,,Spančkaj mi dete."
Daj mi ročice, o dete boln6! Da jih segrejem s poljubi lep<5 ; Celo ti vroče in lici hladim, Skerbna, ljubeča nad taboj bedim. Zibel naj bodo ti moje roke, Vzglavje naj bode ti moje serce.
Spančkaj, o spančkaj mi, dete sladko, Zdravo da bodeš, ko prej si bil6!
Naj se ti sanja o zvezdah neba, Nočnih cveticah z bliščobo zlata, Ki jih nam travnik in vert porodi, Cista vodica med njimi šumi! Angeljci naj- se igrajo s teboj, Saj si jim bratec, o ljubljenček moj! Spančkaj, o spančkaj mi, dete sladko, Mamice svoje najslajše blagd!
Kader se ljubček mi bodeš smehljal, Luči in cveta se spet radoval; Kader mi sreča otare solze, In mi zavriska veselo serce: Takrat ročice boš sklepal ljubd, Hvalil čuvaja nad solncem z men6. Spančkaj, o spančkaj mi, dete sladkc5, Milosti večne te hrani ok<5!
Zora.
Zjutraj, kader zora svitla	Sladkim petjem jo pozdravlja
Na obnebji zarudi,	Brezštevilni tičji zbor,
In žareeimi poljubi	In kadilo sladko trosi Spečo zemljo probudi: Pisanih cvetic ji zor. —
Leto I.	Na »nnaji 1. jnlija 1870.	List 13.
Lepoznanski list.
Ti dekli, si meni zora,
K tebi serce hrepeni, O nasmehni mu se milo, Da ti vneto se glasi!
Tisoč ino tisoč pesmij
V njem počiva še mirn(5, A prerade bi donele
Samo tebi v čast sladk6.
Ino v sanjah pevsko serce Cveta vse morje ima — Daj mu, Zora! da naraste Moč pritoka do neba!
Lujiza Pesjak-ova.
Zorin.
XIII.
Zorin prijatelju.
Padel sem! Kaj mi bode še sveto, če mi nij bila sveta dana beseda! O, kaj je vse tisto naše tako slavljeno moštvo, tisto junaštvo, s katerim se toliko ponašamo! Pride ti slaba, šibka stvar z otročjim obrazom, z nasmehom na ustih, se solzami v očeli, pomigne ti z belo ročico in — pozabljeni so vsi tvoji sklepi in nameni; za njo greš, brez volje, skoraj brez zavesti!
Videl sem jo; na njenih persih sem slonel; na njenih ustih so gorela moja usta, — enkrat samo; nikedar več potem.
O, ne vprašaj me, kako je bilo! Človeški jezik ima besedij, da razodeva in popisuje najskrivnejše stvari, a nčm je, ko bi mu bilo na-znanjevati najvišje veselje, najglobokejšo žalost! Se solzami sva se pozdravila, v solzah sva se topila pri slovesi. Kaj sva govorila med tem, komaj jasno vem; a to morem reči, da v teh kratkih trenotjih najinega združenja sem užil radosti in sreče toliko, kolikor je more prenašati moje serce. Poplačan, odškodovan sem obilo za vse, kar sem v življenji prebil.
Zdaj še le vem, ko je vse minolo, kaj sem izgubil; zdaj še le čutim, kako srečen bi bil mogel biti ž njo! Kazmeknile so se mi za tre-notje megle pred očmi, v rajski svitlobi se mi je sreča prikazala, en pogled nanjo, potem sojo na veke zopet zagernile sovražne megM!
In vendar, prijatelj! motil bi se, ako bi mislil, da se nesrečnejšega čutim, nego prej. Ravno nasprotno! Neki čuden pokoj se mi je ustanovil v serci, da-si ne tist sladki, blagodejni mir, po katerem hrepeni vse človeško bitje. Slovo sem dal na veke upu in željam; saj z njimi nij miru. Udal sem se svoji osodi.
A kaj sem moral še videti! Tudi Julijeta nij več, kakoršna je bila. V serce me je bolelo, ko sem videl, kako sirota na skrivnem terpi. Kakor proklet hodim po sveti, v serci nosim nemir, in nemir sejem in puščam za sabo.
Moj sklep je storjen. Nij mi več tu ostati. Vse je pripravljeno na pot. Jutri že zapustim nesrečni kraj. Da bi mogel pustiti za sabo tudi vse spomine!
Saj poznaš Bled. Videl sem ga pervič štirnajst let star. Takrat že se mi je bila zbudila želja v persih, tu v tem blaženem kraji po življenja trudu v pokoji nekoliko časa živeti, končati svoje dni. Videl sem potem mnogo lepih krajev, vendar, kakor pervi svoji ljubezni, ostal sem vedno zvest svojemu Bledu. Kakor v neko sveto, obljubljeno deželo me je vedno vleklo hrepenenje
Tje na otok z valovi krog obdani.
Izpolniti hočem svojemu sercu zadnjo željo, če malo prej nego sem mislil, kaj škodi? Iz Bleda torej, če srečno tja dospem, pričakuj prihodnjega mojega pisma.
Zorin Deli.
Gore in doline bodo med nama, ko ti dojdejo te verstice. Težko je, pravijo, zlasti mlademu človeku, ločiti se od življenja. Ti si moje življenje, in od tebe jemljem slov6 na veke! Kar mi je ostalo dušnih in telesnih močij, zbral in združil sem jih, in vendar težko grem, neizrečeno težko.
Dela, ne omaguj, ne toži, saj veš, da mora biti; udaj se svoji osodi, kakor sem se jazudal. Saj si bila vedno serčna, pogumna deklica, iz tebe sem sam pil moči in kreposti!
Vračam se v svojo domovino. Saj nekoliko je tudi tvoja, kaj ne, sladka moja prijateljica? Močno hrepenenje se mi je zbudilo po njej; saj pravijo, da še cel6 tiča obide želja pred smertjo, enkrat videti kraj, kjer se je rodil.
Dela, dajem ti dokaz svoje ljubezni, da ti ne morem dati večjega. Jaz grem, ti ostani. Ne vprašaj, kaj bode iz mene. Živi, živi, če ti je mogoče, srečna tudi brez mene! Ljubezen, pravijo, daje samopridna; moja nij. Sladko tolažilo bi bilo zdaj, ko te zapuščam, ako bi mogel misliti, da me s časom pozabiš, da bodeš mirno, srečno živela drugim in sebi na veselje, v okrogu veselih otrok — tudi ta misel mi nema nič bridkosti v sebi. Jaz sem užil svoj del od tebe. Ti v svoji nedolžnosti sama ne veš, kaj si mi storila, kaj sem ti dolžan!
