; sa svoj narod ni tehtal nobenih tr-tev, nobenih naporov in skrbi, da, tudi knežjo krone je vrgel pogumno na tehtnico sa svoje narodne prepričanje. Ko vsa slovenska delegacija ni mogla leta in leta iivojevati niti ene čista slovenske gimnazije, je je Jeglič ustvaril »am u svojega narodnega prepričanja s pomočjo ljudstva, ki si ga je rodilo aa kneza. Žrtev aa žrtvijo je pok'.idal na ta domovinski oltar: duševni delavci so mu ustvarjali slovenske učne knjige, on jih ie plačeval. Revni dijaki so prosili v njegov tavod. on jih je vzdrževal. Izčrpal si je sadnji vir ob 1. ivezku velikanskega Wiesthalerjevega slovarja — in umrl kot vsi slovenski veliki možje — reven kot je prišel iz revne kmečke hiše. — In ob zlomu svetovne vojske! Sovražne sile s« mu trgale iz rok knežje žezlo in sklepale, kako bi ga odtrgale od slovenskega naroda in ga pahnile v samostansko eelieo. Za vse naklepe in kovarske trude je vedel. Ni omahnil, xa trenutek ni okleval. Z odločno roko je prvi podpisal zgodovinski dokument našega se-dinjenja v jugoslovansko narodne driavo — tvegal vse in vprav s tem prešinil ves slovenski narod i duhom tiste skupnosti, ki jo mora imeti vsak narod ob trenutkih, ko mu gre la biti ali ne biti. Kot vladika in videe je j hipa spoinal usodo svojega naroda; kot plehko snetje so mu bile vse bridkosti, ki jih vsak tak moi doživlja v borbah ca svoja načela. Odločevala je usoda vsega naroda; sato je šel v tvegani boj in imagal. 8 I e r e n e i! Stroimo se vsi ob Jegličevem pogrebu i globoke resnobnostjo. Jegličev odprti grob nam bodi nemi kliear tesne skupnosti in povezanosti vselej, kadar bi se bila borba la osnovne biti in pravdo našega naroda. Kliearje topli ljubesni do vseh onih naših bratov in sester, ki so razkropljeni po sveta, sa katerimi je ljubezen gnala vladike Jegliča v vestlalske rudnike in ameriške tovarne, kliear k jasnemu spoznanju, kaj se pravi biti svoboden državljan med brati, a ne podanik tuje, sovražne gospode! Jeglič nam je kasaj pot. Pojdimo sa njim! ODBOR ZA POGREB NADŠKOFA DR. A. B. JEGLIČA. Spalnica v stiSkem samostana, ▼ kateri je vladika Jeglič umrl Foto J. Erjavec, Sti&na. Kako je lekto zunanje življenje pokojnega nadškofa Naš veliki vladika je Bil rojen 29. maja 1850 v Begunjah na Gorenjskem kot sin kmetskih staršev. Ime Bonaventura si je izbral 18% kot psevdonim v listu »Balkan« po sv. Bonaventuri, zagovorniku sprave med grško in rimsko cerkvijo. Jeseni leta 1859 je bil pričetek njegovega šolanja v Ljubljani, v jeseni 1861 pa je vstopil v gimnazijo. Od jeseni 1862 do mature je bil gojenec Alojzijevišča. L. 1869 je napravil maturo z odliko. Od 1869 do 1873 je bil v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. Mašniško mm v ¥tf VC Zasebna kapela nadškofa Jegliča v stiškem samostana Foto }. Erjavec, fltiina. posvečenje je prejel 27. julija 1873. Nato je odšel na Dunaj, kjer je bil gojenec Avgustineja in je 1876 položil doktorat iz bogoslovja. Po dovršenih študijah je bil kaznilniški kurat v Begunjah do jeseni 1877. Nato je nastopil znanstveno potovanje po Nemčiji in Italiji. L. 1878 je postal podvodja v ljubljanskem bogoslovnem semenišču, istočasno pa je poučeval tudi cerkveno zgodovino in pravo, pozneje tudi dogmatiko. 2e v teh letih je deloval organizatorno in slovstveno. Kot osmošolec je bil ustanovitelj »Domačih vaj« in v semenišču ustanovitelj »Govorniških vaj«. Ta čas je pisal beletristične spise in tudi simbolično igrico »Slavija«. Kot Avgustinejec in semeniščni podvodja je pisal povesti z nravno tendenco. Snov je vzeta iz domačega življenja na Gorenjskem. Dialog je zelo živahen, večkrat poln humorja. V viharni dobi liberalizma je pisal apologetične članke (1870—1873). Leta 1882 je postal kanonik v Sarajevu. Najprej je bil upravitelj stolne župnije, od 1890 dalje pa nadškofov generalni vikar. Dne 12. septembra 1897 je bil posvečen za škofa eiuntskega. Po par mesecih bivanja v Sarajevu je Jeglič že pridigal m pisal članke v hrvaškem jeziku. Poučujoč na zaaeb-ai pripravnici »Hčera boije ljubezni« vzgojeslovje, |e sestavil vzgojeslovje za učitelje in učiteljske pripravnike. Za redovnice raznih kongregacij je prevedel premišljevanja v »tirih »«rkih do skrajnosti zaposlen z delom v šoli, v epovednici, na prižoici, v pisarni, na misijonskih potih, je še našel časa sa živahno dopisovanje v perijodične liste. Zlasti v sarajevsko »Vrhbosno«, v kateri je bil vsa leta najmarljivejši sotrudnik s članki bogoslovne vsebine. Udeleževal ae je raznih katoliških shodov ter obširno o njih poročal. Kaj je bil Jeglič bosanskim katoličanom, se je najbolj videlo ob njegovem slovesu 5. maja 1898, ko je postal knezo-škof ljubljanski. Ogromno delo je izvršil v ljubljanski Škofiji z organiziranjem delovanja in življenja duhovnikov ter vernikov, v slovenskem narodu pa kot mecen šolstva, branitelj narodnih pravic ter pisatelj knjig verske ter verskovzgojne vsebine. Kot pisatelju mu je bila najbolj pri srcu apologeti čna snov, udej-stvovai pa se je ne vseh poljih teologije in spisal vsega skupaj do sto brošuric in knjig. Oživil je škofijske sinode (zadnja je bila 1788 za škofa Herbersteina). Pripravil in vodil je štiri sinode. Neprestano je priporočal misijone po župnijah, pospeševal Marijine družbe in uvedel vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa v škofiji. V »Škofijskem listu« je obravnaval vedno najbolj pereča dogmatična in moralna vprašanja. Bil je duša vseh številnih katoliških shodov in velik prijatelj ^er pospeševatelj orlovstva, Krščanske socialne zveze ter snovanja izobraževalnih društev. Zavod Svetega Stanislava v St Vidu nad Ljubljano, ki je njegovo delo, je bil otvorjen jeseni 1905. Kot prva čisto slovenska gimnazija je knezoškofijski zavod odločilno vplival, da eo se spisale vse srednješolske učne knjige v slovenskem jeziku. Od 1905 do 1907 je Jeglič ščitil Janeza Kreka v njegovi borbi zoper tedanjega kranjskega deželnega predsednika za splošno enako volilno pravico. V agitaciji za maj-niško deklaracijo iz I. 1917 je Jeglič povabil zastopnike vseh slovenskih strank, da so skupno z njim in stolnimi kanoniki podpisali pritrdilno izjavo. V razdoru SLS je Jeglič odločilno podprl Radio-kotiček nadškofa Jegliča Foto J. Erjavec, Stifn«. jugoslovansko Krekovo strujo Ko so Italijani čim-dalje bolj segali po slovenski zemlji, je odšel v Pariz in London, da pridobi prijateljev svojemu narodu. V trdem delu eo se izčrpavale njegove telesne moči, čeprav je bil njegov duh še vedno prožen, bister m čil. Moral j* dobiti za evojo dušno-pastir- sko sl-užbo pomočnika, kar se je zgodilo 1. 1929, ko je naš sedanji vladika dr. Gregorij Rožraan postal tk katerih se bo vil pogrebni sprevod prosimo, da lokale v času pogreba zaprejo. Zavode, [>odjelnike in delodajalce prosimo, da omogočijo svojim uslužbencem udeležbo pri pogrebu. Mišljenju velikega pokojnika je primerno, da vse one ustanove in posamezniki, ki bi ga hoteli počastiti z venci inesto le teh darujejo v denarju za škofove zavode v Št. Vidu nad Ljubljano ali za Baragovo semenišče. Cerkvene organizacije, kongregacije, katoliška prosvetna društva in katoliška mladinska društva prosimo, da se udeležijo pogreba x društveno zastavo ovito v »črnino. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem udeležencem pogreba polovično vožnjo. V ta namen je treba kupiti na vstopni postaji cel vozni listek do Ljubljane in pa izkaznico (obrazec K 13.), ki stane din 2. Vozni listek obenem s potrdilom o udeležbi velja za brezplačni povratek iz Ljubljane. Potrdila o udeležbi se bodo žigosala lahko na zbirališčih ter na gl. kolodvoru. Preč. župne urade prosimo, da tekom nedelje s prižnie seznanijo vernike o vseh izdanih navodilih glede pogreba. Dalje, da ugotovijo število udeležencev do nedelje popoldan do 5. ure in javijo približno udeležbo svoji odhodni postaji. Le tako bo mogla železniška uprava poskrbeti pravočasno za dovolj prevoznih sredstev. Vsi udeleženci pogreba naj se zberejo točno ob pol 10. uri dopoldne na označenih zbirališčih ter brezpogojno upoštevajo navodila rediteljev. Spomin velikega pokojnika bomo najlepše počastili, ako bomo v pogrebnem sprevodu šli odkritih glav ter molili. Za prvo pomoč na zbirališčih in med sprevodom bodo skrbeli samaritani in samaritanke. Spored pogreba 1. Križ. 2. Fanfara. 3. Križarji in sestrice sv. Klare. 4. Šolska mladina. 5. Zavodi in ustanove. 6. Oasilci. 7. Bojevniki. 8. Kmetska zveza. o. Slomškova družba in ostalo učileljatvo. 10. Rokodelci, obrtniki in delavske organizacije. 11. Marijine družbe. Marijini vrtci, Tretji red in druge verske družbe. 12. Dijaške kongregacije. 13. Slovenska krščanska ženska zveza. 14. Dekliški krožki. 15. Fantovski odseki. 10. Prosvetna zveza in društveni odbori. 17. Starešinstvo in akademiki. 81. Icgličevci in škofijski /avod v St. Vidu. IQ. Pevski zbori. 20. Redovniki. 21. Duhovščina. 22. Škofje. 23. Krsta s častnim spremstvom. 24. Sorodniki. 25. Predstavniki oblastev in uradov. 26. Zastopniki občin, korporaeij in ustanov. 27. Redovnice. 26. Osiaio občinstvo. Zastave in godbe uvrstijo v sprevod aranžerji sprevoda. Grobnica, kjer bo pokopan nadškof Jeglič Reditelji! Pozivamo vse reditelje, da ae zanesljivo udeležijo sestanka, ki se vrši danes, 3. julija točno ob pol devetih zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5. Razgovorili se bomo o organizaciji pogreba nadškofa dr. A. B. Jegliča. Objave za pogreb Vsem gasilskim četam in zupam dravske banovine! Povodom smrti blagopokojnega nadškofa in slovenskega vladike dr. Antona Bonaventure Jegliča, odrejamo naslednje: 1. Gasilske žilpe in čete naj se po možnosti udeleže pogreba, ki se viši v ponedeljek. 5. t. m. Zbirališče gasilcev pred Mestnim domom (Krekov trg) ob pol 9 dopoldne. Uniforma svečana. Zastopniki čet, ki se udeleže pogreba in posedujejo jira-pore naj jih prinesejo s seboj. Vsa ostala navodila dobijo žujjske starešine odn. četni poveljniki na licu mesta od gasilskega inšpektorja. 2. V nedeljo, 4. t. m., ko bo ležal blagopokojni na mrtvaškem odru, naj gasilske čete v znak žalosti po možnosti opuste svoje prireditve in jih preloie na poznejši čas, če fe to tehnično še izvedljivo. — Posebnih okrožnic ne bomo pošiljali. Z gasilskim pozdravom: »Na pomočlesng Gasilska zajednica dravske banovifcž. Vsem četam žtrpe okraja Ljubljana-okolica! Pogreba pok. nadškofa M. A. Boaaventufe Jogtata. prvoboritelja slovenskega naroda, se udeleti: celokupno slovensko gasilstvo. Pogreb bo v ponedeljek, dne 5. julija 1937, ob 9 dopoldne iz škofijske palače v Ljubljani. Zbirališče naše župe je točno ob 9.30 dopoldne v Streliški ulici (ob Mestnem domu). Kroj strogo predpisenl Pozivamo vse čete, da «e sigurno in v čim večjem številu udeleže. Posebne okrožnice ne bomo izdali, ker bi jo v tein kratkem času ne prejele vse čete. Nadaljnja navodila izda gasilska zajednica. — Zupna uprava. Prosvetnim društvom v lavantinski škofiji Vsa prosvetna društva nsj se udeležijo jkv greba v Ljubljani, če le niogooe z zastavami. Priporoča se našim prosvetnim organizacijam, da so udeležijo žalne službe božje v domačem kraju za visokega pokojnika, in priredijo žalne seje. — Dr. Josip Ilohnjec, predsed. Prosvetne zveze v Mariboru. Prijave za udeležbo pogreba nadškofa dr. Jegliča za progo Maribor—Celje: Vsi, ki se bodo peljali z jutranjim vlakom na pogreb v Ljubljano, naj se vsaj do nedelje opoldne prijavijo v Cirilovi tiskarni v Mariboru ali na postajah, kjer bodo vstopali na vlak. Prijave so nujno potrebne, da bo mogoče preskrbeti dopolnilni vlak, ki bo vozil takoj za rednim jutraniim vlakom. Na ta način bo mogoče železnici poskrbeti za udeležence dovolj prostora. Fantovskim odsekom Ojiozarjamo na okrožnico, ki jo je razposlala Prosvelna zveza vsem društvom. Dolžnost vseh naših fantov je, da se udeležijo pogreba našega največjega prijatelja. Brezpogojno naj pridejo vsi oni, ki že imajo nove kroje. Žalne znake bodo dobili na zbirališču, ki bo za vse fante na Sv. Petra nasipu od Zmajskega mosta proti Pollakovi tovarni. Ne pozabite praporovl — Predsedstvo zveze fantovskih odsekov. Podzveza fantovskih odsekov v Mariboru poziva člane fantovskih odsekov, da se udeležijo pogreba slovenskega nadškofa dr. Jegliča, ki so vrsi v ponedeljek dopoldne v Ljubljani, v krojih in s prapori. — Odbor. ! Odbor podzveze fantovskih odsekov v Celju poziva vse člane naših odsekov, zlasti one v krojih, da se v čim obilnejšem številu udeležijo jTOgreba pokrovitelja celjskega tabora prevzviše-nega g. nadškofa dr. Antona B. Jegliča, ki je s tolikim veseljem prihitel med nas in se nadvse zadovoljen vrčal. Odhod iz Celja z vlakom, ki odhaja ob 6.49. Jcgličevci! Ob smrti zavodskega ustanovitelja, našega očeta in društvenega Častnega člana vas odbor prosi, da se ravnate po telile navodilih: 1. Ljubezen do blagopokojnega zahteva, da vsak te dni mnogo moli za njegovo dušo in se do nedelje zvečer poslovi od njegovih zetnskih ostankov (škofijski dvorec, II. nadstropje). 2. Pogreba se Itomo jegličevci udeležili v skupini zavoda sv. Stanislava. Zbiramo se v ponedeljek ob tri četrt na 9 na vrtu Alojzijevišča, ob 9 bo v alojzijeviški kapeli rekvlem, nato pa se pridružimo sprevodu na določenem mestu. 