< > I- Q D -> < u O Kolikor strožja je prepoved, toliko slajša so jabolka. Nemški pregovor m Številka 36 Letnik 51 Cena 15,- šil. (150,- SIT) petek, 10. sept. 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Haider & Schlčgl depla-cirana, Klima ignorantski, Grilc in Viso-tschnig pa zaslužita zahvalo. mag. Rudi Vouk, predsednik NSKS Za dolgoletno sooblikovanje Pliberškega jor-maka je mestna občina Pliberk odlikovala NAŠ TEDNIK. Odlikovanje sta predala župan mag. Raimund Grilc (I.) in tržni referent Stefan Vi-sotschnig (d.) glavnemu uredniku mag. Janku Kulmeschu. Foto: Fera m mm urnam a Vožnja s parnim vlakom Nostalgija je na novo zaživela med vožnjo im parnega vlaka vzdolž Drave v Maribor. Poročilo na strani 5 r - v* # . Fiesa: 14 novih predstav Ob morju se je 13 koroških gledaliških skupin pripravljalo na premiere v letošnji sezoni. Poročilo na strani 4 Trde besede pri SAK Po nepotrebnem porazu proti Linzu so ta teden padle pri SAK trde besede. Bo pomagalo? Poročilo na strani 15 ZADNJA VEST SPO in Piuk hočeta EL vzeti kulturni referat V Dobrli vasi sta se očitno SPO in FPO že domenili, da bosta EL pri naslednji občinski seji vzeli kulturni referat. V predstojništvu se je glasovanje končalo 3:3, župan Pfeifer pa je s svojim glasom omogočil ustrezni predlog na občinski svet. 2 Politika petek, 10. septembra 1999 Politika 3 Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Zvezni kancler Haider? —'ri dni pred Pliberškim jormakom sem srečal I znanca, ki velja za se-rioznega poznavalca celovške in dunajske politične scene. Poklicno se ukvarja z raziskovanjem javnega mnenja. Pogovarjala sva se o 3. oktobru, ko bodo Avstrijke in Avstrijci izvolili nov državni zbor. V ospredju najinega pogovora je bilo vprašanje, kakšen bo po volitvah sestav avstrijske vlade. Znanec-strokovnjak mi je povedal naslednje: Vsi njegovi kolegi so bolj ali manj prepričani, da bo FPO postala druga najmočnejša stranka, OVP pa zdrknila na tretje mesto. Za Schussla, ki se je ob prevzemu vodstva stranke opredelil za veliko koalicijo, bo to pomenilo, da bo moral kot predsednik odstopiti. Z njim bodo znotraj OVP izgubili vpliv tudi vsi ostali zagovorniki koalicije s SPO. Namesto njih bodo začeli usmerjati politiko ljudske stranke pristaši male koalicije s FPO. Predvsem štajerska OVP že nekaj let precej glasno kritizira dunajsko vodstvo, da po nepotrebnem zavrača sodelovanje s Flaiderjem. Iz njenih vrst prihaja tudi minister Bartenstein, o katerem je znano, da je nacio-nalno-liberalno usmerjen, medtem ko je sedanje dunajsko vodstvo stranke v rokah krščansko-socialne struje. Posledica tega, tako omenjeni znanec-strokovnjak, je lahko brez nadaljnjega modro-črna koalicija z zveznim kanclerjem Flaiderjem na čelu. Flaider bi bil v tem primeru celo pripravljen, da prepusti večji del odločilnih vladnih mest ljudski stranki. Njega namreč zanima samo eno - da postane zvezni kancler. FHkrati pa je moj sogovornik tudi poudaril: ta scenarij lahko funkcionira pod pogojem, da izpade LIF iz parlamenta. V tem primeru bi bile volilno-arit-metične šanze za modro-črno koalicijo neprimerno večje. Zakaj? Denimo, da bi LIF zgrešil ponovno izvolitev v parlament, ker bi namesto potrebnih štirih odstotkov dobil samo tri. Tisti odstotek, ki bi manjkal, bi vplival na razporeditev mandatov minimalno; šlo bi kvečjemu za en mandat, o katerem bi dejansko odločal manjkajoči odstotek za LIF. Pri tem pa se postavlja predvsem vprašanje, kdo ta mandat dobi. Praktično pridejo zanj v poštev vse izvoljene stranke - tudi Ftaiderjeva FPO. Vsekakor je to odvisno od volilne aritmetike oz. razmerja števila glasov za posamezne v parlament izvoljene stranke. Če pa dobi LIF namesto treh štiri odstotke, ima ta odstotek popolnoma drug učinek. LIF bi dobil najmanj osem mandatov. To spet pomeni, da bi se manevrski prostor za zagovornike modro-črne koalicije pod Haiderjevim vodstvom precej zmanjšal. Kajti znano je, da je LIF decidirano izključil podporo vladi, v kateri bi bila zastopana tudi Haiderjeva FPO. Temu primeren je bil zaključek mojega znanca-stro-kovnjaka: Kdor nasprotuje Haiderju kot kanclerju, mora biti na vsak način zainteresiran, da ostane LIF v parlamentu. Izjave mojega sogovornika je nekaj dni pozneje potrdila Kleine Zeitung, skupno z njo pa tudi vsi ostali avstrijski mediji. Kakšne posledice bi to imelo za južnokoroško regijo, pa je Haider zelo nazorno potrdil na Pliberškem jormaku. Tokrat „samo" kot šef Koroške, naslednje leto pa morda že kot šef cele Avstrije. Haider in Schl)l sta zlorabila jormak Pliberški sejem so izkoristili tudi kandidati za državnozborske volitve - med njimi globaški podžupan Bernard Sadovnik (desno - v pogovoru s Tatjano Vrhnjak in pliberškim umetnikom Franzem Brandlom). Sadovnik je kot glavni kandidat EL na Usti LIF brez težav našel z domačini stik, saj ga dobro poznajo in cenijo kot angažiranega občinskega politika in konsekventnega zastopnika samostojnega gibanja koroških Slovencev. ■ Hud napad na »Pliberški jormak brez meja" s strani koroškega deželnega glavarja in dunajskega notranjega ministra: oba sta govorila tako, kakor da bi bila koroška meja v nevarno- Občina Pliberk, ki je prireditelj Pliberškega sejma, se že dvajset let trudi, da bi jormak postal dejansko praznik povezovanja ljudi iz domačih občin in občin na slovenski strani meje. Tudi letos sta župan mag. Raimund Grilc in tržni referent Štefan Visotschnig gledala na to, da jormak ne zapusti te poti. Na odprtju sta spregovorila v obeh deželnih jezikih (župan Grilc poleg tega še v italijanščini). Poudarila sta, da je uspešna prihodnost spodnjekoroške regije predvsem v čim tesnejšem sodelovanju dežel alpsko-jadran-skega prostora. Pri tem se zagovorniki preseganja meja na vsak način lahko sklicujejo tudi na „glas ljudstva". Pretežna večina ljudi tako sodelovanje brez dvoma želi - razen tistih, ki so nestrpni, šovinistični, ozki, skratka tisti, ki še niso odstranili meja v glavah. Ti pa so toliko glasnejši in imajo trenutno »visoko konjunkturo". Posledice tega so lahko usodne. Kdor hujska in neti konflikte, ■ Vouk in Sadovnik izrekla prirediteljem Pliberškega jormaka priznanje, ker so postavili v ospredje povezovalne vlogo jormaka in izvedi njegovo odprtje dosledne v obeh deželnih jezikih. kdor izkorišča v svojem političnem delovanju strahove in predsodke širših ljudskih množic, zapušča za sabo rane in razvaline Podobno je bilo v 20-ih in 30-ih letih iztekajočega se stoletja, ko ji bila Evropa v hudi gospodarski ir politični krizi, ko se po 1. svetovn vojni parlamentarne večinski stranke v Avstriji in Nemčiji (pf tudi v prvi Jugoslaviji) niso znašli v novih, kaotičnih razmerah ljudstvo pa je iskalo zveličanje pi »velikemu firerju". Tudi ta je zač« svojo kariero kot populist in šel< tako lahko začel uresničevati svo je zločinske cilje. Današnje razmere se pra gotovo ne dajo primerjati s Hitler jevimi. Parlamentarna demokrati ja je dovolj utrjena. Prepoceni si tudi trditve, da je Haider istegi političnega kova kakor Hitler ir njegovi somišljeniki. Vsekakor