Glej, zgodaj, prezgodaj že sem spoznal življenje. Ti srečno dete, ne veš, kaj je to! Kedor ga pozna enkrat do dna, njemu je izginil z ust sladki smeh. Kedor hoče spoznati kako stvar, mora jo preiskavati, opazovati od zunaj in od znotraj, da pride do pravega jedra njenega bitja. Tako bi se moralo spoznavati tudi življenje. Ali glej, nesreča je ta: nekaterim je prirojeno ali prirejeno, ali po oboje, da, ko stopijo v življenje, prineso se sabo neko podobo njegovo, neki ideal, bolj ali menj dover-šen, katerega so si ustvarili v tihih urah po svoji naravi, dejal bi, po svoji podobi. S to podobo pred očmi stopijo v dejansko življenje. A vsaka stopinja, vsak pogled po njem jim kaže, da resnica se nikakor ne strinja z njihovo, priljubljeno podobo, katera je zrasla z njimi,
13*
tako da si je ne morejo iztergati iz persij. In to spoznanje jim je vir najhujše bolečine, neizkončne žalosti.
Kako lepo, čisto, vzvišeno podobo so si ustvarili o človeku! Človek je ljubljenec stvarnikov, njegova podoba; vsi smo sinovi enega očeta, bratovska ljubezen nas veže vveselji in terpljenji. A kaj nam kaže življenje? Vsak živi zase, svoje solze otira, svoje rane zdravi; za svojo srečo hrepeneč hiti; tujec, sovražnik mu je, kogar zadene na poti do nje. Človeštvo, prijateljstvo, zvestoba — prazne besede, ki zbirajo pomilovalni nasmeh zrelemu, modremu možu. Kakor divja zver bori se v kervavemboji brat z bratom, ljudstvo ljudstvom za kos zemlje, za puhlo slavo, za kratek čas! Pa kaj pravim: kakor divja zver? Zver plane serdita na zver, razterga jo v trenotji s kervavimi zobmi; kratek je bil boj, kratko terpljenje premagane živali. A človek! On zbere vse moči svojega uma — in tč nijso majhene — da izmisli in iznajde svojemu bližnjemu bolečine, ki ga bodo najhuje skelele, ki bodo najdalje terpele. Gorjd mu, kedor pade v njegove kervoločne roke! Pri bogu je milost, pri človeku je nij. Vae victis! Gorje premaganim! Ta strašni, v nebo vpijoči krik doni po vsej človeški zgodovini!
Hladnokervno, ne! veselo gleda, kako se vije pred njim v smert-nih in vendar neizkončnih mukah uboga stvar. Njena mila prošnja, njen krik, ki bi risu omečil serce, človeškemu ušesu se prijetno glasi'. O proč s temi strašnimi podobami!
Samo posamezni se kažejo tu in tam blagi možje, ki čutijo brezkončno gorje človeštva, ki nas opominjajo pozabljene resnice, da smo si bratje, da se ljubimo, da si pomagajmo. Kaj pa je sad njihovega nauka? Sovražijo jih in preganjajo, kamenjajo in križajo, in če tega ne morejo, pa jih vsaj čert£, obrekujejo in čemijo, — prava kačja zalega ! Tako se jenekedaj godilo, kakor čitamo, tako se godi še dan denašnji. Kako bi človeku ne upAlo vse upanje o tacem pogledi!
Pa, kam sem zašel, kaj ti razgrinjam tako žalostne podobe? In vendar moram še dalje govoriti, da me bodeš po polnem umela, zakaj sem ti neskončno hvalo dolžan. —
Ranjena zver pobegne ter se skrije v tiho goščavo, da tu ali ozdravi ali pogine. S kervavečim sercem se zateče nesrečni človek po tacih izkušnjah naravi v sveto, neomadeževano krilo. Izgubljen sin se vrača pozno v svoj pravi dom; sp^han, pokoja in tolažbe željdn pade materi zemlji v naročje, iz njega je prišel, vanje se zopet poverne. Tu upa najti, če ne zdravila, vsaj hladila svojim ranam. —
Bridka prevara! V naravi vladajo enaki železni zakoni. Krep-kejša rastlina slabšo zatira, in med živalimi je enako večni boj za življenje! Upal je priti med svoje. Tuja, nema stoji brez čuta pred njim rastlina; in žival — ta se mu plaha umiče, naj jo kliče in vabi še tako prijazno, in ona vpira sovražno vanj kervoželjne oči. Tuj je človek v naravi; narava nema serca!
Obup se mu bliža s temnimi krili, skoraj ga vanje zavije. Temi se mu okrog in okrog. Pa glej, nenadoma mu zasveti rešilen žarek. O kdko krivico je delal človeštvu! Obupal je o vsem, in vendar mu je
neznana ostala njegova lepša, boljša polovica. Kako je to mogoče? Saj mu je vendar, skoraj otroku še, plavala vedno pred očmi, kakor nebeška prikazen, jasna ženska podoba! In mladenič jo je zvesto hranil v svojih persih, kakor najdražji zaklad; lepšal jo je z vsem, kar je imel lepega, blazega in čistega; vanjo se je zaupno oziral v težkih, bridkih trenotjih. A ko je stopil v viharno življenje, izginila mu je bila v hrupu in nemiru izpred očij. O zdaj se mu je pa zopet prikazala tolažnica, rešiteljica, ko je najbolj potrebuje. K njej, le k njej! Če je kje na sveti, v blazem ženskem serci je pravo človeštvo domA!
Zadnja, pa ne menj bridka prevara! česar si hrepeneče iskal, tudi tukaj ne najdeš! Kako plitvo, kako prazno, kako poveršno in niČevo se ti zdi naglo vse, kar je toliko obetalo od daleč! Blagor mu, komur zadostuje bliščeča, vabeča vnenjest, kedor se, kakor otrok, veseli zlate pene! Gorje pa tebi, kateremu globočje sčzajo želje! Dokler te vodi pot po cvetočih travnicih, bode ti prijetna, kratkočasna tovarišica; se sladko govorico ti bode krajšala pot; zdaj in zdaj ti tudi z mehko ročico obriše gorki pot z obraza. A ko prideta do samotnega, nočnega gozda, skozi katerega ti je iti — ustavi se plaho, gleda nekaj časa, morda celo z mokrim očesom za tabo, potem se verne zopet nazaj k veselim ljudem!