3. Za 5. julija napovedani društveni občni zbor odpade, prav tako odpadeta ta dan tudi 20-letnica in 10-letnlca mature. — Odbor društva »Jeglič«. Akademska zveza poziva vse svoje člane, da se udeleže av. maše zadušnice in pogreba pokojnega nadškofa dr. Jegliča v ponedeljek, dne 5. So žal je dr, A* Korošca Notranji minister g. dr. K o r o i • c pa jc poslal škofijskemu ordinariatu ▼ Ljubljani naslednje brzojavno sožalje: Vest o nenadni smrti velikega nadškofa dr. Jegliča me je globoko zadela. Njega smo izgubili, naj njegOT duh večno ostane med nami, njegovo ime pa je globoko vrezano ▼ srcih katoliških Slovencev in vseh Jugoslovanov. Skupščino zastopa dr. A, Veble Belgrad, 2. julija, m. Predsednik narodne skupščine g. Stevan Čirič je določil dr. Vebleta Andreja, narodnega poslanca, da zastopa njega in narodno skupščino pri pogrebnih svečanostih za pokojnim nadškofom dr. Antonom Bonaventuro Jegličem. julija dopoldne. — Zbirališče v Akademskem domu ob 8 dopoldne, odkoder gremo skupno k sv. maši. Pogreba se udeležimo z društvenimi trakovi. Dijaškim kongregacijam! Podpisano škofijsko vodstvo vabi vse Marijine kongregacije za dijake in za dijakinje, da se udeleže v ponedeljek pogreba blagopokojnega g. nadškofa dr. Antona B. Jeglič. Udeležba z znaki in zastavo! Zbirališče je ob pol desetih na Zrinjskega eesti pred cerkvijo sv. Jožefa. — Škof. vodstvo dijaških kongregaeij. Dijaki in bivši gojenci Zavoda sv. Stanislava! Vabite se vsi, katerim je to mogoče, da se udeležite pogreba velikega ustanovitelja našega zavoda prevzv. nadškofa dr. Jegliča. V ta namen se zberite v ponedeljek, 5. t. m. ob pol 9 na dvorišču Alojzijevisča na Poljanski cesti v Ljubljani. Ako se ne bi mogli vsi udeležiti pogrebne sv. maše v stolni cerkvi, tedaj se bo opravila ob 9 posebej sv. maša zadušnica v alojzijeviški kapeli. Od tam pojdemo potem k stolni cerkvi in se pridružimo pogrebnemu sprevodu na odkaza-nem nam mestu. Molite za našega velikodušnega, očetovskega dobrotnika! — Vodstvo zavoda sv. Stanislava. Moški pevski zbori, včlanjeni v Hubadovi župi JPS in Pevski zvezi ter vsi drugi moški pevski zbori se vljudno pozivljejo, naj se zglase v ponedeljek, 5. t. m. zjutraj točno ob osmih v Hubadovi pevski dvorani v poslopju Glasbene Matice radi vaje za petje žalostink pri pogrebu pok. prevzv. nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. Arhivarji naj prineso s seboj note: U sliši nas, Gospod in Poljana toži. Slovenska krščanska ženska zveza poziva vsa včlanjena društva in ženske odseke Prosvetnih-društev, da se v čim večjem številu udeleže v ponedeljek, 5. L m. pogreba duhovnega voditelja slovenskega naroda prevzvišeni gospod nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič.^ — Čas in kraj zbiranja našega članstva bo točno označen v nedeljskem »Slovencu«, ki naj ga vse pazljivo pre-čitajo in se točno drže vseh danih navodil. Tudi Radio bo obveščal sproti o vseh pripravah za pogreb in tudi razvrstitev sprevoda ter zbirališča za posamezne skupine in organizacije. Kjer imate radio, obveščajte se med seboj, da se že v kraju samem dobro organizirate za pot! — Ob krsti in grobu našega očeta naj ne manjka nobene zavedne naše članice! Ponedeljek, 5. julija, je žalni praznik nas vseh! — Odbor. Slomškova družba v Ljubljani prosi vse podružnice in vse članstvo, da se v polnem številu udeleže pogrebnih slovesnosti za našim ustanovnim in častnim članom prevzv. g. nadškofom dr. A. B. Jegličem. Če kdo, je prav on to zaslužil, ko je v vseh najtežjih časih stal ob naši strani ter nas bodril k vztrajnosti in pogumu za naša katoliška načela. — Pogrebne svečanosti se prično ob 9 zjutraj v stolnici. Zbirališča za posamezne organizacije bo objavil nedeljski »Slovenec«, ki naj ga vsi člani prečitajo, da se ne bomo razcepili v več skupin, ampak da skupno nastopimo. Tudi na radijska poročila opozarjamo, ki bodo 6proti prinašala vsa potrebna navodila. V ponedeljek vsi v Ljubljano! — Odbor. Marijinim družbam — kongregacijamPodpisano škof. vodstvo vabi vse Marijine družbe — kongregacije za gospode, mladeniče in može, za gospodične, dekleta ter za gospe-žene, da se v ponedeljek udeleže pogreba blagobokojnega pre-vzvišenega g. nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. Udeležba z drušlvenimi znaki in zastavo! Zbirališče je na Resljevi cesti ob pol desetih. — Škof. vodstvo Mar. družb. Pik insektov Vam ublaži, dobro znani Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. Jegličev narodni tabor združen s proslavo majske deklaracije in posvečen spominu vladike Slovencev — bo v nedeljo, dne 4. julija po že objavljenem sporedu. Vodifelj slovenskega naroda dr. A. Korošec bo govoril • nadškofu dr. A. B. Jegliču. Trnovski tabor preložen Zaradi narodnega žalovanja za našim velikim voditeljem nadškofom dr. Antonom Bonaventuro Jegličem odpadejo vse slovesnosti, ki so bile pripravljene za 3. in 4. julij. Pač pa bo trnovski prosvetni tabor točno po napovedanem sporedu v soboto 10. in v nedeljo 11. julija. Prosimo vsa društva, ki so nameraviria imeti 11. julija svoje prireditve, da jih odgode na 18. julij, da bi se njih članstvo moglo ude ležiti važnega trnovskega prosvetnega tabora. Blejsko jezero javna slovenska last Bled, 2. julija. Včeraj popoldne po četrti uri se je pripeljal na Bled g. ban dr. Marko Natlačen. Šel je najprej na golf-igrišče, kjer si je ogledal, kako se dokončujejo zadnja dela na igrišču. Nato je odšel na Bled v Park-hotel, kjer se je končno podpisala pogodba, da kupi banovina Blejsko jezero, stari grad, vilo »Zlatorog« in pa staro Murovo graščino. Tam misli banovina napraviti vrtnarsko šolo, na gradu pa bo slovenski etnografski muzej. Tako je torej večji del Bledu prešel v last banovine. Okoli 8 se je nato ban odpeljal zopet v Ljubljano. Koledar Sobota, 3. julija: Leon II., papež; Bernardin Real. Novi grobovi + Gospa Marija Mikuš. V Šmartnem ob Paki je umrla zadela od sr&ie kapi trgovka in pocestnica gospa Marija Mikuš, stara HO let. Pokojna gospa je bila tašča g. Korošca Zvonimirja, davčnega uradnika v Celju. Pogreb blage gospe bo v nedeljo, dne 4. julija ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Pokojnici, ki zapušča tri sinove in eno hčer, naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sozalje! Osebne vesti .,= Diplomiran je bil na državnem konserva-toriju v Ljubljani (kompozicijski oddelek) g. Lipar Peter ml. iz Mengša. Dentist F. Palovec Kongresni trg 14 sprejema v juliju in avgustu od Vi9. do 14. ure — Diplomati na Bledu. Te dni sta prispela na Bled še madjarski poslanik na našem dvoru von Alt, ki se je nastanil v svoji vili ob jezeru, in pa francoski poslanik grof de Dampierre. Oba bosta prebila večji del počitnic na Bledu. — Kraljevska banska uprava v Ljubljani sporoča, da se otvoritev golf-igrišča na Bledu, ki je bila določena na 10. julija t. 1., iz tehničnih razlogov odloži na nedoločen čas. ... _ Na Pr"znik »v. Cirila in Metoda, dne 5. ju- Iiia 1937 denarni zavodi t dravski banovini ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov v dravski banovini. — Praznovanje tridesetletnice Katehetskega društva. — Katehetsko društvo s sedežem v Ljubljani bo praznovalo svojo 30 letnico z zborovanjem na Brezjah. V ponedeljek, dne 5. julija zvečer bo prijateljski sestanek. V torek, dne 6. julija bo ob 8 sv. maša v Marijini kapeli za rajne člane. Nato v samostanski dvorani občni zbor s poročilom o 30 letnem delovanju. Ob desetih se začne zborovanje z dvema referatoma, in sicer: prof. dr. Fran Jaklič: »Vzgoja k čistosti«, prof. dr. Vilko Fajdiga: »Priprava mladine na sodobne nevarnosti.« — Vsi člani in prijatelji Katehetskega društva prijazno povabljeni! — Gospodje, ki se žele udeležiti skupnega kosila, naj se izvolijo takoj prijaviti na naslov: »Katehetsko društvo, Ljubljana, Semeniška ulica 2.< — Pripominjamo, da ne bo v tem programu nikakih sprememb radi pogreba blagopokojnega nadškofa Jegliča, ker se bo ta izvršil že v ponedeljek dopoldne. — Odbor. — Ali res še ne veste, da so se dopisnice podražile? Na vsako je treba prilepiti dopolnilno znamko za 25 par. Cenjene naročnike opetovano prosimo, da upoštevajo to povišanje poštnine in ne povzročajo novih stroškov upravam naših listov. — Na dekliškem zavodu Ub. Šolskih sester de Notre Dame v šmihelu pri Novem mestu je: otroški vrtec, petrazredna ljudska, štirirazredna meščanska in enoletna kmetijsko-gospodinjska šola. V zavod se torej sprejemajo deklice, ki žele obiskovati eno izmed imenovanih šol. Razen teh sprejema zavod tudi dijakinje, ki bi hotele obiskovati drž. realno gimnazijo v Novem mestu, ki je približno 20 minut oddaljena od zavoda. Učenke in gojenke imajo v internatu priliko za učenje tujih jezikov: nemščine, francoščine in italijanščine ter stenografije in strojepisja. Zavod ima zdravo lego in lepo okolico. V konviktu imajo deklice dobro, okusno pripravljeno hrano in skrbno nadzorstvo, na razpolago so jim svetle in zračne učilnice, lepo urejene spalnice in obednica ter prostrano dvorišče in velik vrt. Gojenke gredo vsak dan v prijazno okolico na sprehod. — Proti previsokim avtorskim tantijemam. V Dubrovniku so vsi prireditelji koncertov in glasbenih produkcij sklenili, da od 15. t. m. ne bodo več prirejali koncertov v znak protesta proti previsokim avtorskim tantijemam, kakor jih določa nova uredba (in ki gredo po večini v žepe posredovalcev, ne pa avtorjev). Kakor čujemo, se podobna akcija pripravlja tudi v Ljubljani. — Radeče pri Zidanem mostu. Naša gasilska četa obhaja dne 1. avgusta svoj 65 letni obstoj, združen z župnim zletom župe Krško, na kar že danes opozarjamo sosedna društva in jih vabimo k obilni udeležbi. — Dvomesečnega dečka oddam za svojega. Informacije se dobe v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece, Ljubljana, Lipičeva ulica. — Proslav« 30-letniee Kat. prosv. društva na Koroški Beli je preložena na 25. julija. — Veljavnost turistične marke. Kakor nam »Putnik« Maribor sporoča, je Narodna banka podaljšala veljavnost obračuna kurza za turistične marke do konca septembra 1937 in to na dosedanji višini 14 Din za eno marko. — Prostovoljna gasilska četa Preska-Medvode proslavi v nedeljo, dne 4. julija 25 letnico svojega obstoja. Da ta jubilej čim dostojneje proslavi, si je četa nabavila z velikimi žrtvami nov gasilski reševalni avtomobil, ki bo ta dan blagoslovljen. Po blagoslovitvi bo velika javna gasilska tombola z mnogimi in prav lepimi dobitki. — Vsa prireditev bo pod pokroviteljstvom gospoda bana dr. Marka Natlačena. — ftoisko ieio dri. niije gosdarske soie v Mariboru bo pričelo dne 1. oktohra 1937. Sprejemali se bod gojenci za enoletni tečaj. Pouk v tem te- ccu^ SPREDAJ ZADAJ Oglas, je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 čaju bo trajal 10 mesecev, in sicer od 1. oktobra 1937 pa do 31. julija 1938. Za sprejem v ta tečaj je potrebna z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe kakor ljud-skošolske, bo moral s sprejemnim izpitom dokazati, da ima zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. V enoletni tečaj se bodo sprejemali pred vsem vsi tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, potem tudi sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posetnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič vsi ostali, ki čutijo v sebi poklic do gozdarske stroke. Kandidati, stari izpod 16 let in nad 24 let, se ne bodo sprejemali. Šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno 500 Din. Pridnim in siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti prosta mesta, toda ne pred koncem prvega polletja, ko so vstopili v šolo. — Prošnje je vložiti najkasneje do 1. avgusta 1937 pri ravnateljstvu šole, ki daje vsa potrebna pojas-la. — Pravilno kolkovanim lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. zadnje šolsko izpričevalo, odnosno odpustnico; 4. nravstveno spričevalo; 5. zdravniško spričevalo, s katerim je dokazano, da je prosilec telesno in duševno popolnoma zdrav za bodočo naporno gozdarsko službo in 6. izjavo starišev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati vse stroške šolanja. — Glede kolekovanja prošenj glej »Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 31. marca 1937, kos 26. — Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjave (povrtnine). Za gospodinje in dekleta priredil M. Humek. Knjižica obsega 100 strani besedila in nad 90 raznih slik, ki ponazorujejo poučno tvarino te knjižice. Cena je nevezani 24 din, vezani 32 din. Založila Jugoslovanska knjigarna (III. izdajo 1. 1933) v Ljubljani. Najvažnejše opravilo vsalie gospodinje je priprava za vkuhavanje in konserviranje sadja in druge povrtnine za zimske mesece, v katerih zelenjave na trgu ni več dobiti. Dalje, kako pridelujemo iz sadja razne marmelade, mezge, sadne soke brezalkoholne pijače itd. Kako konservi-ramo v zaprtih steklenicah in kako postopamo pri tem delu. Knjiga je najboljši svetovalec vsake gospodinje pri takih delih. Da je knjiga res praktično sestavljena in vseskozi porabna, priča že III. izdaja te knjige. Knjigo toplo priporočamo. "Perzijske_ in turške preproge in še druge starinske vrednosti, nudim po nizki solidni ceni. — Ogled vsak dan od 10. da 12. ure dop. in od 4. do 7. ure zveier, Beethovnova ul. 14. II. nadstropje, vrata It 22 ORIENT - KARPET — Aretiran vlomilec. Vevški orožniki so privedli v ljubljanske sodne zapore monterskega pomočnika Ivana B., ki je pred dnevi zgodaj zjutraj vdrl skozi drvarnico na podstrešje hiše posestnika Janeža v Sneberju ob Savi in poskušal odnesti do 5000 din gotovine. Bil je zasačen, njegov pomagač pa je pravočasno pobegnil. B. je star vlomilec in je bil pred leti zaradi večjih vlomov obsojen na 5 let robije. Ljubljana l Ordinacije. Jutri, v nedeljo, ob 7 zjutraj bo v ljubljanski stolnici delil prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman red mašniškega posvečenja. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15. 