p je s svojim nastopom na odprtji jormaka ponovno dokazal, da si osebno zelo dobro počuti v vlo£ šovinističnega populista, ki potiš ka »stare" stranke v defenzivo. »Obujal je mit grenclanda" (predsednik NSKS Vouk), s tem da je „v svoji retoriki grenclanda" (državnozborski kandidat EL Sadovnik) zahteval od ministra Schlogla čim bolj zastraženo mejo do Slovenije. Schlogl mu je takoj pridno sledil in obljubil, da bo izpolnil njegovo zahtevo. Naslednji dan pa mu je pridno sledil tudi sam kancler Klima, s tem da „ni našel niti 10 minut časa" (Vouk) za pogovor z zastopniki pliberškega Kulturnega doma, pa čeprav je bilo to prej domenjeno. Se je pač bal, da bi mu lahko Haider očital naklonjenost do Slovencev. Edini avstrijski politiki, ki so proti Haiderjevi retoriki grenclanda in klečeplazništvu Klime in Schlogla javno protestirali, so bili Vouk, EL Pliberk in državnozborska kandidata Sadovnik ter H.P. Haselsteiner (LIF). Tudi to pove vse. Janko Kulmesch ODPRTJE PLIBERSKEGMIAKA - REAKCIJE SLOVENSKIH ŽUPANOV izjav deželnega glavarja Haiderja in ministra Schlogla ne jemljem tragično. Slovenija se že pogovarja o vstopu v EU in bo prej ali slej postala tudi njena članica. Prepričana sem, da tako misli večina sosedov, predvsem sosedov. Tudi za Koroško se odpirajo s povezovanjem s Slovenijo in njenim prihodnjim vstopom v EU velike možnosti. Obstaja veliko področij, na katerih bo to sodelovanje prinašalo koristi Korošcem na obeh straneh meje. Nisem pa za to, da prehitevamo. Za vsako stvar si je treba vzeti čas. Če bi šlo za takojšnjo vključitev Slovenije v EU, bi razumela strahove Korošcev. Vendar ne gre za to. Sami moramo še veliko ni rediti, da bomo sposobni z EU. Pri tem ne mislim sam na vprašanje različnih nivoje plač. Še večji so problemi n področju kmetijstva. Ko bom vse to rešili, bodo odpravljei tudi tisti dvomi in stališča, ki s prišli do izraza na odprtju Pl berškega sejma. Ivana Klančnik, županj občine Ravn Haiderjeve izjave mi al solutno niso bile všeč. Pl berški župan Grilc in tržni reft rent Visotschnig sta opozoril na lepo sodelovanje med ol mejnimi občinami, Haider p je zadevo zaostril. Dobil sei občutek, da se boji preveliki ga vpliva Slovenije. Nikakor pa ne bodo imele njegove izjave negativnih posledic za medobčinsko sodelovanje. Odnosi med občinami na obeh straneh meje so zelo dobri. Letos smo že tretjič priredili Maraton Kraija Matjaža okoli Pece, drugo leto pa bomo po isti progi prvič organizirali gorsko kolesarjenje. Pri nas imamo mednarodno priznano gorsko kolesarsko progo „Park Kralja Matjaža", ki obsega celo Mežiško dolino. Če pridemo v EU, bomo „Park Kralj Matjaža" razširili tudi na avstrijske obmejne občine. Franc Stakne, župan občine Črna Deželni glavar Haider je prefinjen pokvarjen politik. Zelo bi bilo narobe, če bi dobi/ državnozborske volitve -posebej zato, ker trdi, da je treba delati mejo trdo. Na odnose s Slovenijo in s koroškimi Slovenci bi to vplivalo nadvse negativno. Poudarjam tudi, da Haider kot deželni glavar za ta vprašanja kakor za vprašanje nuklearke v Krškem sploh ni pristojen. Nuklearko v Krškem lahko primerjamo z vsemi 200-imi nuklearkami v zahodni, ne pa z nuklearkami v vzhodni Evropi. Čudim se tudi, zakaj minister Schlogl ni odločneje odgovoril Haiderju. Dobi! sem občutek, da se ga boji. Vese/ pa sem bii nastopov župana Grilca in tržnega referenta Visotschniga. Njune besede so bile poštene in korektne. Nakazala sta vizijo dobre poti tako za državo Avstrijo kakor za slovensko manjšino. Ob tej priložnosti