O da bi bil našel samo eno, samo eno zvesto serce, da bi mogel nanje položiti trudno glavo, in reči: tuje moj dom, moja last, kedo me prežene od tod? Serce, katero bi umelo tvoje bolečine, kateremu bi mogel tožiti vse, kar te teži, kakor toži otrok svoji materi! —
Intdko serce sem jaz našel !Dela! Dela! Ko bipreterpel zate, kar more človek preterpeti, ko bi zate do zadnje kaplje svojo kri prelil — nikedar ti ne povernem, kar si mi ti storila! Glej, ti si moja tolažnica, moja rešiteljica; ti si mi, v zadnjem trenotji še, otela vero v ženstvo, vero v človeštvo. Umirjen grem zdaj lehko od tod.
Dela! žalosten sem. Kako bi ne bil. Saj se ločim od svoje sreče, svoje ljubezni, od luči svojega življenja — in vendar, ta žalost nema nič zbadajočega v sebi. Nekako čudno vzvišenega se čutim; saj velika nesreča ima neko blago, rešilno moč. Dela! bodi tudi ti serčna in pogumna. Umirajočih želje so vsacemu svete. Zate jaz umiram. Izpolni mi zadnjo voljo, zadnjo željo! Živi srečna in pozabi svojega prijatelja, kateri ti kliče zadnjič iz dna svojega serca: z bogom! z bogom!
Boris Miran.
B	e r t a.
Slonel sem pod oknom,	Kar se ti prikažeš,
Krajšal sem si dolgi čas	Sem po ulici si šla,
Z ljubimi deklici,	Meni pa zastane
Kakor šega je pri nas.	Jezik sred pog<5vora.
Čudno se zazdelo
Paznim je bekletom to, Pa so šle mi gledat, Kam obernil sem okd.
Ondi reže Fanka,
„ Mlada Berta sem skaklja,
Pazi, brate, pazi!
Da ti ne bi v serce všla!
Varuj mi se Berte,
Berta je dekliček zal, Ino tak dekliček
Vkrade moškim serce kmal'."
V tem se ti približaš, Da si lepa, zrem tak<5j,' Ako tudi videl Mnogi že sem lepših roj.
V 6či ti pogledam,
Najdem, da so lepe res, Ako tudi gledal V lepših že sem slo očes.
Glasek tvoj sem slišal, Muzika je meni bil, Da-si lepši glas mi Že iz lepših ust zvonil.
Roko sem ti stisnil,
Čutil, da je nježna zgolj, Ako tudi stiskal Že sem nježnejših dov61j.
Ali v tvojej bliži
Šlo na šir mi je serce, Ko še pri nobenej Sptfmeniti se ne ve.
Kaj pa tvoje, Berta? Tudi je čutilo kaj? Rad bi, rad bi vedel, Al' odgovora ne daj!
Boj se pesnika.
Zatc5, ker si tak6 nebeški zala, Da moških roj okolo tebe leta, Ko bčele okrog ajdovega cveta, Kedar je na-njo blaga rosa pala,
Od vsakod ti jih je lepota zbrala: Vojnik bahaje slavo ti obeta, A civilist vso srečo tega sveta, Ki vama vkupej v lep sad kal bi gnala.
Med trumo, ki za tvojim sledom hodi, In ki brez tebe nij jim več živeti, Je tudi pesnik in zalaža tebe.
Poslušaj vse, naj govore kar bodi, Le pesnika odpravi berž od sebe, Utegnil bi o tebi še zapeti!
M. Valjavec.
Pravi uzroki francoske revolucije.
(Konec.)
Po prehodnji hranilni sistemi, katero sta Turgot in Necker pri upravi uvedla, do verha je dokip^loizmolzenje ljudstva in zapravljivost na dvoru pod ministrom Callonne-om in njega naslednikom L6me-nie de Briene-om (kateremu je bilo njegovo kardinalsko dostojanstvo
tako malo sveto, daje sam komedije igral in najsmešnejše deleže v njih prevzemal). Narod je zdihoval pod tovorom velikanskih davkov, industrija in tergovstvo je zastalo, obert je pešal in trava je rastla po lepih, z velikimi stroški sezidanih deržavnih cestah — a vendar se je vedno tako sramotno dalje gospodarilo! Francoski kmet, kateremu je nekedaj njegov veliki Henrik IV. občtal, da bode imel vsako nedeljo „kokoš v loncu," živel je pod vlado „dobrotljivega« Ludevika XVI. ob kruhu, katerega bi lovski psi njegovih plemenitih pijavek gotovo ne bili hoteli jesti — a vendar so se nepretergano usipali novci, na katerih je visela narodova kri in prokletstvo, iz provincij v Pariz in Versailles, v naročaj onega, nikedar sitega moloha, ki seje dvor imenoval, ter od tod v globoke, vedno odperte žepe kraljevih princev, ministrov, intendantov ter vseli onih kreatur, ki so pred obličjem kraljevega prestola ostudno živele. Dvor je igral, plesal, zapravljal ter se veselil svojega življenja — a francoski narod se je zvijal v mukah počasne smerti od gladi! „Naj-boljši finančni minister, pravi kratko in jedernato pišoči Schlosser, zdel se je dvoru tist mož, kdor je najbolje razumel narod odirati.« In bogme, to so mojsterski razumeli!
S pravo malostjo je vlada zadostila 6nim napravam, ki nameravajo ljudsko blagost povzdigati ter uboštvo polajševati. Izdala je na leto: 1 mil. za javno zidovanje, 2 mil. za šole, 6 mil, za dobrotne naprave; a stroškov za dvor brez kraljevega lova je bila velikanska vsota 141 miljonov, tedaj malo ne trikrat več nego denes!