1 Jutri, v nedeljo, je na Rožniku žegn&nje. Ob tej priliki bo slovesno cerkveno opravilo dopoldne ob 9, popoldne ob 5 pa pete litanije. — Prijatelji rožniške cerkvice vabljeni! I Križanska moška in mladeniška kongrega-cija ima v nedeljo popoldne ob 6 redni mesečni shod z darovanjem za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Pri shodu se bo tudi naznanilo, kje naj se kongreganisti zberejo za udeležbo pri pogrebu blagopokojnega velikega družbenega prijatelja nadškofa dr. Jegliča. 1 V počastitev spomina pokojne ge. Fani Ahačič ii Tržiča daruje Vida Sesek, prof. glasbe v Ljubljani. 100 din za Dom slepih. 1 Bojevniki! Udeležite se pogreba prevzviše-nega nadškofa in častnega člana odbora za postavitev spomeniki neznanemu slovenskemu vojaku na Brezjah, g. dr. A. B. Jegliča, v ponedeljek, 5. t. m., ob 9 dopoldne. Zbirališče bo pravočasno javljeno. — Zveza bojevnikov. 1 Jubilej g. Jakoba Gajška. Danes praznuje 50 letnico svojega življenja g. Jakob Gajšek, nadzornik Mestne pristave t Ljubljani. Že v mladosti je bil neomahljiv in čvrst pristaš katoliške ideje. Znano je, da je bilo pod prejšnjim režimom nasilje najhujše prav med mestnimi uslužbenci, toda g. Gajšek ni klonil. G. Gajiku, našemu prijatelju, k njegovemu jubileju iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo srečnih let. 1 Slab ribji trg. Včerajšnji petkov ribji trg je bil prav slab. Morskih rib ni bilo na izbiro, kajti na Jadranu je bil te dni izredno slab lov. Sardel in sardelic sploh ni bilo naprodaj. Skuše so bile po 16 do 20 din kg, girice pa 14 din. Cerkniške ščuke so bile 22 din kg, notranjski raki 3 do 5 din kos. domače postrvi 40 din kg. Izredno mnogo je bilo gob. Letos je sploh najboljša letina za gobe. Tako ogromnih množin jurčkov že kmalu ni bilo na trgu. Jurčki so bili včeraj celo po 2 din zvrhana merica, kg pa 6 do 7 din. Na trgu je bilo po splošni cenitvi do 100 košar jurčkov in lisičk. 1 Na Roinik vabi ob priliki žegnanja gostilna na Rožniku, ki Vam bo postregla razen drugih dobrot tudi z žegnanskimi kroti. 1 Kupčije s hišami in zemljišči. V juniju so bile izvršene prav živahne kupčijo s hišami in parcelami. Na realitetnem trgu je naprodaj do 250 hiš in parcel. Nekdo prodaja v središču mesta se nahajajočo trgovsko hišo za 1,500.000 din, druga trgovska hiša pa je na ponudbo za 500.000 dinarjev. Splošno ponujajo v nakup parcele od 30.000 din dalje. Cene parcelam so od 30 din do 500 in celo 700 din za kvad. meter. Posestnik Josip Petrič v Rožni dolini VII/9 je prodal profesorju Brunu Gombaču in njegovi soprogi Franji Gombačevi, učiteljici na Brezovici pri Ljubljani, pare. št. 1347/67 k. o. Vič v izmeri 501 kvad. meter za 25.050 din. Nočno službo imafo lekarne: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, MikloSičeva cesta 20, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Praznujmo praznik očetov! Sv. Ciril in Metod sta naša duhovna očeta. Njiju češčenje je torej dolžnost naše hvaležnosti, pa tudi našega narodnega blagoslova. »Spoštuj očeta in mater, pa se Ti bo dobro godilo in dolgo boš živel!« pa bodi to posameznik ali narod. Praznik sv. Cirila in Metoda 5. julija je že naš državni praznik. Ni pa še to praznik našega slovenskega srca. Tudi tak nam mora postati. Imamo cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, edino v Sloveniji. Naj nam bo to svetišče, dom naših očetov, zato sveto! Za 5. julija prosimo farani Sv. Cirila in Metoda vse mesto, da proslavi ta dan z nami eno-dušno tudi kot cerkven praznik, t j.: 1. Vse trgovine in obrti zaprimo. 2. Obiščimo službo božjo, in sicer če le mogoče, v cerkvi sv. Cirila in Metoda. 3. Zvečer od 8—9 razsvetlimo vsa naša okna in se udeležimo slovesne proslave za Bežigradom. Slavnosti tega dne pri nas so: Celodnevno češčenje Najsvetejšega od 6 do J420. Maše ob 6, 7, 8, 9. Ob 9 pridiga in slovesna maša. Ob V,20 ima prevzvišeni g. škof dr. Rožman pridigo, nato vodi slovesno procesijo z lučkami po ulicah Bežigrada. Zadnji blagoslov pred cerkvijo. Nato igra godba poštarjev pred cerkvijo. Raketi in bengalični ogenj. Ker je cerkev obremenjena še s težkim bremenom dolga, prosimo milih darov ves dan v puščice; zvečer po pridigi darovanje okrog oltarja, kjer dobe vsi sličico sv. Cirila in Metoda v spomin. Župni urad Sv. Cirila in Metoda. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josef grenčice«. Nagradno tekmovanje Nad 10.000 Din za Solea-počitnice! Počitnice! Vendar enkrat, ko ni treba na delo, r službo, ko lahko potuješ, se baviš s športom, pohitiš ven na deželo, v gore, k morju, ko se raz-prostiš, okrepiš, ležiš na soncu m postaneš rjav, se koplješ in lenarišl In k temu še Solea-nagrado — sijajne počttnicel Dobro kožno kremo boste na vsak način vzeli s seboj, da se obvarujete pred sončnimi opeklinami in pred drugimi neugodnimi učinki slabega vremena in da si ne pokvarite polti. Tokrat naj vam služi Solea krema s kolesterinom, ki krepi kožo, za umivanje pa odlično dišeče Solea milo z aktivnim lecitinom. V Solea je doseženo in izpolnjeno vse, kar lahko zahtevate od dobre kožne kreme in od prvovrstnega toaletnega mila. Treba ti je le poiskati najvažnejšo prednost Solea-kožne nege in napisati, zakaj lahko svetuješ Solea-nego vsakemu dobremu prijatelju in dobri prijateljici, to je vse. Nagradna naloga se torej glasi: »V čem obstoji glavna prednost Solea-kožne nege, zakaj je za kožo tako posebno dragocena7« Rešitev res ni pretežka, ker se lahko na kratko ali obširno izrazite, ker ima vsaka rešitev, v prozi ali pesmi, vesela ali šaljiva, enake izglede na nagrado, če je le pravilna. (Čitaj preje prospekt v zavitku Solea mila!) Kot nagrade so razpisane: 1. nagrada v gotovini.....Din 3.000,—t 2. do 5. nagr. po 500 Din v gotov. Din 2.000^-4 6. do 200. nagrada po 17.50 Din (1 doza Solea kreme in t kos Solea mila) ........ Din 3.412.50 201. do 400. nagrada po 10 Din (1 doza Solea kreme)......Din 2.000.— Skupno torej Din 10.412.50 Pogoji tekmovanja: 1. Vsak, kdor je čital ta list, razen uslužbencev Tv ornice Zlatorog, oddelek Solea, Maribor in članov razsodišča tega nagradnega tekmovanja, ima pravico udeležiti se tekmovanja. 2. Vsak udeleženec sme poslati samo eno rešitev. 3. Vse rešitve je poslati na nagradno razsodišče Tvornice Zlatorog, oddelek Solea, Maribor. 4. Zaključni termin: 14. julij 1937. S poznejšim poštnim žigom dospele rešitve se ne bodo mogle več upoštevati. 5. Nagradno razsodišče tvorijo a) notar Ivan Ašič, Maribor, b) ing. Nikola Lalič, Zagreb, c) tovarniški ramatel) August Jug, Maribor. 6. Pri večjem številu pravilnih rešitev odloča žrebanje, ki se bo vršilo pod nadzorstvom omenjenega notarja. Proti odločitvam nagradnega razsodišča in proti razdelitvi nagrad ni mogoč ugovor in je izključeno vsako pravno postopanje. 7. Rezultat in imena dobitnikov 1. do 5. nagrade bodo dne 15. avgusta 1937 n« tem mestu objavljena, ostali pa bodo pismeno obveščeni. 8. Isti dan se izvrši razdelitev nagrad. 9. Nagrajene rešitve preidejo z vsemi pravicami v last Tvornice Zlatorog, oddelek Solea, Maribor. Pred prelomom v Londonu v Politika nevmesavania v Španijo propadla Zadnji poizkusi, da se preprečijo hude posledice španske krize London, 2. julij«. AA. (Havas.) Današnja seja pododbora za nevmeSavanje se je začela ob 11.15 v zunanjem uradu. Na sporedu je bilo, da M bo današnja razprava odgodila do torka, če ne bi nemški in italijanski poslanik dotlej dobila dokončnih navodil svojih vlad. Zdi se pa, da «e -vendar ne bo treba zateči k temu, ker se je nemški posla-niški svetnik Barmann o pravem času pripeljal iz Berlina, kamor je bil odšel s poslednjim poročilom poslanika v. Ribbentr-jpa. Pred začetkom seje je g. Eden sprejel francoskega poslanika in konferiral z njim pol ure. Medtem se je pripeljal v London tudi svetnik italijanskega poslaništva Gvido Crola; pristal je ob 11 dopoldne in prinesel s seboj iz Rima najnovejša Mus-solinijeva navodila. Z letališča se je odpeljal naravnost v zunanji urad, kjer se je bila seja že pričela. Izjava Italije in Nemčije: Najprej je treba priznati Franca Takoj ob začetku seje sta dala zastopnika Nemčije in Italije tole izjavo: NemJka in italijanska vlada ste zadnje dni proučili dejanski položaj zastran nevmeiavanja v španske zadeve. Trdno sta odločeni ohraniti načelo nevmešavanja. Predlog, Id ga podaja izjava predsednika odbora, storjena v imenu britanske in francoske vlade v torek 29. junija, ne moreta nemška in italijanska vlada smatrati za ustrezajočo ureditev tega vprašanja in sicer iz razlogov, navedenih že na prejšnji seji. Glavni vzrok je, da je kršeno ravnotežje pri postopku nasproti vsakteri od obeh strank na Španskem in sicer v korist ene stranke, medtem ko ga je prejšnji načrt štirih velesil zajamčeval. Obe vladi sta si v svesti resnih težkoč sedanjega položaja m mislita, da je glede na to tem večja dolžnost vseh, da poiščejo nova pota in metode, da naoravijo nevmešavanje kar najučinkovitejše. Glede na ta cilj sta se sporazumeli, da dostavita odboru tele nove konkretne predloge: 1. Vse prizadete države so sporazumne, da priznajo obema strankama na Španskem pravico bojujočih se strank. Takšen sklep bi imel diplomatski učinek, ki bi okrepil politiko nevmešavanja, ker bi dejansko vse evropske države, razen svojih obveznosti, izvirajočih iz podpisa dogovora o nevmeiavanju, prevzele Se tiste naloge, ki jih imajo nevtralne države, in sicer na osnovi načela mednarodnega prava, ki ustreza izrednemu položaju na Španskem. Predlagani ukrepi bi zajamčili razen tega še tele prednosti: a] S priznanjem mednarodnega pravnega stanja obema španskima strankama bi ti dve stranki prevzeli nasproti nevtralnim državam vso odgovornost za način vojevanja v zraku, na kopnem in na morju; b) pomorsko nadzorstvo štirih velesil, ki se je popolnoma izjalovilo, kakor tudi drugi sistemi pomorskega nadzorstva, bi postali odveč. Vrzeli prejšnjega sistema bi se odpravile, ker bi bile ladje, ki plovejo pod špansko zastavo ali pa pod zastavo katere izmed evropskih držav, podvržene učinkoviti obliki nadzorstva. 2. IzvzemSi sistem pomorskega nadzorstva, ki sc je, kakor smo povedali, pokazal popolnoma za neuspešnega in se zato ne more nadaljevati, je treba ohraniti ie nadalje sedanji sistem nadzorstva na suhem, kakor ga je odobril odbor za nevmešavanje. Nemška in italijanska vlada predlagata v zvezi s tem, da se ohrani tudi nadzorstvo na suhozem-skih mejah Španije in sistem nadzorstva v pristaniščih ter sistem nadzorstva opazovalcev na ladjah držav zastopnic odbora za nevmešavanje. Nemška in italijanska vlada bi pozdravili vsako nadaljnjo pobudo na tej podlagi. Po izjavi zastopnikov Nemčije in Italije so britanski, francoski in sovjetski zastopniki povedali svoje pripombe Tako bo sklep o končnem stališču Velike Britanije in Francije pričakovati šele na popoldanski seji. London. 2. julija, c. Seja odbora za nevmešavanje, ki je bila opoldne prekinjena, se je nadaljevala ob 16. uri. Vsi člani odbora pa so prišli na sejo šele ob 16.30. Najprej je bilo rečeno, da je že na dopoldanski seji odbora prišlo dn popolnega preloma med Italijo in Nemčijo na eni strani in Francijo in Anglijo na drugi strani. Popoldanska seja bi naj imela samo ta namen, da se sestavi skupno uradno poročilo. Toda seja odbora je ob 18.30 Se zmeraj trajala. Vsekakor se torej pogajanja še nadaljujejo in je izključeno, da bi tako dolgo sestavljali samo uradno poročilo o sklepih dopoldanske seje._ — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri stro kovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanemu optiku. Sta ri trg 9, Ljubljana. Anglija ne bo priznala Franca Londoa, 2. julija, c. Na popoldanski seji spodile zbornice je zunanji minister Eden ponovil Lloyd Georgu in Atlecu, da ni mogoče, da bi Anglija priznala generalu Francu značaj vojskujoče se stranke. V Parizu so črnogledi Parii. 2. julija, e. V Parizu so v popoldanskih urah zelo pesimistični zaradi sklepov londonskega odbora za nevmešavanje. Italijanska in nemška izjava je nesprejemljiva in to je pokazala že dopoldanska seja. V Parizu ne pričakujejo, da bi bilo nvogoče na popoldanski seji rešiti položaj. Angleška in francoska vlada sta se odločili, pravijo v Parizu, da ukineta dosedanjo politike nevmešavanja, ako bi Nemčija in Italija odklonili angleSko-francoski kontrolni predlog. To pomeni, da bi Francija umaknila svojo kontrolo » franeo-sko-španske meje in dopustila, da »e valencijska vlada preskrbi i vojnim materijalom kakor bo vedela in znala. Temu primeru bodo sledile tudi vse druge države, tako da potem sploh ne be nobene kontrole. Francoska in angleška vlada sta včeraj zvečer po svojih diplomatskih zastopnikih v Rimu in Berlinu storili posebne korake, da se reši nadzorni sistem nad Španije. Francois Poneet in Hen-derson v Berlinu, kakor tudi Drumond in Blomdel v Rimu so izročili skupne vloge, v katerih se po-vdarja vsa aevarnest in vse posledice, če bi se odklonil predlog za nadaljevanje kontrole nad Španijo. V teh notah se naglaša, da francosko-angleški načrt nudi vsa potrebna jamstva za nepristransko izvajanje kontrole, tembolj, ko se na vseh nadzornih ladjah smejo nahajati nemški in italijanski opazovalci. Na koncu pravi nota, da se Francija is Anglija ne moreta več zadovoljiti s tem, da bi Nemčija in Italija enostavno odklonili U načrt, ne da bi obenem predleiile kakšne svoje predloge, e katerih bi se moitle razpravljati v nev-tralnostnem odboru. Ce imata kak tak predlog, zahtevata vladi Francije in Anglije od Berlina in Rima, naj ga takoj predložita nevtralnostnemu odboru, ker je danes položaj tak, da »e etvar ne more več zavlačevati. Kakor javlja »Times«, se se angleški opaze-Talri na portugalsko-španski meji nmaknill i meje. Portugalska vlada je angleškim opazovalcem odrekla dogovorjena pooblastila. Po bojiščih Salamanca. 