In kaj je dvor delal s temi miljoni? — Eden najzanimivejših historičnih dokumentov „le livre rouge « *) (knjiga seje tako imenovala, ker je bila vezana v rudeč marokšn) nam o tem v^ dosti povedati, na 220. straneh so namreč zapisane vse tiste vsote, katere je za Ludovika XV. in XVI. izdajala kraljeva neumnost dvorjanski zaničljivosti. Tukaj povem samo nekaj izgledov, da čitatelj iz njih sam posname, kako seje živelo na versailskem dvoru, ki je bil »najsijajnejši vse Evrope.«
Kes neverjetna je posebno rubrika stroškov z naslovom »pensions et gratifications." Samo kraljevi princi so dobivali vsako leto2,550.0001., a vendar so nekateri med njimi, posebno graf Artois, tičali v velikanskih dolgovih, ki so se po večkrat morali plačevati iz deržavnih novcev. Rodovini Noailles in Polignac sta olajšali deržavno blagajnico v obliki gratifikacij in pensij vsako leto za 2 mil., a vendar nikdo teli ljudij nij branil kraljeve rodovine v nevarnosti, ko je francoska revulucija v ra-pidnem razvitku pretila podreti prestol in dinastijo. Nekateri izmed teh ljudij so na svoje in potem še na ime svojih ž^n, sinov, hčerij, bratov in sester uživali mirovine; celo na ime že davno mertvih se je nekaterim plačevala milostinja. In na kaka imena so se delile te milostinje in mirovine! Marquis d'Antichamps n. pr. je užival 4 pensije za — zasluge svojega očeta, nemšk princ tri pensije „za svoje zasluge kot
*) Abbe le Camus je novembra meseca 1789. 1. zboru povedal za to knjigo, in nassemblee constituante« je zahtevala, da se »le livre rouge« precej prednjo položi. To se je tudi zgodilo, vendar je zbor preiskal samo tist del, kateri se je tikal vlade Ludovika XVI.
polkovnik« in eno „za svoje zasluge kot nepolkovnik(colonel)!« Grofica Albanije prejemala kot žena ubozega postopača Ed. Karla Stu-arta po G0.000 liver na leto!
Tako je ostuden tudi način, kako je krona po milostinjah bogatila dvorjane ob narodovih stroških. V „livre rouge" je mnogo stvarij zapisanih, kakor: gospodu Croismardu 50.000 1., da si je kupil graščino; policijskemu generallieutenantu Sartines-u 200.000 L, da je poplačal svoje dolgove i. t. d. — O lelikomišljeni Mariji Antoinetti je znano, da je v enem samem letu od brezvestnega in frivolnega ministra Calonne-a, kije vedno imel smeh na ustnicah in roko — v narodnem žepu, zahtevala 24 mil. 1. za svoje ljubljence, in da jih je tudi prejela! In ti njeni ljubljenci nijso bili deržavniki, umeteljniki, učenjaki, genialni možje, katere podpirati je častna naloga narodom in vladam, ne, bili so lepi postopači, katerih edina zasluga je bila ta, da so s kraljico žogo bili in biljar igrali, da so v domačih gledališčih nastopali in z dvornimi da mami se kratkočasili, in sploh Versailles, Trianon in S. Cloud se svojimi ljubeznjivimi osobami lepotili. Res jako prederzen in lažnjiv mora biti človek, ki nazlic tacih v nebo vpijočih grehov se upa terditi, da se francoski narod nij imel pravice vpreti ter s pripomočjo revolucije Av-gijev hlev bourbonskega gospodarstva izčistiti!
Pervi nasledek tega brezvestnega življenja na dvoru je bil ta, da je minister Calonne zbranim plemenitašera v zboru (22. febr. 1789.) moral povedati, da letni deficit znaša 115 mil., in da ne cel6 dve lčti pozneje Necker, ko je drugoč prevzel upravo, v deržavni blagajnici nij več našel nego 500.000 1., če ttidi so bili vsi dohodki že za nekaj časa naprej potrošeni.
Vredno na stran tej brezkrajnji zapravljivosti se je stavila na dvoru vladajoča brezprimerna nemoralnost in razuzdanost. To se ve, da ta strašna popačenost nij bila domi samo na dvoru, to se ve, da je okužila vse, bogate in uboge, visoke in nizke, mesta in deželo, a vendar nij bila tako odkrita, ostudna in nesramna, kakor na dvoru, kjer so jo oblačili v plašč omike, kjer se je na ravnost štela za potrebo k dobremu vedenju, in kjer se jim je krepost zdela neslana, smešna in okorna. Od dvora seje razširila čez mesta in provincije, in tudi dalje čez deržavne meje, posebno na Nemško po dvorih tamkajšnjih duvodecnih knezov.
Ta korupcija, ki je versailskemu dvoru pripomogla do žalostne slave, da se je z dvori rimskih in gerških cesarjev ter srednjeveških papežev poskušal za venec globočjega propada, nij imela svojega uzroka v slučajnih vn^njih okolnostih, nego porodila se je iz socijalnih in der-žavnih napačnih razmer, katere smo tukaj popisali. Kajti zgodovina nam kaže globoko, še vedno poterjeno resnico, da javna moralnost se samo ondi more terdno ukoreniniti, kjer se človeške naravne pravice spoštujejo, in kjer se človeški želji in hrepenenju po svobodi zadostuje. Moralnost in despotizem sta nasprotna tečaja, ki se nikdar ne moreta združiti. Ker tedaj že vsak absolutizem v sebi nosikdl nemoralnosti, morala seje na Francoskem, kjer je na eni strani fevdalizem rodil absolutno nadvladanje privilegiranih
stanov v socijalnem življenji, in kjer je bila na drugi strani v deržav-nem življenji obsolutna kraljeva volja — „car tel est mon plaisir" — edino veljavna, naravno širiti tista moralna popačenost, ki je vredna, da se v svoji, ostudnost budčči nagoti poznejšim vekom stavi na svarilen izgled. Enako naravno je tudi, daje bila nemoralnost ondi največja, kjer je despotizem postavil svoj glavni stan, in kjer so se strinjale vse niti tiste mreže, v katero je vlada francoski narod ujet deržala: na kraljevem dvoru! Talenti se v okuženem zraku dvornega življenja tudi nijso mogli roditi, dokler je imel še „ancienreglme« čisto veljavo; a dobri deržavniki, kakor Richelieu in Colbert, vojskovodje, kakor Turenne in „velikiu Condč, čisti značaji v tacem zraku se nikakor nijso mogli prikazati; in ko je na zadnje prišel čas propada, ko je izginila bli-ščeča glorija, katera je prej zakrivala svdtu notranjo pulJost ponosnega poslopja, stopila je na dan tudi vsa gnjiloba dvora, in razvile so se tiste žalostne razmere, katere mislimo, da najbolje karakteriziramo z Johan-nes Scherr-ovimi besedami, s katerimi vse veliko gorjd francoske zemlje pripisuje onemu dvoru, „kjer so se Julije in Messaline s Clav-diji in Neroni za venec infamije izkušale; kjer je vsako veselje stalo mir miljonu ljudij, kjer so novci rodili hudodelstvo in hudodelstvo novce; kjer je bil francoski narod nižje veljave nego lep konj ali sicer kaka igrača.« —
Vsak misleč človek se mora prepričati, da v razmerah, kakoršne so bile tukaj popisane, moral je francoski narod materijalno in moralno propasti in pobarbariti se, da nij še o pravem času glav in udov otčl prčvrat: revolucija je bila ethična potreba! A ker je bil, kakor mislim, da sem že dokazal, fevdalizem uzrok vsega zla, kar ga je zadelo francosko zemljo, kajti njega neposrednji nasledek je bil ubo-žanje večine ljudstva in dušni propad vsega naroda, morala je vsaka revolucija najpervo na to gledati, daje poderla tist socijalni red, kateri je bil postavljen na svoboščine nekaterih stanov in na privilegije nepremičnega historičnega imetka, ter da je na njegovo mesto postavila drug red, kateri obsčza individuva sama na sebi v njih neizgubitnem osobnem pravu. Ali prčvrat ohrani svoj socijalni značaj; ali tudi v deržavne razmere seže in se v napravo kraljestva zaleti: to je viselo samo od tega, kako seje hotelo kraljestvo v tej osodnej krizi vesti: ali boriti se za ostarele oblike ter z njimi združiti svojo osodo, ali samo povodce v roko vzeti in se na čelo postaviti neizogibnemu prevratu, — to je bila alternativa, katero so tedanje razmere polagale pred krono. A dvor sam je bil tolik izraz napadanih, svoboščinami darovanih stanov, in Louis XVI. sam je bil tako vzrastel v tendencijah stare avtokratske sisteme, da se od te vlade nij bilo nadejati, da bi ustregla pravičnemu zahtevanju francoskega naroda!
Ker je bila krona prenezmožna, da bi se bila prevratu energično ustavila, prepustila gajenjegovemu naravnemu razvitku, ali sterdno voljo, da o pervi lepi priliki spet pridobi izgubljena tla ter spet ponovi stari red v družbi in deržavi; preslaba, da bi se bila odločno vperla, konspi-rirala je krona s tujimi vladami in prognano dvorsko stranko, z
lažnjivimi frazami narod slepeč, da bi ga v neskerbnost zazibala. V tej perfidni dvorski politiki je uzrok, da se je prevrat proti kralj evstvu obernil, ker se skr&ljestvom nij dal izveršiti. Kajti ko je narod, v svesti si svoje moči, sprevidel, da se je nemogoče z vlado sporazumeti, Obernil je vse svoje zaničevanje, ki je prej samo plemstvu valjalo, proti vladi, zvezani s privilegiranimi stanovi; naravno je, da seje krAljevstvo jelo smatravati za nezdružljivo z javno blagostjo, in da se je javuo mnenje tako neizrečeno premenilo, da se je 1789. 1. še strogo monar-hična francoska zemlja v treh letih porepublikanila. Ta prememba javnega mnenja se najbolje kaže od 1791. leta po nesrečnem begu kraljeve rodovine; od tega časa dalje se začenja dolga versta poniževanj za krdljevstvo, ki 21. januvarja 1793. 1., namreč na dan, ko je bil umorjen kralj Ludovik XVI., dospe na svoj verliunec, a ne še do svojega konca. Nesreča, katera je takrat zadela bourbonsko kraljevo rodo-vino in njene prijatelje , ostane v svoji tragični velikosti vedno eden najzgrabljivejših momentov v zgodovini, a vendar je pomisliti, kader se, presojaje tako hudo nezgodo, sočutje loti našega serca, daje tej nesreči uzrok sama svoja krivda,— daje ta nesreča sicer terda in kervava, a vse in povsod pravično plačilo neizmerni versti napak in hudodelstev, neizmernemu tiranstvu in za neizmerno uboštvo!
Fr. Suklje.
Klasične podobe.
III. Pri Kritonu.
(Konec.)
Pa težko mi bilo je začeti, Ker okorne bile so roke.
Kaj pa je treba rok pri petji? Takt si lahko z nogami biješ, če so ti preokorne roke, kakor bi ves dan derva klal!
Pol. Vendar tako ne govorite! Petje tu stoji za strune. Dij. In strune pa spet za petje. — To je strašna zmes. Sicer pa še enkrat: mladič, pri podobi ostani!
Torej skerbno stranice prebiram, Diham vanje, kar serce želi. Strune s persti prebiraš, kakor drugi ljudje; zraven pa še dihaš vanje, kakor nikdo!
Dij. Tropus, tropus!
Pol. Zopet: mladič pri podobi ostani!
Vedno zanjo strune so gorele, če ji dar po všeči bo, ne znam; To pa struna je in bo želela. Goreče strune! Strune na citrah ne gorč, kitarine pa, ako bi te zažgal, to bi ti bil prijeten duh!
„To pa struna je in bo želela." To si pa tako le skavkljal: namesto: jaz želim, more se reči: moja pesem želi: moja pesem = moje strune; moje strune = moja struna; ergo: more se tudi reči: moja struna želi. Malo daleč hodiš po vino! Enaka dedukcija je tudi pri gorečih strunah. 1. Ogenj gori, 2. moje serce gori, 3. moja pesem gori, 4. moje strune gore. Predno pride ogenj do eeterte stopinje doli, mislim, da se že precej ohladi! —
Zdaj imam pa dovolj, in menim, ti tudi! Dokazal sem, kar sem terdil, da tvoje pesmi so neumne, smešne, zmotene, neslane; če je že perva taka, kake bodo pa še le druge! In bogme! da nijso boljše. V vseh svojih pesmih nemaš ni ene same — ne rečem: nove misli, tega človek tako ne pričakuje; da bi vsaj stare, nevadne, vsem znane malo v novo obleko zavil, še tega ne! Kaj te je potem treba? Pa vedno eno godeš! Šestkrat (štel sem) nam pripoveduješ, kako ti je boginja petja liro podala; dvanajstkrat, kako »skerbno strunice prebiraš;« petkrat gradove zidaš v oblake; osemkrat imaš čudne sanje; desetkrat zvezde preštevaš; šestkrat cvetice tergaš pri potoku, ter vence pleteš iz njih, „deček nezmožen!" Vmes pa nam pripoveduješ, kako luna sije, kako te rane skele, kako se z ljubico gledata pa zdihujeta, sam večni bog ve, zakaj!