2. julija, b. Iz glavnega nacionalističnega stana poročajo, da nacionalistične čete prodirajo in da so dosegle mejo med pokrajinama Biskajo in Santandra Njihove čete so zavzele Monterano, Oremalo in Montenelo. Republikanske čete so se sicer upirale, pa so imele velike izgube. Mnogo miličnikov je prestopilo k nacionalistom. Na južni fronti je prišlo do boja pri (iranadi, kjer so imeli republikanci hude izgube. Okoli Madrida ni nič novega. Nacionalistične ladje so bombardirale republikanska pristanišča. Bilbao, 2. julija. AA. (DNB). Vojaške opera- cije eo ae dane« nadaljevale na vseh odaekih severnega bojišče Nacionalna letal« ao ae dvignila le zarana in obstreljevala sovražne postojanke pri Caatro Urdljales in zbiranja »ovrainih čet po dolinah, ki ao jih razpršila • strojnicami. Protinapad ob morski obali smo odbili s hudimi izgubami sovražnika. Nasprotnik je med umikom posti! velike koliSne vojnega materijala. Nacionalistom ae je priključilo okrog tisoč miličnikov. Južno od Somorostra v hribovju Corbere so nacionalisti zavzeli zelo važne postojanke. Nacionalne čete se sedaj nahajajo v santandreki pokrajini v bližini Otaneza na cesti iz Valmaaede v Castro Urdijales. Severno in vzhodno od Rusijosa, kamor so prodrle nacionalne čete včeraj, so dane« zasedle važne postojanke. Salamanca. 2. julija. AA. DNB: General Quei-po de Liano je pred mikrofonom prečital pismo ikofa v Gibraltaru, ki protestira proti stališču enega dela angleškega tiska napram nacionalistični Španiji. Ti listi nočejo razumeti, da pomeni Francova zmaga zmago evropske civilizacije. Skof pravi, da se je sam lahko prepričal, da so bile žrtve boljševiške revolucije v Španiji večje od onih v Rusiji. Ni države na svetu, v kateri bi se toliko grešilo proti veri in človečanstvu kot pa v bolj-ševiškem delu Španije. Bilbae, 2. julija. AA. Havas: Radijska postaja v Bllbau je objavila, da se je včeraj razvila večja bitka pri H u e s e i, kjer eo nacionalisti pognali republikance v širini 7 km daleč nazaj. Nacionalisti eo odbili več sovražnih napadov in sovražne oddelke razpršili. Zaplenili so 18 strojnic, mnogo pušk in ujeli 114 vojakov. Miličniki pripovedujejo, da je general Pozas kriv za neuspeh na aragonski fronti. Rdeča poročila Pariz, 2. julija, b. »United Press« poroča, da so republikanske čete na fronti pri G r a n a d i napredovale za 4.5 milj in zavzele kraja U r d a n o in Penon. Njihova težka artiljerija sega že do Granade. V sektorju Coseblanca so republikansko čete napredovale z 2 km. Na guadalajarskem bojišču so čete generala Franca bombardirale nekatere vasi, da bi tako ovirale urejevanje vladnih čet. liovo število še pomnožilo z židovskimi begunci iz Rusije in v zadnjem ča6u iz Nemčije. Popoldne smo napravili izlet v Wieliczko, veliki rudnik kamene soli. Z dvigalom smo se spustili 80 m globoko pod zemljo, nato pa hodili peš po hodnikih in stopnicah, tako da smo nazadnje prišli 130 m globoko v kapelo, ki je res nekaj izrednega. Na stenah solne rude so izklesani reliefi in kipi, prižnica in oltar, vse iz soli. Posebno lepe so jaslice in prizori z Jezusovega življenja. Na oltarju je velik kip sv. Barbare kakor bi bil iz prosojnega marmorja ali alahastra, pa je tudi iz soli. Celo lestenci v sredi kapele, ki se zdijo kakor iz stekla, so iz solnatega kamena. In vse te kipe in reliefe so napravili rudarji sami I Dvakrat na leto, na dan sv. Barbare in na božič imajo v tej kapeli 130 v zemlji rudarji skupno sv. mašo. Manjših kapel in tudi drugih prostorov je še več. Povsod najdemo znako poljske zgodovine in poljske vernosti. Ko smo prišli nazaj v Krakov, nas je na kolodvoru že čakal avtobus, da nas popelje v Mo-gik>, samostan o. o. eistercijanov iz Stične. 7,p pri prihodu v Krakov nas je sprejel o. prior. ki je že od leta 1925, ko so slovenski cistercijani prevzeli Mogilo, v tem samostanu. Povabil nas je da moramo priti na vsak način v Mogilo. Z veseljem smo se odzvali in še bolj veseli in zadovoljni smo iz Mogile odhajali, ker smo tu preživeli res dve prav prijetni uri. Razkazali so nam veliko cerkev, ki je obenem tudi božja pot »čudodelnega Pana Jezusa«, Kristusa na križu, do katerega ima ljudstvo posebno veliko zaupanje. Ornamentika cerkve je pa nenavadna z nas, sami narodni motivi, zelo pisana. Pogledali smo samostan, knjižnico, vrt. nazadnje smo se seveda ustavili v obednlci. Naj Bog povrne vsem dobrim očetom, posebno o. priorju, njihovo ljubeznivo postrežbo in prijaznost! Kulturni boj v Nemčiji Miinchen, 1. julija. TG. Vodja bavarske pokrajine (Gauleiter) Adolf Wagner, ki je obenem tudi notranji minister Bavarske, je imel v Fiirstenfeld-brucku govor, v katerem je napovedal, da bo nemška država v teku treh prihodnjih let občutno znižala prispevke za stroške katoliške cerkve, češ da ni dolžnost države, da denarno podpira organizacijo, ki se proti državi bori, ampak da vse motilce miru pokliče k redu. Wag-nerjeva grožnja tiče v prvi vrsti plač, ki jih na podlagi konkordata dobiva duhovščina iz državnega proračuna. V drugem redu zadene škofijske sedeže, k: so na podlagi konkordata dobivali letno gotove državne prispevke za kritje stroškov. V tretji vrsti pa zadene cerkev sploh, ker bo nemSka vlada odpovedala pobiranje cerkvenih davkov v prilog cerkvenih potreb ter katoličane prepustila samim sebi. Tudi ta slednja dolžnost države sloni na konkordatu, ki ga je nemška vlada, ako se bo Wagnerjeva grožnja izpolnila, kršila kar v treh osnovnih primerih. Preganjanje protestantov Berlin, 2. julija. AA. Havas: Aretacijo pastorja Memollerja so že dolgo pričakovali. Vsak dan je pridigal v svoji cerkvi pred številnimi poslušalci in zahteval svobodno evangelsko cerkev v nacionalistični državi. Osebno in tudi njegovi prisl»?i «o stalno zahtevali, da naj se ustavi preganjanja jvan-gelskih pastorjev. Bil je najbolj popoularen nemški pastor in je med svetovno vojno poveljeval ^ *>d-mornici »U 151«, ki je v Sredozemskem morju potopila mnogo sovražnih laantemurale christianitatis? — obrambni zid krščanstva — in da si ga je vnovič zaslužil leta 1920, ko je s svojim pogumom rešil Srednjo Evropo pred zaletom ateističnega boljševizma. Morebiti se premalo zavedajo posebno severni evropski narodi, kolike važnosti je tudi zanje bil ta »čudež ob Visli«. Te misli zadosti dokazujejo, da Slovencev ne sme manjkati na takem kongresu, kakor je kongres Kristusa Kralja, v taki državi kakor je Poljska, v takem mestu kakor je Poznanj, s takim legatom sv. očeta kakor je kardinal Hlond. Mala četa — g. svetnik Kalan se je že itak prej nekaj pritoževal — je zato 26 VI. odpotovala iz Ljubljane. Prevzvišeni g. škof ljubljanski dr. Rožinan Japonci zahtevajo umih Sovjetska letala nad mandiurskim ozemljem Tokio, 2. julija, A A. DNB: Agencija Domej poroča, da se je povečala napetost v vprašanju otokov na reki Amur. Včeraj so tri sovjetska letala letala nad otokom Senupa in nato izvedla več iz-vidniških poletov nad japonsko-mandžurskiml položaji na desni obali reke. Letala ao odletela v smeri proti Blagoveščenaku. V japonskem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da pogajanja med poslanikom Sigemico in Litvino-vom še niso zaključena. Sedaj Je ni mogoče reči, kakšen bo zaključek razgovorov. Japonska zahteva, da naj Rusi zapuste zasedene otoke v reki. Litvi-•ov je to obljubil. To se mora zgoditi takoj in brezpogojno. Sele v tem primeru bodo japonski in mandžurski oddelki zapustili de6no obal reke. Japonska vlada tudi ne more zagotoviti, da japonske čete n« bodo zasedle teh otokov, ko se umaknejo n*»ki oddelki. Japonski tisk je poln vesti o tem spopadu. Vojno ministrstvo je sooči otnaviio: Mt ne nameravamo zaiti v vojno z Rusijo, razen v primeru, če se bomo branili. To je odvisno od stališča so- vjetske Rusije, ki nas je izzvala. Oni sc morajo prvi umakniti in nato se bomo umaknili tudi mi. Iz Harbina poročajo, d« je davi plul japonski rečni parobrod mimo sovjetskega rečnega vojnega brodovja in po običajnih pozdravih nemoteno plul dalje v svoje redno pristanišče na reki Amur. Agencija Domej poroča, da je zvez« z« obrambo japonskih koristi v Poamurju poslala predsedniku vlade in vojnemn ministra spomenico, v kateri zahteva, da naj Japonska prekine diplomatske stike s sovjetsko Rusijo. Japonska vlada naj tudi druge države pozove k istemu koraku. Moskva, 2. julija, b. Sovjetske radio-postaje opisujejo zadnje dogodke na Amurju kot nespreten poskus japonskih militaristov, da bi izzvali spopad s sovjetsko Rusijo Trdi se, d« so japonske ladje uvidele svojo napako in da so že začele izvajati posledice. Posebno se naglaia, da se je japonski poslanik v Moskvi Šigemicu po četrtem obieku na komisanialu za zunanje stvari premislil in govoril v mirnejšem tonu o svojih zahtevah glede dogodkov na reki Amurju. je z nami, saj je sedaj ugodna prilika, da »vrne obisk« kardinalu Hlondu. Lavantiiiski knezoškof prevzv. g. dr. Tomažič bi se bil srčno rad pridružil našemu romanju, pa so ga njegove višje pastirske dolžnosti zadržale v škofiji. Izročil pa je posebej svojim zastopnikom prisrčne želje za uspeh kongresa. V Zidanem mostu je vstopil v naš vlak msgr. dr. Ferdo Rožič, zastopnik zagrebškega nadškofa, v Mariboru pa še presvetli g. dr. D. Njaradi, križevački škof. In če še dostavim, da potuje z nami g. svetnik Kalan in med nami tudi dva Slovenca-dubovnika, eden iz bel-grajske nadškofije in drugi iz skopljanske škofije, ni sicer število postalo dosti večje, pa vendar dosti veliko, da smo mogli čustva in želje katoliških Slovencev in Hrvatov prinesti in vplesti v harmonijo molitve in dela na kongresu Kristusa Kralja v Poznanju. Krakir.< Svoje jasno stališče je romunski kralj iz povedal v razgovoru, ki ca je objavil krakovski »Ulustrovanv Knrjer Codiennv«, ko je na vprašanje časnikarja, če je Romunija sedaj zadovoljna, da je dosegla svojo neodvisnost tudi v zunanji politiki. kralj je odgovoril: »Da, to je pa res!« »Kaj pa pomeni ta zunanjepolitična neod-visnos? To neodvisnost je treba imenovati drugače. Imenuje se: sodelovanje s pa tiger m a n iz m o m. Poljska ne more in ne sme ostati nevtralna med dvema ogromnima državama. kot sta Rusija in Nemčija. Kajti preti ji nevarnost, da je ta blokada ne zadušita. Polkovnik Beck se je torej odločil za eno stran. Izbral je Nemčijo za svojo sotrudnico. Za Nemčijo se je itak ie davno odločil. Za njo se je odločil, ko je bil še vojaški atatie poljske države v Parizu ko ga je francoska vlada odslovila.« »Ne odrekamo Poljski pravice, da si izbira svojo lastno znnanjepolitično pot. o kateri misli, rta najbolj sluti njenim interesom. Ne! Toda nedopustno je, da istočasno zagotavlja, da hoče ostati zvesta sareinira Francije in da istočasno frpa od iste FranciJ/. denarna sredstva za svojo oborožitev. To je nedopustno. Nedopustno tndi. da hoče polkovnik Beck svojim političnim nasprotnikom zamašiti nsta s zagotavljanjem, da je zvest svoji francoski zaveznici.« Tudf vladno glasilo »Oeuvre«, ki dobiva informacije od francoskega zunanjega ministrstva objavlja podobne trditve, češ, da hoče Poljska na vsak način oslabiti francosko-sovjetsko zvezo s tem, da od Francije odtrga njene manjše zaveznice v srednji in vzhodni Evropi. Tudi >Oeuvre< piše o nekem načrtu pogodbe, ki naj bi Poljsko in Romunijo obvezala, da se medsebojno podpirata v obrambne in napadalne namene ter da druga drugi jamčita tudi obrambo obstoječega notranjepolitičnega reda (za primer, če bi recimo izbruhnile revolucije v eni ali v drugi državi). Volitve na Irskem Dublin, 2. julija, b. Volitve na Inskem so mi- w on!5cldc,n,t0v- 23.1. 2. Kline (Belgrad) 23.4, 3. Gaberlek (Ljubljana 23 8 * L n lnA:iUrilin otreba, da ta vprašanja urede v medsebojnem sporazumu, ker je poljska vlada zadnje čase začela z vso strogostjo nastopati zoper ta starodavni stan. Zlasti pa je vlada ukrenila tiste protiberaške odredbe na pritožbe gostov, ki so hodili v razna poljska kopališča, kjer so jih potem berači sistematično nadlegovali. Da bo tega konec, je vlada ukrenila, kar se ji je zdelo najbolj primerno. Toda ni računala s tem, da so berači stanovsko tako trdno organizirani. No tudi berači so uvideli, da ne smejo preveč napenjati loka ter so se pokazali do skrajnosti spravljive v čemer 60 sijajen vzgled vsem svetovnim diplomatom, ki tako radi rožljajo z orožjem. Berači pa strun nikakor niso napeli, temveč so sklenili sami izdati jrotrebna navodila vsem 6vojim članom, naj nikari ne otežujejo stališča poljske vlade v očeh kopaliških gostov ter naj zato beračijo z vso potrebno in umestno prizanesljivostjo m obzirnostjo. , . Zanimivo je. da se je lega kongresa beračev udeležil tudi zastopnik neke druge stanovske organizacije, ki na videz nima z beraškim stanom nikake skupnosti. Na kongres je namreč prišel sam zastopnik zveze hotelirjev, ki se je z berači pogajal v tem smislu, da bi bila ovca cela in volk sit. Predlagal je da bi naj berači nič več sami ne hodili v hotele in restavracije beračit, ker hočejo vse to delo opraviti hotelirji samo za nje. Hotelirji so pripravljeni da od vsakega gosta pobero poseben prispevek ki so ga pripravljeni odšteti beraški 6trokovni organizaciji, da ga ta porazdeli med svoje člane. In kaj so nato dejali berači? 135 milijonov frankov so zaigrali Francoske igralnice, ki jih je največ v francoskih kopališčih, so sedaj izdale svoje letno poročilo o svojih dobičkih, katere so dosegle leta 1936. In je zanimivo, da je bilo lansko leto prvo po 6 letih, da so te igralnice zopet izkazale višje dobičke. Prejšnja leta so dobički 6amo padali. To je dokaz, da se je lani gospodarska kriza na Francoskem znatno zmanjšala. Lansko leto izkazujejo vse francoske igrilnice vsega skupaj 135.854.100 frankov dohodkov. To je za cel poldrugi milijon več kakor leta 1935. Zanimivo pa je. da lansko leto ni imela največjega dobička dcslej najbolj sloveča ali pa najbolj raz-upita igralnica v mestni kazini v Niči. Ta je dosegla lani samo (!) 