Tvoj uvod je prava parodija, že veS čegavega uvoda; ravno tako kakor je tvoja: „spremenjena žalost" neslano posnemanje tiste nezakonske matere," s katero se ne more primerjati mnogo pesmij, kar jih je na svetu. Vsaj to bi bil pri miru pustil!
Najbolj pa me je razkačilo to, da ti sirota še drugim zabavljaš, ki bi moralo biti veselo, če te pri miru pust^. V svoji zadnji pesmi govoriš, kakor bi ves svet ne imel druzega posla, nego tebe poslušati, kaj bodeš ti pel in kako! Zato sem te pa tudi malo ostreje prijel, nego je sicer moja navada. Ali si že vidil kedaj pri bukvarji v oknu bukve razpostavljene, ki imajo na pervi strani narisanega konja, na katerem so združene vse mogoče napake, bolezni in slabosti, kar jih more zadeti ubogo konjsko paro? Vidiš, take so tvoje pesmi! Podučljiv izgled mladim pesnikom, kako naj se pesmi ne delajo!
Pa veš, ljubi moj mladenič! obupati nij treba! Ne stoj mi, kakor zaboden vol. Poslušaj moj svfet! Pusti pesmi, še je čas, ž njimi si ne prislužiš neslanega kropa. Kaj druzega, poštenega se poprimi; to ti svetuje stari Dijogenes, kije mnogo izkusil na tem grešnem svetu. Pa brez zamere (poda mu roko).
Pol. In vendar bodo natisnene!
Boris Miran.
Pogovori iz Lukijana.
(Iz V. Vodnikove rokopisne ostallne. *) Priobčil Fr. Levstik.
I.
Asklep in Heraklej.
Perkiin. Mirtfjta mi, ti Asklep in Heraklej! Kaj se kregata po človečje? Ne spodobi se. Pri bogovskih gostčli nij take navade.
Heraklej. Oča Perkun! kaj ste hoteli pred menoj posaditi tega zdravlleža ?
Asklep. Bome! veliko gorši sem od tebe.
Her. V čem neki? Ti gromova osmoda! Mari zato, ki so Perkun vte treščili, ko si delal, kar jenapak, zdaj sipaneumerjočnostpriberačil?
Ask. Kaj si že pozabil tudi ti, Heraklej, ali kali, da si na Ojti gori se sežgžtl, ki me z ognjem pitaš?
Her. Nijsvasi bildko rčdin vrsta ob životu. Perkiinov sin sem sicer, pa zlega užil do gerla. Sem trčbil svet, davil zvčri, krivlčnike pestil; kaj pa ti zčlijščar in obhodnik? Bolnikom si morda pomagal s kako mažo in ob^zo ; ali nič te nij junaškega.
Ask. Prav si rekel. Tebi sem mehurje in spečenlneozdravil,ko si on dan prišel k nam le ves ogorek, ves oskrumba, ki te jopa in gra-mada! — Lej, če nič drujega, vsaj nč sem po tvoje rabotal, ne česal volne vLidiji, ne nosil krila rudečega; nij meOmpala zlatim škerpetljem krcala; tudi nčsem otrdpel in pomoril ne otrok ne žene.
Her. če nij konca mene zmerjati, km^lu pokažem, kaj ti pomaga neumerjočnost! Zgrabim te, zdvignem in veržem iz nčba na glavo. Peon te ne ozdravi, tako ti čepinjo zmeljem.
P erk. Konec! pravim jaz. Ne brazddjta gostij! Če ne, bo druga. Pojdeta mi ob& od j^di. — Vendar, ljubi moj Heraklej! prav je, da ti Asklep spredaj sedi, ki gaje smert pred zadela.
II.
Menip in Merkur pred peklom.
M eni p. Kje so tukaj zali in zale? Božji posel! pokaži in sprevodi me novaka.
*) Ce tudi smo načelo izrekli, da hočemo v »Zvonu« samo izvirne stvari tiskati, vendar pri Vodniku odstopamo od tega pravila, ter se nadejemo, da nam bodo čitatelji prej hvaležni nego nevoljni; kajti pervič je te stvari malo, ker je preložil samo tri pogovore slovečega Lukijana, kolikor se jih je namreč našlo v njegovi ostalim; drugič je zanimljivo videti, s kakimi raznimi spisi se je bavil, ter kako je klasične gerške misli prelagal v slovensko, takrat še zeld okorno besedo. Pustili smo razen prevopisa vse po njegovo, celi5 napake in hibe, katere gerškega jezika vajeni čitatelj sam najde, ako izvirnik primeri Vodnikovej pre-logi. Rad mu jih oprosti, če pomisli, koliko se je ob njegovem času sploh ger-ščina znala.	»Uredn."
Merkur. Ne utegnem, Menipe! Le ozri se tja na desno, kjer so Jakint, Narkis, Nirej, Leda in vsa vsa nekdanja lepota.
Men. Golih kostij vidim ino buč brez mesa; skoro vse si je . podobno.
Mer. Tiste kosti so, ki se jim pevci čudijo; kosti, ki se mi zdi, da jih ne čislaš.
Men. Vsaj Heleno mi pokaži! Lehko, da bi je ne utegnil poznati.
Mer. Glej, ta-le čepinja je Helena.
Men. Kaj, za to so jezdr Mdij napolnili iz vse Grekije, toliko pod zemljo jih, končanih Gerkov in vne»jikov, toliko gradov podertih?
Mer. Pa je nijsi videl žive, ljubi moj Menip! Kdo vč, če bi tudi ne bil rekel ti, da je brez zamčre: zavolj take ženč nadlogo dolgo terpčti.
Saj tudi, če kdo cvetjeve suhali gleda
Zbledele, se mu pač zde lepe,
Das'lih cvetoče, rudečega lica so silno berhke.
Men. To se čudim, da so Ahajci berljavi bili za tako kratko stvarco, ki se naglo obleti, težave prestajati!
M er. Ne utegnem s teboj modrovati. Izberi si, sčdi, lčzi, jaz pa morem po druge merliče.
Literarni pogovori. XII.