11,600.000 frankov dobička ter je prišla na drugo mesto, medtem ko je prvo mesto zasedla druoa igralnica v elegantnem kooslišču ob Rokavskem prelivu Touquet. kamor pa ne hodijo le elegantni in zapravljivi Francozi, temveč tudi bogati in razsipni Angleži. Ti se tjakaj vozijo vsake sobote 8 svojimi ladjami, da prebijejo nedelje v teh elegantnih igralskih beznicah Zalo pa tudi ni čudno, če je ta igralnica dosegla 14 in pol milijona frankov dobička in je v tem pogledu postala prva Kakor je znano, je na Francoskem igralska .♦ra«t zelo razvita in stara. Ce se tukaj združijo s Francozi še Angleži in drugi razsipne«, ni čuda, {e moremo potem poročati o takih milijonih, ki so jih lahkomiselni ljudje vrgli skozi okno. V6i kakor en mož 60 se izrekli zoper fa predlog. ker bi se s tem odrekli starodavni beraški tradiciji, katero morajo vsekakor spoštovati. In pa tudi ne gre, da bi kdo drugi namesto njih beračil, kar bi se ne skladalo z beraško častjo. Rekli so: »Tradicija beračenja je tako stara in tako imenitna«, da nikakor ne gre to tradicijo metati med 6taro šaro. Na zadnje je bil za predsednika te 6tare in imenitne organizacije izvoljen berač Joine Arbus, ki je potomec sloveče beraške rodovine. Tudi ta zna varovati stare rodovin6ke tradicije, ker vseh njegovih 8 otrok že izvršuje poklic 6vojega oče a. Od povsod S. A. Adr&e, ki je pred 40 leti v spremstvu svojih tovarišev Strindberga in Frankla v odprtem zrakoplovu odplul proti severnemu tečaju in je v ledenih puščavah vsa družba našla svojo smrt. Njihova trupla so šele pred nekaj leti našli v 6negu in ledu. Dne 11. julija bo minilo 40 let, odkar so junaški možje šli na nevarno in smrtnonosno pot. Romunski kralj Karol je v spremstvu svojega sina in prestolonaslednika Mihaela 1. julija zapustil Krakov ter 6e v posebnem vlaku vrnil nazaj v Romunijo. Papežev nagovor francoskemu narodu. Kakor poročajo pariški listi, namerava sv. Oče v nedeljo 11 t m. po radiju nagovoriti francoski narod ter blagosloviti vso Francijo. To naj bi se zgodilo v nedeljo zato, ker bodo isti dan blagoslovili novo baziliko v Li6ieuxu. Starka zgorela. 63 let stara oslepela notarjeva vdova Hedvika HStzl v Gollingu na Salzbur-škem je sedela pri ognjišču, ko se ji je nenadno vnela obleka. Preden so ji mogli pomagati, je bila že tako opečena, da je kmalu potem umrla. Ob vojaških marših ni dovoljeno plesati! Avstrijska policija je izdala ukrep, da ni dovoljeno plesati, kadar vojaška godba igra kak vojaški marš. Ta je pametna odredba. Prav gotovo tudi ni dovoljeno razgrajati, kadar godba igra državno himno. Na budimpeštanskem letališču je padlo na tla športno letalo in se razbilo. Tudi pilot je ubit. Strela ga je ubila v hiši. V vasi Viechtenstein pri Schardingu v Avstriji je v noči na 1. julij div-ala velika nevihta. Strela je okoli pol desetih zvečer udarila v hišo malega 29 let starega kmetiča Rudolfa Dorferja, ki ga je na mestu ubilo. Njegovo ženo, s katero sta bila komaj malo časa poročena, pa je strela omamila, vendar so jo rešili. Biserni niz obglavljene francoske kraljice Marije Antoinette je bil te dni prodan na iavni dražbi v Londonu. Za 950.000 frankov ga je kupil bogati indski maharadža iz Barbhanga. Na šest let ječe obsojeni policijski šef. Policijskega šefa v Trentonu v Združenih državah Par-kerja je sodišče obsodilo na 6 let ječe, ker je prisilil Pavla Wendla, da je priznal, češ da je on umoril Lindberghovega otroka. Na 3 leta jece je bil obsojen tudi sin policijskega šefa, ker je očetu pomagal pri tem delu. Otroško zavetišče je zgorelo v Asaku6i, predmestju Tokija. Zgorelo je 10 otrok. Za reformo koledarja se poteguje država Čile, ki je v tem oziru po6lala Društvu narodov izdelan predlog. Cile predlaga, da bi se koledar spremenil ze s 1 bila ena januarjem leta 1938. Vsaka četrtina leta bi ko dolga. Začela bi se vsaka z nedeljo. Dne^ vi na koncu leta in pa junij bi bili prestopni dnevi, ki bi leto astronomiono izravnavali. Na podlagi tega predloga ie avstrijski državni kancler pozval vse gospodarske ustanove, naj se izrečejo. Sedaj so se v Avstriji že začeli posvetovati. Nič pa ne kaže, da bi iz tega kaj bilo, najmanj pa že 1. januarja leta 1938. Delavci v Čikagi so že začeli delati. Guverner države Indianopolis je sporočil, da je med delavci in delodajalci že dceežen sporazum v jeklarski industriji. Na podlagi tega sporazuma je 1. julija 19.000 delavcev v vzhodnem delu Cikage že šlo na delo. Najdeno truplo dolgo pogrešane letalke. Znano bo še bralcem našega lista, da 6mo poročali v poletu 70 let stare angleške letalke vojvodinje Brad-fordske, ki je o veliki noči v svojem malem letalu poletela iz Anglije na evropsko 6tran. Od tistega časa je nihče ni več videl. Pač pa so našli razbitine njenega letala v morju, kar je pomenilo, da je stara gospa mrtva. Sedaj pa so našli ob angleški obali tudi njeno truplo. Grozilno pismo predsedniku Rooseveltu je poslal postaren Američan, ki 6e piše Wewiwreight. Mož je v pi6mu grozil Rooseveltu, da ga bo ubil. Moža so zaraditega prijeli in zaprli. Smrtna kazen zaradi maše jetska tajna policija je v Kazanu prijela pravoslavnega duhovnika Bumagina, ki je čilu tete ustreljenega maršala TunaČevskega Sovjetska tajna ruskega po naročilu tete ustreljenega maršala TuEačev6kega oral sv. mašo za duše maršala Tuhačevekega in njegovih 7 ustreljenih tovarišev. Duhovnika Buma-giiina je sodišče obsodilo na smrt ter je bil ustreljen. Tudi 80 let staro teto maršala Tuhačevskega so zaprli. Cez tri dni 60 jo v jetniški celici našli mrtvo. 80.000 angleških bojevnikov je v Londonu paradiralo pred angleškim kraljem Jurijem VI. Nevidne reči in ljudje Na kratko smo že poročali, da je neki Gradčan, ki se piše Pinter iznašel tako 6redetvo, s katerim je mogoče v kratkem času nevidne napraviti reči ra ljudi. Vsakdo je zmajeval z glavo, češ, da je kaj takega sploh nemogoče, vsaj tako ne, kakor veli iz-najditelj. Neki tehnik, ki 6e rad peča s takimi vprašanji, je dejal, da je kaj takega govorita norost. No, sedaj pa poročajo listi, da je tisti iznajdi-telj s svojo iznajdbo delal poskuse v paviljonu tovarne Semperit na dunajskem velesejmu, Najprvo je k tem poskusom povabil seveda časnikarje, kakor se pač spodobi. Najprvo je pokazal neljo stvar ter je fjovedal, da bo ta stvar kmalu nevidna. In res je ti6ti predmet postajal vedno prozornejši. dokler nazadnje ni kar izgini' izpred oči gledalcev. Nato je Pinter prvič na Dunaju pokazal, kako postane neviden tudi človek. Povabil je nekoga izmed občinstva, naj pride k njemu na oder. Kmalu je »isti človek pc«tal neviden očem gledalcev, čeprav je ves čas ostal na odru ter z odra gledal, Kaj se dofaja med gledalci. Lahko je tudi natačno opazoval, kaj se dogaja na odru. vendar ni mogel razložiti, kako je sam izginil izpred oči gledalcev. Torej nevidnost bi bila dognana. Kako pa iznai-ditelj to naredi, tega ni hotel še nikomur povedati. Zato r.ihčc r.c ve, ali njegova iznajdba temelji na optičnem ali fizikalnem dogajanju. Na razrešitev te uganke je po pravici lahko radoveden ves 6vet. Stev. 148. J ■JE sM-l __., (~^k/uimetfw- nego kože, - 10000.9Unag^uLT^ To je potitniSko veselje • Solea. Brez kožne kreme itak ne moremo na počitnice — pri uporabi Solea kreme ■ ko* lesterinom, ki krepi kozo, in dišečega Solea mila in cc pri tem le malo razmisljujete, pa se Vam ponuja I. nagrada 3.000.- Din v gotovini! Vsaka bol j ta specialna trgovina ima v zalogi Solea milo in Solea kremo. Z dobrimi prijatelji na morja, v gorah, v kopališču, pri počitku skupno presoditi Solea proizvode, najti poaebno prednost Solea-kozne nege in nato pogumno in odkrito poslati reSitev na Tvomice Zlatorog, oddelek Solea, Maribor -to je vse! Zadnji termin je 14. j ta I i J 1937. Kratke ali dolge refilve, v *er*j~h al prozi, na dopisnici ali v pismo, vas ixua iste izglede na uspeh, ie je pravilna. Zdravo koso in vesele Solea-pofitnicet »'j®, in krema w L DIN M0 trn trošarin* OIN10.-5.-J.- Maribor m Maribor ob smrti velikega slovenskega vla- dike. Kakor blisk se je včeraj dopoldne širila po Mariboru vest o nenadni smrti velikega slovenskega vladike, sivolasega nadškofa dr. Antona Jegliča, de v torek so ga mnogoštevilni Mariborčani občudovali na celjskih slavnostih ter so vsi navdušeni pripovedovali v Mariboru o njegovi mladeniški ognjevitosti, s katero je pozdravljal slovenske fante. Zaradi tega včeraj dopoldne skraja ljudje žalostni novici skoraj niso mogli verjeti. Ko pa so se pojavile v mestu črne zastave ter so vBi zvonovi mariborskih cerkva zapeli svojo žalostno pesem, je bila vest, ki je prispela iz Ljubljane, žal potrjena. Med Mariborčani je bil vladika Jeglič pogostokrat drag gost. Nazadnje se je mudil med nami ob priliki veličastnih lanskoletnih Slomškovih slavnosti, katerih se je udeležil z občudovanja vredno vnemo. Takrat so mu Mariborčani ob prihodu v obdravsko mesto priredili svečan sprejem na kolodvoru ter so ga povsod, kjer se je v mestu pojavil, navdušeno pozdravljali. Ob krsti velikega slovenskega vladike žaluje ves slovenski Maribor. m Ob priliki kulturnega tedna v Mariboru, ki ga priredi umetniški klub v Mariboru, razdeli klub sledeče nagrade za tri najboljša dela iz književnosti, vpodabljajoče umetnosti, glasbe in za najboljšo odrsko stvaritev. Te nagrade so: I. nagrada v znesku din 1500, II. nagrada v znesku din 1000 in III. nagrada v znesku din 500 za vsako gori navedenih umetniških vrst. Književna dela brez omejitve na vrsto, glasbena dela pa z omejitvijo na instrumentalna dela in šolo speve, je treba vložiti po možnosti v treh izvodili do 15. septembra pri klubu pod šifro s kuverto, označeno z isto šifro, v kateri naj bo natančen naslov avtorja. Dela vpodabljajoče umetnosti je treba poslati na razstavo, ki se bo priredila dne 17. oktobra, predložiti pa se morajo klubu do 7. oktobra. Igralci, ki želijo tekmovati, naj se prijavijo klubu do 1. oktobra, podlaga za njihovo presojo pa bodo odrske stvaritve do 20. oktobra na temelju uspehov v pretekli sezoni. Tekmovati morejo samo oni, ki delujejo v Mariboru in njegovem kulturnem območju. Razen lega se bodo podelile 4 potovalne nagrade po din 3000 onemu književniku, likovnemu umetniku, glasbeniku in igralcu, ki ga bo rižija spoznala za potrebnega in vrednega študija na tuje. Reflektanti naj se prijavijo klubu do 15. septembra. Tekmovati morejo za nagrado tudi samo oni, ki delujejo v Mariboru ali njega kulturnem območju. m SSK Maraton sporoča, da se zaradi smrti nadškofa dr. Jegliča preloži otvoritev Športnega doma v Rušah na pozneje. m Ureditev Glavnega trga prihaja vendarle v svoj zaključni stadij. Banska uprava je razpisala za 15. julija komisijonelen ogled na licu mesta, da se prouče preureditveni načrti. m Mariborski zadružniki v Martuljka. Tudi mariborski zadružniki so se udeležili otvoritve zadružnega počitniškega doma članov železniške nabav. zadruge v Martuljku. 70 mariborskih zadružnikov se je odpeljalo na slovesno otvoritev na avtomobilih mariborske nabav, zadruge dri. uslužbencev. m Gledališka aprava vljudno prosi p. n. abo- nente, da poravnajo zaostale obroke. m Kolesarjenje po pešpoti na otok prepovedano. Na pešpoti^ ki vodi v kopališče na Mariborskem otoku, so priredili orožniki zaradi števil-■ tiiji' phto igral Kalderonov mi-sterij: »Veliki oder sveta«. Kalderon jc bil do sedaj pri nas malo znan, od njegovih številnih misterijev poznamo menda samo »Skrivnost svete maše«. V soboto, 10. in v nedeljo, 11. julija pa bo frančiškanski pevski zbor uprizoril v Kamniku enega njegovih najslavnejših misterijev, ki je odrsko zanimiv, vsebinsko globok in lahko razumljiv, poln bistrih duhovitosti, pikre ironije, vesele komike in globoke tragike — prav tako, kakor prinaša življenje tesno drugo ob drugem i — vse to pa prepleta globoko krščansko pojmovanje sveta. Ker vlada za to izredno igro, ki bo v Sloveniji sedaj prvič igrana, veliko zanimanje, naj ' si bliija okolica preskrbi vstopnice za sobotno predstavo, da bodo mogli ljudje iz bolj oddaljenih krajev na nedeljsko predstavo. Za udeležence iz Ljubljane bo pripravljen avto, ki bo odpeljal po predstavi vse nazaj v Ljubljano. Prijave sprejema vratar na frančiškanski porti v Ljubljani. Skolja Loka Tudi škofja Loka se pripravlja na prosvetne prireditve: njihov program je dovolj obsežen. Začne se 11. julija s štafeto, v kateri bodo nesli fantje našega Krekovega okrožja prst r groba Krekove matere v Selcih v Ljubljano na Krekov grob. Mislimo, da imamo pravico, da pri letošnjih prosvetnih prireditvah na prvem mestu počastimo spomin velikega ustanovitelja Prosvete — Janeza Evangelista. In mi smo po pravici prvi: saj se je Krek pri nas čutil doma in tu ima njegova mati grob. Naša štafeta velja materi in sinu: mati pošilja sinu prsti, ki naj ostane na grobu kot znak zvestobe in ljubezni materinske, ki ne mine. Obenem hočemo pokazati, da bomo hodili po potu za Krekom: braniti hočemo slovensko in jugoslovansko misel kakor si jo je on zamislil. 18. julija je glavni prosvetni dan: ob 9 sveta maša na Glavnem trgu, po maši blagoslov novega društvenega prapora, nato tabor: govorita g. inšpektor Dolenc in prof. dr. Fajdiga. Popoldne telovadni nastop mladine Krekovega okrožja. Naslednji dve soboti in nedelji, t j. 24. in 25. julija, 31. julija in 1. avgusta ee ponovi škofjeloški pasijon, ki je že lani zaslovel. Upamo, da bo pritegnil starih in novih gledalcev. Nazadnje — 8. avg. — imamo v načrtu veliko tombolo. Govori in misli sc, da bi postavili u 30 tombol — 30 koles. — škofja Loka torej — vabi. Kakor Ix>čani radi pridemo drugam čim več moremo, tako pričakujemo, da bomo mogli pozdraviti v svoji sredi mnogo prijateljev in znancev zlasti z Gorenjskel Osebne vesli = Diplomirani so bili na filozofoski fakulteti v Ljubljani v junijskem terminu ti-le kandidatje in kandidatinje: Battestin Mirko (praktično-kemij-ska skupina); Brenk Franc (pedagoška skupina); Cerar Jelka (praktično-kemijska skupina); Čeh Nada (germanska skupina); Furlan Danilo (geografska skupina); Hrovat Hermina (pedagoška skupina); Jamar Marija (romanska skupina); Jeglič Stanislav (matematična skupina); Lombar Alojzija (romanska skupina); Lumbar Bogomir (pedagoška skupina); Lusner Gustav (pedagoška skupina); Mehle Milan (skupina za občo zgodovino); Mliller Marija (romanska skupina); Petrič Metka (biološka skupina); Resnik Leopold (klasična skupina); Senegačnik Edvard (germanska skupina); Siege Leopoldina (germanska skupina); Slapar Franja (germanska skupina); Skerlj Boris (praktično-kemijska skupina); Uršič Hinko (geografska skupina); Uratarič Bogdan (pedagoška skupina); Vehovar Tatjana (germanska skupina); Znidarčič Danica (biološka skupina). Konjske dirke v $t, Jerneja Pod pokroviteljstvom g. bana Marka Natlačena so, kakor vsako leto, bile na praznik sv. Petra in Pavla konjske dirke v Št. Jerneju. Obisk je bil nenavadno velik. Poleg domačinov, ki so z velikim zanimanjem sledili uspehom svojih znancev-dirkaleev, se je udeležilo prireditve tudi veliko število tujcev — ljubiteljev konjskega športa. Novo-ineščani, Brežičani in Bizeljčani so letos mnogoštevilno obiskali to tradicionalno kmečko-športno in rejsko prireditev. Opazili sino tudi nekaj udeležencev iz oddaljenega Karlovca in Zagreba, ki so se zanimali za nakup konj priznane šentjernej-ske reje. Vodstvo »Dirkalnega in jahalnega dru-štva-c se je potrudilo, da so dirke izpadle v čim večje zadovoljstvo udeležencev, kakor tudi rejcev-dirkalcev. Točno izvajanje programa, ki so ga imeli obiskovalci tiskanega na razpolago, je pripomoglo, da je bilo lažje slediti tekmam. V vseh točkah, razen v zadnji, ki je bila namenjena jahalnim športnim konjem, so zmagali samo konji domače kmetske reje. V I. dirki dveletnih konj je zmagal »Pilkoi g. Josipa Krainerja. vozač Lipej I., Bizeljsko. V II. dirki tri- do štiriletnih konj je zmagala >Mirca< Kerina Franceta od Sv. Križa. V III. dirki štiri- do dvanajstletnih konj je bil prvi »Giči«, konj Turka Janeza, Roje. V IV. dirki amerikan-skih kasačev je zmagal >Mnkfilko«. triletni žrebec Lipeja Ivana. Bizeljsko. V V. jahalni dirki je v zelo močni konkurenci ob udeležbi športnih jahalnih konj zmagala sedemletna kobila »Dahi«, last Košaka Janeza iz Drame: jahač France Kerin, Sv. Križ. Te dirke so se udeležili tudi dirkalci, ki so dirkali v zadnji točki, jahalni dirki z zaprekami, kjer pa je zmagal g. Stanjko Viljem. V VI. dvovprežni dirki je krasno vozil in zmagal Petan Jože iz Sromelj s svojo sedemletno kobilo »Danicoc in triletno kobilo »Mirco«, last Kerina Franceta od Sv. Križa. Videli smo, da ima društvo namen dvigniti nivo in sloves šentjernejskih dirk, kar upamo, da se mu bo z dobrohotno pomočjo merodajnih krogov in s požrtvovalnim delom članov v polni meri posrečilo. Želimo pa, da bi v prihodnje na dirkališču na notranji strani nobena stvar občinstvu ne ovirala razgleda, niti se sprezalo in naprezalo in bi morali biti tudi gledalci samo na zunanji strani, kot je to na vseh drugih priznanih dirkališčih. Novi kovanci Iz teksta zakonskega predloga posnemamo še, da bodo novi srebrniki vsebovali: po 50 in 20 din 75% srebra, novci po 10 din bodo iz čistega niklja, drobiž za 2, 1 In 0.50 din bo sestavljen iz 910/1000 bakra in 90/1000 aluminija, po 25 par pa 980/1000 bakra in 20/1000 aluminija. Po zakonskem predlogu bodo državne in samoupravne blagajne sprejemale srebrni denar po 50 in 20 din v neomejeni višini, zasebniki pa do 1000 din. Nikljasti denar sprejema država, odn. samoupravne blagajne v neomejeni višini, zasebniki pa največ do 500 din. Drobiž po 2 din bodo sprejemale drž. blagajne do 2000 din, zasebniki pa so dolžni vzeti ne več kot 500 din, komade po 1 din vzame država do 1500 din, zasebniki do 200 dinarjev, komade po 0.50 din vzame država do 1200 din, zasebniki do 100 din, končno sprejema komade po 25 par država do skupnega zneska 500 din, zasebniki pa morajo vzeti tak drobiž do 25 din za enkratno izplačilo ali vplačil«. Poizvedovanji DeSki ssksjfč is tedsa, islsao obšli j« bil najden pred kavarno »Evropo« in ae dobi pri Theuer- #chub, Geatrinova ulica 4. Koncentracija v drž, tesni industriji Dne 20. julija bo občni zbor delničarjev Šipa-da, na katerem bodo razpravljali predvsem o fu-ziji tega podjetja s tovarno celuloze Drvar in deln. družbo za vnovčevanje lesa in trgovino z lesom Durmitor v Sarajevu. — K temu je pripomniti, da ima vse delnice Šipada (Šumsko-industrijsko podjetje Dobrlin-Drvar, kot »e glasi popolen naziv tvrdke) v rokah država. Šipad sam ima v rokah vse delnice tvrdke Durmitor, s katero se bo fuzi-ooiial, Tvornica celuloze v Drvarju je bila svoje-časno v posesti švicarskega kapitala, toda država, odn osno ministrstvo za gozdove in rudnike je odkupila te delnice. Po oklepa ministrskega sveta z dne 14. oktobra 1936 ja Državna hipotekama banka izplačala Šipadu posojilo 14 milij. din za odkup delnic celulozne tovarne v Drvarju od inozemskih skupim. Ker j* Šipad t posesti i Drvarja i Durmi-torja, je fuzija stvar racionalnosti. V zvezi s tem bo Šipad zvišal »vojo delniško glavnico, ki znaša sedaj 20 milij. din najbrže za kupnino Drvarja, torej za 14 milij. din » za delniško glavnico Durmi-torja. — Računski zaključek Šipada za 1935 ja izkazal 2.8 milij. din izgube, radi katerega se j« skupna višina izgub obenem z onimi iz prejšnjih let povečala na 13.6 milij. din. Za 1936 ima Šipad zopat izgube 1.4 milij., tako da se skupna izguba poveča na 15.0 milij. din. Za lansko leto izkazuje nadalje podjetje povečanje upnikov od 88.1 na 107.7 milij. din, nadalje j« podjetje zadolženo za 7.75 milij. v obliki akceptov pri Narodni banki. Med aktivi znašajo efekti 12.0 (1.75) milij. din, investicije in železnice 19 (17) milij., udeležba pri Dur-mitorju 26.6 (27.07) milij. din, zaloge in materijal 38 (33) milij. din. Narodna banka in kreditni trg Poročali smo že, da je bila v sredo in četrtek seja upravnega odbora Narodne banke pod predsedstvom guvernerja dr. Milana Radosavljeviča, ki je razpravljala zlasti o rešitvi obnove poslovanja naših denarnih zavodov vseh vrst. Na seji je podal glavni ravnatelj banke dr. Milan Protič važne podatke o stanju naših denarnih zavodov. Od 620 denarnih zavodov, delniških bank jih je pod zaščito 318, od tega 298 ima odlog plačil, 18 izvenkonkurzno likvidacijo in 2 sanacijo. Od kašči-tenih bank plača za stare vloge in terjatve 7 bank po 4%, 1 plača 3.5%, 23 po 3%, 4 po 2.5 odstotka m 253 bank po 2 odstotka. Skupne vloge so se od 1. aprila do maja, toren v teku meseca aprila povečalo od 11.238 na 11.319 milij. Din, torej za 81 milijonov dinarjav. Lani aprila so se vloga povačala za 53 milijonov dinarjev, znašale »o dne 1. maja 10.360 milijonov dinarjev. Najnižje stanje vlog je bilo doseženo dne 1. decembra 1933 s 9.780 milij. Din. Vloge se razdele sledeče: državni denarni zavodi 2.856 milij., samoupravne hranilnice 2122 in zasebne banke 6260 milijonov dinarjev. Od skupne vsote odpade na Belgrad in nekdanjo Srbijo 4894 (tu so všteti predvsem državni denarni zavodi), na Zagreb s Hrvatsko in Slavonijo 34%, Slovenijo 1822, Vojvodino 747, Bosno in Hercegovino 316, na Dalmacijo pa 244 milij. Din vlog. Po drugi statistiki je bilo na koncu leta 1935 pod zaičito vlog in tekočih rfčunov oz. upnikov pri denarnih zavodih 4308 milij. likvidno pa je bilo 5917 milijonov. Do konca septembra 1936 so zamrznjene vloge padle na 3981, likvidne pa Oarasle na 6641 milij. dinarjev. Pri nezaščitenih zavodih je bilo zamrznjenih vlog 643 milij., na zaščitene banke pa odpade od 6641 milij. vlog 639 milij Din na nove vloge. Ker so izpolnjeni vsi pogoji za nadaljnjo sanacijo gospodarstva, rešeno je vprašanje kmetskih dolgov, povečuje se vrednost terjatev denarnih zavodov, ker so dolžniki nedvomno postali bolj sol-ve«rtni. Narodna banka je popolni gospodar deviznega položaja. Zato je potrebno urediti tudi poslovanje denarnih zavodov na zdravi in novi podlagi. Po referatih guvernerja in glavnega ravnatelja so bili podani še nekateri drugi pismeni referati o tem, kakšno pot naj bi ubrala Narodna banka za oživljenje denarnih zavodov. Svoj referat je podal tudi član upravnega odbora g. Ivan Avsenek. Borza Dno 2. tulila 1937. Denar V iaičuuiu ki ia iu ju j« ušUl «uglčški funt na naših borzah neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagreba m Belgradu na 237.20—238410. Avstrijski šiling a« je v Ljubljani nadalje okrepil na 8.42—8.52, v Zagrebu aa 8.505, v Belgradu na 8.375—8.475. Grški boni ao beležili v Belgradu 33.25 blago. Italijanske Vire so nudili v Zagrebu in Belgradu po 2.20. Nemški čeki so v Ljubljani popustih na 12.50 do 12.70, v Zagrebu so ostali neizpremenjeni na 12.575—12.775, nadalje eo beležili v Zagrebu za sredo avgusta 12.30—12.50, za konec avgusta 12.30 do 12.50, za konec septembra 12.50—12.70. V Belgradu so beležili 12-3971—12.5971. Devizni promet je znaial v Zagrebu 2,004.968 dinarjev, v Belgradu 4,015.000 Din. Efektni promet je znašal v Belgradu 431 000 Din. Nadaljnfl padec franka. Dočim je *e včeraj francoski traak beležil v Curihu 17JO, ie danes po•■, 1745.53—1759.40 Bruselj, 100 belg »•»,,, 733.45— 738.51 Curih, 100 frankov .>■«■, 996.45—1003.52 London, 1 funt ...,.,, 215.05— 217.11 Newyork, 100 dolarjev , , , , 4323.51—4359.82 Praga, 100 kroo 151.93— 153.01 Trst, 100 lir ....... , 228.44— 231.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 16.775, London 21.6125, New York 43725, Bruselj 73.60, Milan 23, Amsterdam 240.30, Berlin 175.30, Dunaj 81.60, (81.90), Sto ok bol m 111.45, Oslo 108 65, Kopenhagen 96.50, Praga 15.25, Varšava 82.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukareita 3.25, Helsingfors 955, Buemos-Aires 13225. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 88.50—90, agrarji 51.50—52.50, vojna škoda promptna 406.50 —408, begluške obveznice 75—76, 4% severni agrarji 51.50—53, 8% Blerovo posojilo 95.25— 96 25, 7% posojilo Drž. hip. banke 98.50—100, Trboveljska 250 blago, 7% Blerovo posojilo 85—86. Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 89—90, agrarji 52 denar, vojna »koda promptna 406—408, za konec julija m avgusta 405 denar, begluSke obveznice 75 denar, dalm. agrarji 73 denar, 8% Blerovo posojilo 94—95.50, 7% Blerovo posojilo 85.50—86 (85.75), 1% posojilo Drž. hip. banke 99.75 denar, 7% «tab. posojilo 86—87 (86.50). — Delnice: Narodna banka 7.150 denar, Prfr. agrarna banka 194—196, Trboveljska 200—240, Danica 35 blago, Osj. livarna 180 -190, Osj. sladk. tov. 180 blago, Dubrovačka 380 blago, Jadr. p lov. 375 denar, Oeeania 280 denar. Belgrad: Državni papirji: vojna Ikoda promptna 407.50—408.50, begluške obveznic® 76.25 denar (76.50), dalm. agrarni 74.25—74.50, 4% aev. agrarji 52 denar, 8% Blerovo posojilo 95—96, 7% Blerovo posojilo 86—86.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 87—87.50. — Delnice: Narodna banka 7.150 denar, Priv. agrarna banka 197—199. Dunaj, 2. julija. Naraščanj« tečajev na dunajski borzi (• je danes delno nadaljevalo. V kulisi so posebno narasli tečaji Feltena, popustili 10 pa tečaji Alpine in Rime. Nadalje so po prehodni oslabitvi češki papirji šli gor, avstrijske delnice so bile z malimi izjemami čvrste, tudi madjaraki papirji so se malo popravili. Beležili so (▼ oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jadranska 61.15 (61.05), avstrijske stavbne srečke 18 (18); delnice: I.anderbank 86 (86), Donavsko-savsko-jadranska 19.70 (19.70), Graz-Koflacher 27, Steg 28.90 (28.45), Stevreag 28.90 (28 40), MagnesH 94.50 (94), Trboveljska 27.40 (27.08), Alpine 44 45 (44.95), Berg.-Hutten 685 (680), Rima Muranv 94.25 (94.50), St«yT-Daim!er-Puch 214 (213), Leykam 76.25 (78), Senvperit 68.95 (68.25). 