„Rime" je imenoval Petrarka svoje pesmi, in italijanski pesniki so tudi v tem radi posnemali „očeta nove lirike." Redki so v italijanski poeziji verzi brez rime. Francoz si v svojem jeziku nerimanega verza cel6 misliti ne more. On rabi rimo še v drami, kar je čisto naspretno našemu okusu. Narod poje povsod v rimah, ali vsaj v asonancah.
Nemci so bili rimi sicer enkrat vojsko napevodali. Zastonj! Naglo si je pridobila zopet prejšnjo oblast. Zdaj kraljuje brez ugovora po vseh omikanih jezicili. To nam dovolj očitno kaže, da je rima zares imeniten del poetične oblike, ne samo ušesu prijetna igrača. Njen sled se nahaja že pri starih, zlasti pri Rimljanih, kjer je bila brez dvoma v narodni pesmi navadna. Vendar starim nij bila tako potrebna, kakor nam, ker so imeli svoje umeteljno, tako mnogoverstno metriko.
Rima je pa tudi estetično opravičena, da, celo potrebna. Sila mora biti v lepi harmoniji se svobodo v vsaki umeteljnosti, tako tudi v poeziji. „Vezan" se imenuje poetični govor. Pri Gerkih in Rimljanih je bila umeteljna „mera" potrebna vez, pri nas jo mora nadomestovati rima. Rima je verzom muzikalna vez.
Daje rima dobra, mora biti najprej čista. Cisto imenujemo rimo, v kateri se samoglasniki v besedi po polnem strinjajo se samoglasniki druge besede, in tako tudi soglasniki med sdbo.
Pri nassepogostogrešisoper to pravilo. Izgledov nij treba navajati, polno jih je skoraj v vsaki pesmi. Ne sklicujmo se tu na Preširna.
Pomislimo, da si je on moral še le ustvariti poetični jezik, in čudili se bodemo, daje njegova oblika še tako čista. Tudi nemški klasiki nijso tako skerbno pazili na čistoto rim, kakor novejši.
Zlasti je pri nas gledati, da se ne rimajo samoglasniki, ki se sicer enako pišejo, a različno izgovarjajo. „Vr6me in s£me, vdda in posAda, vrdt in britt" bile bi slabe rime, »Šumi in gledati, serc6 in deklice" niti se celo rime ne morejo imenovati, a vendar se tako pogosto nahajajo. Sme se pa rimati, „je« in lčs, rod in plot, okrog in jok," ker se v izgovoru na konci pri nas skoraj čisto nič ne loči terdi od mehkega soglas-nika. Posebno ostri sodniki, pravi' radamanti, pa celo ne pripuščajo tacih rim, n. pr. „imčla in vesčla," ker e v pervj besedi izgovarjajo skoraj kakor ej, in v drugi kakor je. Ravno tako jim je gnjusoba rimati: »lepi in pojd," ker ima pervi o drugačen, samoglasniku n podoben glas, a drugi se glasi skoraj, kakor d. Ker se pa ta razloček v izgovoru ne dela povsod, — Gorenjec n. pr. nema celo nšesa zanj — mislimo, da bi se smelo tu vendar malo odjenjati in taki pregreški izpregledati pesniku, ako se sicer pošteno vilde. Da prosimo tu milostne sodbe, imamo še drug, kakor se nam zdi, jako imeniten razlog.
Prerado namreč se zgodi, da: „v mlako zagazi,kedor preskerbno ogiblje se blata.« Ce se preveč ogibljemo tacih in enacih rim, lehko pademo v večjo napako. Nij namreč dobro, ker je enakomerno, rimati vedno samo enake besede: imena z imeni, priloge s prilogi, glagole z glagoli, a zlasti participije s participiji, kar se pri nas vse pregosto nahaja: „sedela in pčla, lepo in sladk6.« i. t. d. Kolikor se more, naj se gleda, da se v rimah mešajo besede: »hvala in bala; tuje, zdihuje; lepo in poj6," (a tu nam je že ušla rima, ki ne najde milosti pri ostrem sodniku.)Kedor se more ogibati obeh napak, tak ima tem večjo zaslugo. Omne tulit punctum.
Po polnem čistim rimam se tudi ne prištevajo tiste, v katerih se ujemata soglasnika pred samoglasnikoma, n. pr. „hudoba in gerdoba, imč in sainč;" vendar se jih nij ogibati povsod. Italijani rimajo cel6, kar pri nas ne gre, enake besede, ki imajo razen pomen n. pr. »volto in volto, pas in pas."
Dalje naj se gleda, kolikor je mogoče, da rime ne padajo vedno samo v končnice, nego v deblo besede. Lehko je umeti, da je krepkejša rima: „doba in zloba," nego „nebesa in telesa,« ali pa: „sedijo in med-lijo, gorko in svetlo."
Naš jezik nema toliko debelnih rim, kakor n. pr. nemški, zlasti pa smo ubožni v krepkih moških dčbelnih rimah, kakor: »rdst in past, sdd in mldd,« zato seje človek zveseli, ko jo kje najde.
Dalje je dobro presoditi, katera beseda se stavi za rimo. Zadnje mesto v verzije namreč posebno imenitno, rekel bi, častno mesto.
Rimajo naj se torej, kolikor je mogoče, samo take besede, katere imajo poseben pomen, a ne brezglasne, zlasti partikule, kakor: "j e in se." Kako važno je, katera beseda se stavi za rimo, to se vidi najbolj v komičnih ali satiričnih pesmih, kjer posebno lastno ime za rimo postavljeno nikoli nij brez posebne moči:
Zaverne ga obraznik imenitni, In tebe z njim, kdor napčen si očitar, Rekoč: le čevlje sodi naj ■— Kopitar.
Ali pa:
Tvoje pisarije so, ko v gnoji Job, Duh je nekaj vreden, truplo polno gob.
Posebno važno je še to, na kar se pri nas tudi vse premalo pazi, da rime ne bodo preveč enolične. Ne sukajmo se vedno med: »ile in ale, ije in uje;u bodimo malo pogumnejši in poskusimo časi kako novo, to se ve, da ne sme biti za lase privlečena. Posebno bi priporočali našim mladim pesnikom, naj veržejo vmes sem ter tja kako daktilično rimo: čakala, plakala; vriskajo, bliskajo."