2itni trg Novi Sad: Koruza: bč., arem. 91—93. Tend. prijazna, promet živahen. So«bori Plenica: bč.. ok. Sombor 165-167, gornja bč., arem., alav. gornj. ban. 162—164, ban. 164—166, bač., ladja »Begej 169—171, bč., ban. potiska 169—171. — K o r u t a : bč., arem. 90—92, bč. bali 2% 93—95. — M ok « : bč. ogggg 255—263, 235—245, 220—230, 190—200, 150—160, 110-115. — Otrobi: bč., arem. W—90, ječmen, fižol ne notirajo. Ostalo neizprem. Tendenca čvrsta. Promet 34 vatf. Spod Danes nadaljevanje troboja Belgrad-Zagreb-Ljubljana Danes nadaljevanje troboja Belgrad - Zagreb- Ljubljana Zanimivi lahkoatletski troboi med najboljšimi atleti Belgrada, Zagreba in Ljubljane, ki »e je pričel včeraj, se danes popoldne nadaljuje na igrišču Primorja. Vabimo ljubljansko športno občinstvo, da si to edinstveno in elitno lahkoatletsko prireditev ogleda v obilnem številu, kajti včerajšnji rezultat in odlični atleti so nam garancija, da bomo gledali prvovrstne športne dogodke. Vstopnina: Dijaki 3 din, stojišča 5 din, sedeži po 15 in 20 din. Pokalni turnir v Mostah V nedeljo 4. julija se nadaljuje pokalni turnir STK Moste. V finalnih tekmah se seetanejo: Ob 16 Mladika — Moste za tolažilni pokal. Ob 17.30 Ljubljana — Slovan za jx>kal g. dr. Osolnika. S Hašhom začnemo Zagrebška akademiki bodo odprli serijo prijateljskih tekem, ki jih bo priredila naša Ljubljana pred začetkom jesenskega dela liginega tekmovanja. Vrstila se bodo domača in inozemska moštva ter se nam bo nudila prilika, da si po dolgem presledku ogledamo tudi italijanske predstavnike nogometa. Odbor SK Ljubljane je odločen nuditi naši športni publiki dobre tekme, pod pogojem, da ga bo ista finančno podprla z obilnim posetom. Večne deficite v klubu nima kdo kriti in če zmorejo mesta, ki so dvakrat manjša od Ljubljane plačati n. pr. za SK Romo 50.000 din, bo morala tudi Ljubljana pokazati mnogo več zanimanja, če želi videti odlična inozemska moštva, ki bodo nudila tudi našemu moštvu odličen trening, ki je neobhodno potreben za napredek. _ Hašk se momentano nahaja v zelo dobri formi. Pred dvema dnevoma je porazil madjarskega prvaka Hungarijo z rezultatom 5:0. Naše moštvo pa preteklo --deljo s 4:3. Vsekakor smo z našim rezultatom, .ci ga je doseglo pomlajeno moštvo Ljubljane, lahko zavodovljni. Upamo, da nam bo tudi v nedeljo zaigralo tako, da bo navdušilo športno občinstvo ter potrdilo zagotovila merodajnih, da se Ljubljana počasi bliža elitnim jugoslovanskim klubom. _ Glavna tekma začne ob 17.30, predtekma Svoboda jun. : Kranj jun. ob 16.30. Šporlni dan na Vrhniki SK Vrhnika priredi v nedeljo 4. julija IV. veliki športni dan 6 sledečim sporedom: Dopoldne: ob 9 klubska kolesarska dirka na progi Vrhnika-Planina-Vrhnika. V tej skupini imajo pravico startati izven konkurence tudi vozači drugih klubov, ki so verificirani v KSKJ. Pri tej dirki bomo zopet videli znanega dirkača Oblak Janka, ki se bo boril z ostalimi kolegi za naslov klubovega prvaka. Oblak se je za letošnje leto umaknil iz javnega tekmovanja. ............... Po startu kolesarjev bo veliki lahkoatletski me-ting v različnih disciplinah. Sodelovali bodo poleg domače sekcije tudi SK Borovnica, SK Javornik (Rakek) in SK Kamnik. Popoldne: ob pol 14 je zbirališče športnikov na Cankarjevem trgu. Ob 14 povorka športnikov z godbo na čelu okoli Vrhnike na igrišče, ki je poleg veseličnega prostora pri znani vrhniški gostilni »Kočevar«. Ob 15 bo nogometna tekma med SK Kamnik in Vrhnika, po tej tekmi bo tekma haze-našic kot propagandni nastop. Sodelovali bodeta dve družini dveh najboljših ljubljanskih klubov. Po končanih tekmah bo razdelitev nagrad za vse 6kupine in velika športna veselica. Kolesarska podzveza p>oziva vse klube, da se v čimvečjem številu udeleže IV. športnega dneva SK Vrhnika jx> delegatih in vozačih. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 7.45, povratek iz Vrhnike 17.10 Seja U. O. v ponedeljek 5. t. m. v sejni sobi restavracije »Slamič« z dnevnim redom: Izlet v Postojno—Trst, zvezdna dirka v Celje, ki bo obenem za prvenstvo podzveze. Prosi se sigurne udeležbe radi drugih važnih sklepiov. Tour de France 1937 30. junija se je pričela ta nedvomno najzanimivejša športna prireditev vsakega leta. Do 25. julija bo trajala. Pod zgornjim naslovom bomo redno Prinašali potek dirke, ki zanima ves športni 6vet, rancijo 6amo pa spravlja v mrzlično napetost in pričakovanje. Poleg vseh drugih ugodnosti, vmesnih in ne-oficijelnih nagrad, dobi zmagovalec nagrado 200.000 frankov. Letos tekmujejo s kolesi, ki so opremljena 6 prestavami. Prvič 6e letos udeležujejo tekmovanja Angleži in Kanadci. 94 je vozačev. Z desetimi v moštvu nastopajo Belgija, Francija, Italija in Nemčija, s šestimi Švica, Nizozemska, Španija in Luk-6embur, Anglija pa s tremi. Od vozačev posameznikov je 22 Francozov, štiri Belgijci in štirje Italijani. Belgija polaga svoje upe na Maesa in Ver-vaecka, v šprintih pa na Menlenberga in Danneelsa. Italija pričakuje največ od Bartalija, pa tudi Martano in Servadei utegneta presenetiti. Nemčija ima najboljša moža v Bautzu in Weckerlingu. Francozi verjamejo v Speicher-a, Hietardfa m Lapebil-a. Zraven teh prihajajo v poštev Le Greves in Archamband. Ostale države imajo prav gotovo tako svoje favorite, ene za gorske proge, druge za ravnično in zopet druge za šprint pri ciljih. Starter in f>oročevalec je bivši dvakratni zmagovalec, Francoz Magne, Vsako 6redo in vsako 6oboto bomo prinašali izčrpna poročila. KULTURNI OBZORNIK Mladika Naš ugledni in pestro urejevani družinski list nastopa drugo polovico letošnjega letnika z isto točnostjo in obsegom, kakor je izhajal doslej. Od leposlovnega dela pa do zadnje strani na platnicah vzgaja, zabava, poučuje in razsoja ter tako smotreno in z uspehom vrši zastavljeno nalogo. Poleg pesmi in leposlovnih spisov ima zmerom tudi članke o zanimivih krajih in ljudeh ter v sleherni številki posveča svojo pozornost kakšnemu slovenskemu umetniku na ta način, da prinaša reprodukcije njegovih del ter besedo o sli-karjevi osebnosti in življenju, ne da bi pri tem zanemarjala tuje umetnike in tako uvajala v razumevanje slikarstva in kiparstva pod vodstvom poznavalcev umetnosti. Mnogo pažnje polaga na razna vprašanja, ki so v zvezi z družinskim življenjem in njegovimi zadevami, skrbi pa tudi za primerno in duhovito razvedrilo. Mladika je zelo dobro urejevan in vreden družinski list. Leposlovje v julijski številki so prispevali poleg Mare Husove, ki je v nadaljevanju Žive pla-menice dosegla zdaj 12. poglavje, Jan Plestenjak s Čevljarjem Sojarjem, v katerem prav gladko pripoveduje in prikazuje tisto večno zabavljajočo družbico v gostilni, ki zna nešteto receptov za izboljšanje sveta, ki vse ve in vse hoče, pa tako iz dneva v dan v svoji lastni onemoglosti pije. Venceslav Winkler je kar lepo napisal razgovor dveh starih gospodarjev, ko se menita glede dote, ki naj jo dobi nevesta, čeprav ne rešuje v ospredju vprašanja »Dveh rodov«, kakor je spis naslovil. Globlje je zastavljen »Otrok«, ki ga objavlja Viktor Smolej in s čemer posega v jedro tistega družinskega življenja, ki ni v sebi in svoji skupnosti osredotočeno, temveč se razkraja ob skrajnem povdarku individualnih pravic. Začetek, ki je objavljen, kaže dobro zasnovo tudi v zgradbi s svojima predstavnicama dveh nasprotnih tečajev. — Od štirih pesini v zvezku je napisal dve Leopold Stanek, ki se že nekaj časa redno oglaša s tem leposlovnim izrazom. Kljub še nepopolnemu oblikovanju, kjer se mu včasih izpod-makne sila in lepota verza, so njegove pesmi, kakor je na primer »Kriza«, presrčne v svojem tonu, sicer pa pripovedne. Venceslav Sejavee je objavil pesem Izgubljeni sin, Janez Tomiuec pa Melanholijo. — Ivan Zoreč nadaljuje zapiske Iz nižav in težav (poglavje 58. — Domače vaje, in 59. — Pojedina pri Trimalhijonu). — Dr. Andrej Snoj, ki jx>pisuje iz doživetja in znanja svoje potovanje V jordansko kotlino in k Mrtvemu morju, bo s tem pomnožil naše jx>topise z lepim primerom, ki je poučen ter vsebuje tudi pesniške opise krajine in prizorov. V sedanjem zvezku popisuje dr. Snoj Karantanijo, jx>t proti Transjordaniji, v Teleilat Ghassulu, Odkritje Sodome in Gomore?, Na mestu Kristusovega krsta in pot k Mrtvemu morju. Prijetno je pisano zemljepisno poročilo o Filipinih, ki ga je sestavil Pavel Kunaver ter v njem opisal otočje po njegovem geološkem značaju, po ljudstvih, gosj>odarstvu in kulturi ter pri-rodnih posebnostih. Jan Plestenjak se je v toplo pisanem članku spomnil pokojnega vseuč. prof. dr. Ivana Prijatelja. Zanimivo in pomembno gradivo ima »Slovensko narodno blago« o raznih vražah in ljudskih verovanjih (zbira Moderndor-fer), Ivan šašelj pa nadaljuje »Nove pregovore in reke«. — K. Dobida poroča »K delom Franceta Koširja«, enega naših mlajših slikarjev, ki se je že dobro uveljavil in čigar deset reprodukcij prinaša sedanji zvezek Mladike. V. Steska poroča o Teodorju Horscheltu. Obsežen je knjižni pregled. — Niko Kuret piše o otroških igračkah v zvezi z otrokovim razvojem ter daje tudi praktična navodila o vrsti in setsavi primernih igračk. E. Ska-lickj/ daje pouk o torbicah v gobelinski tehniki. Mimo zabavnega dela pa so zbrane mnoge tehtno »Misli« o perečih zadevah našega življenja javnega. Objavlja ph. St L. Mostar i Hercegovina je naslov monografič-nemu zvezku Glasnika Jug. profesorskega društva za julij in avgust, ki izhaja v Belgrada (tiskan v cirilici in latinici). Skoraj dvesto strani obsegajo razni 6pisi, ki pojasnjujejo zgodovino Hercegovine, prikazujejo Mostar kot književno in duhovno središče Bosne in Hercegovine, rišejo prosvetne, zdravstvene in go6jx>darske razmere v Hercegovini, poročajo o lepotah te zemlje ter dajejo pregled narodnih in kulturnih društev v nji. Tako odkriva V. Corovič preteklost Hercegovine od prvih početkov, kolikor jo je doslej ugotovila arheologija, pa do najnovejšega jx>ložaja v naši državi. Dušan V. Vuk6an poroča o stikih Črne gore s Hercegovino na začetku 19. stoletja. Hamdija K a p i ž d i č objavlja poročila, ki se nahajajo v dunajskem vojnem arhivu in s 6vojim člankom doprinaša k zgodovini hercegovskega upora leta 1881—1882. Vasilij Popovič očrtava razmerje in poglede Evrope do hercegovskega upora. Dr. N. S t o j a n o v ič jx>roča o Hercegovcih v bosansko hercegovskem saboru ter opisuje njegov sestav in značaj poslancev. Mustafa Alikalfič jx>-roča o razlogih in razvoju Džabičevega pokreta. —> Svoje spiomine na kulturni svet Mo6tarja objavlja Štefan 2 a k u 1 a v članku »Pred devet in tridesetimi leti«. Jovan D u č i č označuje pesniško delo Alekse Santiča in njegovo osebnost, dočim piše Jovan R a-d u 1 o v i č o prvem oblikovanju pesnika Alekse Santiča in pisatelja Svetozarja Coroviča. Jovan V. V u k o v i č razpravlja o karakterističnih posebnostih mostanskega govora ter razčlenja fonetiko, morfologijo, akcent in sintakso. — M a r č i č Bruno daje pregled o upravi, šoli in učencih na mostarski gimnaziji Pavel Kozomora pa poroča o osnovnem pouku v Hercegovini nekdaj in sedaj. Dr. Lov. ro Do j m i opisuje zdravstvene razmere v Hercegovini s socialno-medicinskega 6tališča. Vaso Oai j i č opisuje gospodarstvo, in sicer živinorejo, poljedelstvo. gozdarstvo in rudarstvo ter ostale gosjx>-darske panoge. — Šalih B a l j i č poroča o lejx>tah te zemlje. Predrag K a r a l i č na očrtava »mistični pejsaž Pojx>vega polja«. — Obsežen je pregled o kulturnih in prosvetnih društvih in ustanovah, o »Napredku«, »Gajretu«, o sokolstvu, o frančiškanih in frančiškanskih šolah ter o tiskarni dona F. N. Miličeviča v Mostarju. Zanimiv je pregled orijen-talne arhitekture, ki 6e kaže v zgradbah in 6eli-« ščih. Skrbno je zbran tudi pregled literature o Hercegovini. V boj za naše časopisje! Zahtevajte povsod naš list! Shol ljnbljanshl naznanja v globoki žalosti, da je v petek, dne 2. julija, ob 5 zjutraj v 88. letu življenja, v 64. letu mašništva in 40. letu škofovstva v samostanu oo. cistercianov v Stični mirno v Gospodu zaspal, maziljen s sv. oljem, premlSenl gospod Dr. Anton Bonaventura Jeglič nosi. nadSkol garelskl, prlsednlk papeSkega prestola In rimski grol, blseromoSnlk, odlikovan z redom sv- Sove I. rozr., z redom haradordeve zvezde 4. vrste In z redom belega orla II. razr., Častni mestan llubltanskl Itd. Itd. Vodil je 32 let ljubljansko škofijo pod geslom »Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji« in zapustil o slovenskem narodu neizbrisne sledove blagoslovljenega dela. Gospod ga je poklical k sebi na praznik Marijin in na prvi petek, posvečen presv. Srcu Jezusovemu. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v dvorani škofijskega dvorca v Ljubljani. Pogreb bo v Ljubljani v ponedeljek, dne 5. julija, ob 9 iz stolne cerkve sv. Nikolaja na pokopališče pri Sv. Križu. Duši velikega pokojnika prosimo večni mir! V Ljubljani, dne 2. julija 1937. Agnns GSnther- 28 Dušica - Rožamarija Vožnja na grad molka je divna Najprej drži cesta v dolino navzdol. Cez prastari, pokriti most drvi kočija. Potem se premika v krivuljah proti strmi višini navzgor. Stolpi in strehe brauneškega gradu 6e imenitno odražajo na svilenomodrem jesenskem nebu — Nato pridejo v visok gozd. kjer postane drdranje koles skoraj neslišno. Ta gozd se sveti v medlem in svetlem zlatu, v škrlatu in modri zelenini. — Papa je izredno vesel in dušica eluti, da je z njo zadovoljen. Naprej 6e vije pot čez polja, po katerih vlečejo plug in nad katerimi plavajo gospenji laski. Iznenada ima dušica v rokah žarečerdeč javorov list, ki ji je priletel v naročje. Drži ga proti svilenemu nebu ter ga mora vedno znova občudovati in razmišljati, čemu se je Ii6t tako lepo oblekel — za umiranje! — še nekaj prastarih majhnih hišic z visokimi strehami, še visok oreh in klanec, po katerem srebrno blesti 6robotje in se smeje rdeče-blesteči šipek. Hipoma se prikaže nad vrhovi mogočnih lip temen stolp. — Grad tnolka! — »Rožamarija, raduj se, to je grad molka!« Tako nagovori knez malčico. »-Kako čudno,« vzklikne kneginja, »opazi 6e šele, ko smo že tik njega!« »Zato še stoji,« odgovori knez. »V tridesetletni vojni ga menda niso našli.« »Moj Bog, kakšna tišina!« vzklikne kneginja. »Ali ima grad odtod svoje ime?« Pri gozidarjevi hiši, ki 6toji prijazno ob vhodu med dvema lipama, so izstopili. Cez notranje obzidje zre visoka in temoa, z zelenim hršljanom ogrnjena graščina in mračen črn stolp z obrambnim hodnikom. Pod lipami šumlja in žubori studenec. — Ko je zapeljal voz navzdol proti hlevom, je 6tudenčevo žuborenje edino, kar se sliši v tej čarobni tišini. Z okroglega okopa okoli lipe. se vidijo gozdovi v pestrih jesenskih barvah. Visoko v zraka kroži jastreb in iz vrta, katerega oklepa z bršljanom obraščen zid, prihaja nežni voni po re-zedah. Knez prime dušico za roko ter stopi z njo k studencu. Tu vzame iz etuja srebrn kozarček ter ga napolni s studenčnico, rekoč: »Pij, Rožamarija! To moramo tu storiti!« Dušica zre v svojega očeta ter pije rz kozarca. V svojem srcu pa ga pro6i odpuščanja, ker ga je dolžila, da ne zna slaviti praznikov. »Tako je storil tudi tnoj oče, ko je prvič prišel tU ta gradi Rekel je, da mora iz tega studenca prti, kdor hoče postati pristen Braunedter.