Zadnjič naj se pazi, kolikor je mogoče, da se tudi samoglasniki v rimah prijetno verst^. Slabe bi bile n. pr. v sonetu rime: »ala, tlva, aje, ače", ali pa celo niče, ije, ila, ina." Sploh je mnogo imenitneje, nego se po navadi misli, kak samoglasnik je v rimi. Kedo bi tega ne čutil, ko čita veličastne verze:
Ko brez miru okrog divjam,	Kedar mogočni gospodar,
Prijaflji prašajo me: kam?	Drevi jih sem ter tja, vihar.
Prašajte raj' oblak neba,	Oblak ne ve in val ne kam ,
Prašajte raji val morja,	Kam nese me obup, ne znam.
Da se tu vedno ponavlja temni a, to nij samo naključje, to je pesnik dobro vedel, zakaj je tako delal.
Kedor hoče vedeti, kaj so lepe rime, temu svetujemo razen italijanskih poetov posebno Bodenstetov „Mirza Schaffj," kjer je sploh poetična oblika doveršena do najvišje stopinje.
Tu smo podali našim mladim pesnikom, ki se hočejo učiti, nekoliko „dobrih svetov;« naj store z njimi, kar se jim zdi. Prisiljeni smo bili pisati o teh stvarčh, kijih bode večina čitaljev z nevoljo ali celo ne brala; poslalo se nam je namreč v kratkem časi mnogo pesmij, ki nijso brez poetične vrednosti, vendar jih ne moremo natisniti, kakor bi jih radi, zaradi pomanjkljive oblike. Nikakor pa nečemo reči, da vsak verz mora res do zadnje pičice ves tak biti, kakor smo dejali, sicer nij nič vreden; to bi bilo smešno. Paziti seje glavnih napak, in gledati tudi, da drobnih nij prepolno, sicer pa mora človeka prirojeni in izobraženi okus voditi v umeteljnosti, kakor v življenji.	S.
Listnica lastnikova.
O. Fr. T. Pr. Tudi od več druzih stranij sem bil nagovarjan in priganjan, naj odgovorim tistemu napadu v nemško-českem listu. Kaj pa hočete, da odgovorim? Ce mi je bil tist napad prav poročen, meri samč na mojo osobo, a ne na list. Očita se mi nevednost. O svoji vednosti ali nevednosti pa vendar ne morem sam soditi, torej tudi ne pisati. Jaz se poganjam samo za stvar, ne za osobo, a najmenj za svojo. Da ne molčim, kader je treba govoriti, to sem pač že nekoliko pokazal. Kar se pa mene dostaje, deržim se zlatega vodila: „tout comprendre c'est tout par-
doner!" Če imajo gospodje veselje, napadati me od zid ter v peto se mi zaganjati, kakor vaški psi popotniku, ne bodem ga jim kalil, za to sem predobrego serea. Moja poterpežljivost bi bila samo pri kraji, ako bi mi gospodje nepoštenost ali tudi samopridnost očitali; tega pa, mislim ne bodo. Prijatelj, ki na tanko pozna naše najkrivnejše razmere, ki je pretipal serea in obisti našim možem, terdi, da je to samo „manoeuvre" necega moža proti koncu pervega poluletja „Zvonovega", da listu naročnike odverne. Mogoče! Mogoče tudi, da doseže svoj blagi namen. Nič ne de. Jaz sem premalo „journalist", da bi se tergal za naročnike. Do konca tega leta bode „Zvon" izhajal, če ga imam sam pisati in citati. Kar sem obljnbil, to storim.. Po tem pa naj poskusi kedo drug svojo srečo. Jaz se nikomu ne vrivam. Meni nij treba literarnega lista, in listu nij treba mene. Dolžnost moja, kakor vsacega poštenega človeka, je po svoji moči koristiti domovini. Blagor jim, kateri morejo več storiti; jaz sem poskusil in storil, kolikor sem mogel! Žalostno dovolj, če moram spoznati na zadnje, daje bila vsa moja dobra volja, ves moj trud zastonj! Tako se je godilo že boljšim možem!— Gosp. VI. Kr. v. Kr. — Kar se dostaje črke e pred r, na pr. v besedi „smert", Slovenci razno izrekamo: nekteri „smert" (Štajerci) , drugi „smart" s kratkem a (po Dolenjskem okrog Lašč), a zopet drugi „smrt". Celo Hervatje so uže pisali „smart", in „Zvon" se drži mečjega jezika; to je uže povedal. Da bi ruščina kedaj odstopila od svojega zdanjega pisanja, zelo dvomimo. Nekateri jezikoslovci, na pr. Schleicher, nikakor ne pritegnejo, da bi v staroslovenskej besedi jsimrits" bil r samoglasnik, in vse kaže, da resnico uče. Bližati se Hervatom, velevamo tudi mi. Posebno se nam je v tem bližati, da iz svojega izmetavamo tujo ljuljko, namreč nemščino in italijanščino, ter sprejemljemo zanjo čisto slOvanščino. Najtežje razlike med slovanskimi narečji nijso postalale s pravopisa niti ne se značajnih, temu in onemu narečju svojstvenih raznostij, nego postale so največ po tujščini, katera je izpodrinila vsem Slovanom sploh razumne besede in konstrukcije. — „Slovensk" je nedoločna a »slovenski" dolačna oblika, kakor „dober in „dobri." — Pisanje „Kranjec" se opira na Miklošiča, torej na močen steber, kateri to besedo izprovaja iz „Carnia;" a poleg vsega tega stvar po naših mislih vendar še nij do-gnana. Ce namreč premislimo, da v slovanščini deželam imena res imamo: „TJkra-jina, krajina« (grenzland), in da celo Slovenci na Dolenjskem Diirrenkrain imenujejo „Suho krajino;" če dalje ne pozabimo, da so posameznim rekam, goram po naših krajih najstarejša imena praslovanska, na pr. Triglav, Kerka, Temenica: zdi se zelo verjetno, da utegne biti celo nCarnia1 iz „ Krajina", katera znači res „grenzland", kar tudi je. — V pisanji tujih besed smo Slovani, rabeči latinico, zel<5 različni; niti se nam stvar ne zdi tako važna, ker enak e pravopisne različnosti imajo tudi najizobraženejši jezici.
Opomba.
Ta številka se pošilja tudi onim naročnikom, kateri nijso še dozdaj naročbe ponovili. Kedor se ne oglasi do 12. julija, kaže nam, da ne mara za naš list.
Tiskarna oo. Mehitaristov. Založnik: J. Stritar, urednik Fr. Peršic, I. Joliannesg. 16.