« Zdaj je pristopila tudi kneginja. Dvignila je maki svojo čipkasto obleko, kajti okoli studenca je bilo mokrotno. »Povej mi, Frid, ali je to le družinsko govoričenje, kakor trdi tvoja sestra Helena ali pa je tudi nekoliko prazne vere vmes?« »Helena je ženska, ki ne pozna čuta spoštlji-vosti in bi morala svoj jezik malce bolj brzdati. Prazna vera? — Tega ne bi mogel reči. Obstoja baje zgodba o nekem Brauneokerju, o studencu m o vili. Zal je sam ne poznam. Ali ti smem po- 3 Teda Helena ne mara uh zle vode, ampak upa, da dobi tam gori ▼ začarani graščini topel čaj... Seveda šele potem, ko ta dva dovršita stojo po ••ost. Rožamariji je, kot bi bila v cerkvi! — Ko sta končala, izpregovori knez: »Rožama- rija, tu vzemi še lipovo vejico k tvojemu javoro-vemu listu!« »Ali mora to tudi biti? .Moj Bog. kako svečana je malčica! Sreča, da ni deček, sicer bi morala postati duhovnik!« Potem stopajo med bršljanovimi stenami po stopnicah navzgor proti notranjemu grajskemu dvorišču, kjer stoji graščina z visokim stolpom. Nad visokimi vratini ie mogočen, v kamen vdolben grb z letnico 1534. Za vrati je mračna dvorana z izrezljanimi jelenjimi glavami z mogočnim rogovjem ob lesenih stebrih. Kneginjo malce strese. •IIu, kako diši tu po duhovih! Frid. prepričana sem, da tu celo podnevi 6traši. Tega mi pa nisi povedal, -da jc ta grad takšno gnezdo strahov ... Ti vendar ne boš trdil, di bi mi mogli v tem ozračju živeti in to nekaj dni I Knez je nekoliko v zadregi: »No da, malce starodobno že diši tu po prostorih, v katerih nihče ne prebiva... Menda je gozdarica premalo zračila ali pa je preveč tega bršljana. Gori bo bolje, boš videla!« Toda kneginja ne neha tožiti: »Te jelenje glave jH>vsod, ki bolšče s svojimi steklenimi o&ni! Te dolbine ob oknih na stopnišču! To je grad duhov iz kakega angleškega romana!« ■>Da ti to rogovje ne ugaja! Poglej, na vsaki ploščici ime! Vse te jelene 60 postreliH po naših gozdovih. — Ta sedemnajsterak! Jaz imam veselje z lepim srnjakom! — Tega je ustrelil moj oče, ko mu je bilo šele petnajst let. Citaj ta napis! — Kako ga je moralo to vzradostiti! Danes pa to sitnarje-nje za par srnjakov! Ce se bodo hoteli zabavati naši pravnuki, bodo morali loviti podgane.« Zdaj se skloni kneginja čez stopnice ter reče: »Tega ste vi gospodje sami krivi! Ako bi bili prišli leta 1848 kmetje nad me in bi bili pokvarili moj šport, radi tega bi mi še dolgo ne bilo treba loviti podgan!« Gori se odpro staromodne prijazne sobe, opremljene z lepim rokoko in empirpohištvom. Vitke empirmizice sc kaj 6labo postavljajo poleg prastarih črnih peči. Tapete so pokrite s strahotnimi kockami, ki silijo gledalca, da jih začne preštevati. Kneginja ne more razumeti, da bi bilo kaj posebnega na teh sobah, katerih okna zakrivajo modrobeli zastori. Ta strašne tapete, te pošastne peči! Ta stari, neotesani tlak! — Tudi majhni pomoli, katerih okna leže točno proti vzhodu in zahodu, je nikakor ne morejo navdušiti. Naslonjač, ki stoji tam, je okoren in vložena mizica pred njim se maje. — Kneginja dobro sluti, da knez od nje nekaj pričakuje. Ginjenosti ali občudovanja. Tako čudno jo gleda in z ravno istim izrazom zro v njo oči te čudne deklice. — Oče in hči 6ta si hipoma podobna! Kar izpregovori knez, kateremu se pozna, da je malce v zadregi? »Jaz seveda ne morem pričakovati, da bi ti grad molka nekaj povedal... Za nas Braunedcerje grad molka ni kot drngi gradovi! Z njim so v zvezi marsikatere pravljice... Že to čudno ime!... Iz tega gradu izvira baje naša sreča...« Kneginja se hudo dolgočasi. Toda dušici so se Sirom odprle oči ter žareče v čudnem sijaju: »Ali so tu bili vsi oni ljudje, ki žive zdaj v svojih slikah? Gospod z mečem, lepa gospa z okraskom, ki se zdi kot padajoče krvave kaplje in bledi deček s ptičem in majhnim mečem ob srebrni verižic«? So ti bili tu, papa? — In so prinesli srečo s seboj? ... In čemu se z o ve grad molka in čemn drže vsi modri možički prst na ustnice? Zakaj moramo molčati? Ali prinese molk srečo?« Zavod sv. Stanislava s škofijsko klasično gimnazijo žaluje za svojim ustanoviteljem prevzvišenim gospodom nadškofom dr. Antonom Bonaventurom Jegličem Njemu je posvetil največ svojih potov in skrbi, truda tn ljubezni. Zavod mu bo hvaležnost povračal s tem, da b« deloval vedno po načelih, ki mu jih je On začrtal Št. Vid nad Ljubljano, dne l julija 1937 ZAVOD SV. STANISLAVA S ŠKOFIJSKO KLASIČNO GIMNAZIJO s-tM Vfr'M i; wt "'■'■' ■■■-.■•■V'.-.--. ' ".i'*- • , • v. fvV'' ■Si Jvitljk-Si^ifSV'«.-'•'-•.*-.$•?»-' ••■•■ '-i' »V Svojemu mnogoletnemu velikemu pokrovitelju prevzvišenemu nadškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču ki je v najtežjih časih pogumno ščitil obstoj in svobodo »Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani", ob njegovi smrti hvaležen spomin! Pogreb bo v Ljubljani v ponedeljek 5. julija ob devetih iz stolne cerkve sv. Nikolaja. Člani KTD se bomo velikega pokojnika spominjali zlasti v presveti daritvi. V Ljubljani, praznik Marijinega obiskanja 1937. Za odbor: predsednik dr. Gregorij Pečjak. rjii j- •■ • .t t-'' iiira --.v >.,,.£ Sat*-1 mt > \ ■ Ml l mm ■ km t s v »» I jI TRIPERESNA DETELJICA " Spisal U. Kunčič. — Ilustriral M. SedeJ. Spotoma je Nande erečal Jožka, ki Jo je nraih krač mahal t lato emer, kamor je bil namenjen sam. »No, kako je bilo doma?« ga je pobaral. »Vse je Slo po sreči,« je odgovoril Jožek. »Mama ne ve ničesar. Samo tako čudno me je parkrat pogledala, da mi je kar vroče postalo. Pa je bilo menda samo zato, ker sem se tako pozno vrnil.« »Mene pa oče sploh nikoli ne vpraša, kje hodim,« je ponosno povedal Nande. »Navadno me kar sam napodi z doma. Tudi dane« me je.« Med tem pomenkom 6ta se približala Sršenovemu kozolcu, kjer ju je Peter že čakal. Stal je tam široko razkoračen, mogočno je žvenketal s kovanci v hlačnem žepu in se zadovoljno režal. MALI OGLASI V malih oglatih velja neki beseda Dla 1'—t ienttovanjskl oglasi Din Najmanj« znesek ta msD oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo tako) prt aaročlla. — Pri oglasih reklamnega značaja se račona enokolonska S mm riaoka peUtaa vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložit) znamko. UNION Si:Bn\{ir,Ml' Veliki in mali svet v C lavni* vlogah: Viktor de »owa, Heinrlcn _Oeorg«, Aaeia gandroc«_ rraHitiTi niti od 19-1» in 21-16 uri »Servus, fanta!« ju je pozdravil. >No, kako je bilo?« >Vse v redu!« je v imenu obeh odgovoril Nande ter pristavil: »Radoveden sem. kaj bodo jutri pisali časopisi.« »Hvalili nas gotovo ne bodo,« se je na vsa usta zasmejal Peter in predlagal: »Fanta, vesta kaj? Mojega starega danes ni doma. Pojdita z mano, bosta videla, kakšnega lepega psa je včeraj ujel.« »Joj, pa res, pojdimo!« je vzkliknil Jožek, ki 6e je za pse zelo navduševal. Peter je spotoma potegnil iz žepa cigareto, jo spretno prižgal in puhnil oblak dima v zrak. »Poglejta, najboljše sem si kupil,« je razlagal in jima pokazal pisan zavojček. »Ali hočeta še vidva?« »Nak, jaz še ne kadim,« je odklonil Jožek. »Pa ti poskusi!« je Peter prigovarjal Nandetu. Nande je vtaknil cigareto v ii6ta, jo prižgal in nekajkrat potegnil dim vase. Začel je kapljati in se dušiti, da je bilo grozno. Vrgel je cigareto na tla in se Petru, ki se mu je škodoželjno režal v obraz, v zadregi opravičil: »Danes mi nič kaj ne diši!« Dobro vpeljana a^ofaSiso i avtomobilom v dobrem stanju s koncesijo na prodaj. raaril&or-garaza VOlhcr Mestna občina mariborska razpisuje oddajo restavracije GRAJSKA KLET Natančnejše informacije za ta razpis se dobe med urad. urami v pisarni mestnega upra-viteljstva, Rotovski trg št. 9. Pismene ponudbe je nasloviti na Mestno poglavarstvo Maribor in vložiti istotam do 20. t. m. Jibita ni tefka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurne jše v stik z na jširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — t malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal Radio Programi Radio Lfubffcmai Sobota. S. julija: 12 Drugi za drugo ploSča hiti, v pisano vrsto veselih refi - UM.> Vreme, poroči a -1.1 ( as, spored, obvestila - 13.15 UrJga m drugo plošča hiti, v pisano vrsto veselih reči - 14 Vjreme — l* delopust (Igra ttnd. orkester) - 18.40 Psihoanalitična teorija gonov (g. prof. E. Hrovat) - 19 Ca«, vreme, pornfiia, spored, obvestila - 1!<.30 Nae ura: O pomenu zadružništva (minister Djordjevič U Belgrada) - 19.M Pregled sporeda - .1) O ziinnnji politiki .3.'1 Kavarniška godba - I ariava: 21.03 Zbor — »•*> Opereta — tterttn: 2u Operet« .Folkovoa nci«. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel Itanoianja ODDAJO: Z avgustom oddam dvosobno stanovanje. Bolgarska 17. (C) UGODNA PRILIKA! Dve sobi, kabinet tn souporaba vrta za 550 Din. Pojasnila: Spod. Slška, Goriška ulica 29. (č) Jluzbodobe Uradnika (-co) z znanjem nemške korespondence, strojepisja, knjigovodstva, zanesljivega, urnega, sprejmem. Prednost imajo ont s poznanjem fotografske stroke. — Ponudbo poslati: Lončarevlč, Beograd, Te-razije 32. (b) Blagajna Wertheim srednje velika, naprodaj pri Ferjan, Ljubljana, " Zvonarska ulica 7. (1) Vino silvanec odlične kakovosti, prodaja lz lastnih goric 10 litrov tn več po 4 Din ln trošarina. Naslov v upr. »Slovenca« pod 9568. (1) Kupimo Zdravilna zelišfo arnika cvetje, lipovo cvetje, bezgovo cvetje, spo-dleskovo seme, češmlnje-vo lubje Itd.. Itd. kupujem v vsakih množinah In plačam najvišje dnevne cene. Pošljite ponudbe z vzorci na: Ed. PiSler, Vrhnika, Dravska banovina. (k) Prodamo Buret, llster tn vsa letna oblačila nudi v elegantni Izdelavi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (i) Elektro!ux-hladilnike brez motorja, na elek tričnl, plinski alt petro lejskl pogon, prodaja na ugodna odplačila Tehna, Ljubljana, Mestni tr« »5/1 telefon 25-80. (i) Najboljši trboveljski brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Batiartie«* 5 Telefon 30-5« Pisalni stroj »Ideal« novejšega modela, zajamčeno brezhiben, poceni prodam. Mateltč Josip, Ljubljana — Groharjeva ulica 3. (D Denar Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani. Krekov trg 10, tel. 87-63. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po najvišji dnevni ceni. Posojilo Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6. telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) morete dobiti v roku »tirih dni v gotovini tn blagovnih bonih HERMES. Informacije: Tavčarjeva št S. (d) Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirje vnovčim najkulantneje po najvišji ceni tako] v gotovini AL. PLANINSEK. LJUBLJANA. Beethovnova ulica 14, telefon 35-10. V Št. Vidu nad Ljubljano oddam takoj v najem [ prenovljeno hišo z vrtom ln njivo, poleg cerkve ob glavni cesti, pripravno za vsako obrt ali trgovino. Dr. Kavec, £>t. Vid | nad LJubljano. (p) Parcelo za trgovsko ali stano-1 vanjsko hišo, v centru I ali najbližji okolici Ljubljane, takoj kupim. Na-1 slov v upravi »Slovenca« | pod št. 10441. (P) Čitajte in širite »Slovenca«.-. Bogu vdano nam je po kratki bolezni umrla naša nepozabna soproga, predobra mama, gospa Franja Sterle v 70. letu starosti. K večnemu počitku jo spremimo v soboto, dne 3. julija t. 1. ob dveh popoldne izpred mrtvaške veže državne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. julija 1937. Fran jo, šel. uradnik v pokoja, soprog; Marija, O usti, hčerki; Vinko, Berto, Drago, sinovi in ostalo sorodstvo. V globoki žalosti sporočamo vsem znancem in prijateljem, da je dopadlo Vsemogočnemu poklicati k sebi po zasluženo plačilo svojo zvesto služabnico, našo ljubo mamo, staro mamo, teto, gospo Elizabeto Zalaznik roj. Čepon Pogreb predrage mame bo v nedeljo, dne 4. julija ob devetih dopoldne v Tolhovem gradcu. Avto vozi iz Ljubljane ob pol osmih zjutraj z Rimske eeste št. 19. Polhov gradee, dne 2. julija 1937. Žalujoči: Mnriia G rasi t, Frančiška Petrove, hčeri; Frane Petrove, »et; J oš ko in Tončl Petrove, vnuka, in ostalo sorodstvo. m Lepo sobo opremljeno, oddam na Rimski cesti. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.572. (s) Glasba Havajsko kitaro II dobro ohranjeno, prodam za 250 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.507. (S) O JE ODLOČIL: NOBENA ŽENSKA SE NE BO MOGLA VEČ IZGOVARJATI. KER JE ZANEMARILA SVOJO LEPOTO Coty ji omogoča uporabljati metodo za nego lepote, ki je znanstveno sestavljena, pri kateri je dokazan uspeh in ki ni draga. Ti proiivodi se prodajajo pri tvrdkah: _____ LJUBLJANA Drog. Gregorič F^-gf*; Drog. 1. Kane, ^"gTŽ Nebotičnik ■EeH MARIBOR Drog. M. Kane CELJE Drog. F. Vrtovec METODE ZA NEGO LEPOTE COTY II minut ijntraj lt minut zvečer. Zahtevajte našo specijalno brošuro „Pot do lepote Hotel ff Grajski dvor it Radovljice Danes 3. julija otvoritev sezonske restavracije. Godba, prosta zabava. Vsak večer koncert. Hotel najmodernejše opremljen. Tujske sobe, tekoča topla in mrzla voda. Vlado Turk. ■Hi*i I-I"w"-*II*~i~*' Bogu vdana nam je danes ob četrt na Štiri zjutraj nenadoma umrla naša nad vse ljubljena in blaga mamica, tašča, stara mamica, sestra in teta, gospa Marija Mikuš trgovka in posestniea Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 4. julija ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Šmartno ob Paki, dne 2. julija 1937. Žalujoče rodbine: M i k n i , Korošec, Poš in Loj ter ostalo sorodstvo. Umrla nam je v starosti 50 let, previdena s svetimi zakramenti, naša preljuba žena in mama, gospa Marija Pfeifer roj. Strupej Pogreb naše nepozabne mame bo v nedeljo, dne 4. julija ob H10 dopoldne na pokopališče na Polzeli. Drago pokojnico priporočamo v molitev. Polzela, dne 2. julija 1937. Žalujoči: Frane, moš; Hilda, Frane, Ivan, Bogomir, Kari, Jošel, Edvard, otroci, in ostalo sorodstvo. Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Centil