pa bi tudi omenil zasluge Posojil-nice-Bank Pliberk. Zahvaljujem se njenim odgovornim sodelavcem, da so vzpostavili stik z občinama Ljutomer in Pliberk. Jožef Špindler, župan občine Ljutomer in poslanec slovenskega Državnega zbora Stanko Vavti je bil prvi, ki je pred 20-imi leti kot tržni referent odpri Pliberški sejem dvojezično. Zgodovinske zasluge Na letošnjem jormaku je bila pli-berška občina deležna precejšnje pohvale - in to v vsakem oziru upravičeno. Povezovalno vlogo, ki jo ima Pliberški sejem, sta župan mag. Raimund Grilc in tržni referent Štefan Visotschnig dosledno upoštevala. Naj se Haider še tako trudi, da bi zavrtel kolo zgodovine nazaj, naj se Schlogl in drugi politiki še tako bojijo Haiderjeve politike - tistim, ki neposredno živijo z jormakom, jim ga kljub temu ne bodo mogli vzeti v vsej njegovi idejni in človeški širini. Temu ni bilo vedno tako. Pliberška EL se je morala več let hudo boriti za enakopravno upoštevanje slovenščine na otvoritvi sejma in v obliki slovenskih ter nemških plakatov. Letos pa je minilo natančno 20 let, ko je to tudi dosegla. Po njeni zaslugi smo letos praznovali 20-letnico dogodka, ki bi za praznik povezovanja pravzaprav že od nekdaj moral biti samoumeven. Do odločilnega premika pred 20-imi leti je prišlo, ko je bil za jormak pristojen tržni referent Stanko Vauti. Vauti je bil prvi, ki je jormak odprl v obeh deželnih jezikih. Storil je to v času, ko je vladalo do slovenske narodne skupnosti sovražno vzdušje in so bili mnogi njeni pripadniki deležni agresivnih nemškonacionalnih napadov. Tako tudi Stanko Vauti, potem ko je odprl jormak dvojezično. Neki domačin ga je posul s tako hudimi psovkami, da se je Vauti čutil primoranega, da ga prijavi žandarmeriji. Kakšnih posledic obrekovalec ni imel, varnostne oblasti pač niso hotele do konca izvesti postopka. Medtem razmere na srečo niso več tako zaostrene, dvojezično odprtje Pliberškega jormaka pa je postalo samoumevno. Tem umest-neje je, da se spomnimo zaslug EL in njenega predstavnika Stanka Vauti-ja. Zaslug, ki so velike, predvsem pa trajne - in s tem zgodovinske. Janko Kulmesch Kultura Šentjanški gledališčniki vadijo vloge z režiserjem Bogomirom Verasom. Mladi gledališčiniki so veliko odnesli iz Fiese 160 mladih gledališčnikov se je udeležilo dvotedenske gledališke in lutkovne delavnice, ki jo pripravlja Krščanska kulturna zveza. Šmihelski lutkarji pripravljajo igro z naslovom Čiribu. I etos seje v Fiesi udeležilo 13 Lotroških in mladinskih gledaliških skupin s Koroške. Skupno z režiserji in svojimi mentorji so ali začeli pripravljati svoje vloge ali pa so sceno, besedilo in igro pilili. Brali so vloge, se jih učili na pamet, v igro so vnašali svoje ideje. Lutkovne skupine so že začele izdelovati lutke. Delovni program je potekal v dopoldanskih in popoldanskih urah. Vmes pa je bilo seveda veliko časa za kopanje, medsebojna prijateljstva in za potepe po slovenski obali. Mladinska gledališka skupina Bilčovs, vodja Andreja Kropiunig, se je letos odločila za eksperiment. Domače občinstvo je navajeno, da si ogleda predstavo, ki traja več ko eno uro. Gledališčniki se bodo izkazali pod vodstvom režiserke Bernarde Gašperšič z dvema krajšima predstavama, z "Gornastenisedimuha" Alenke Goljevšček, in "Priložnostnim zdravnikom" Molierja. Glasbo je pripravil Jaroslav Cefera. Mladinska gledališka skupina Sele, vodja Milka Olip, je v Fiesi pripravljala igro o "Dobrosrčni mali čarovnici" pod režijo Francija Končana. To je zgodba o mali čarovnici, ki ne more biti hudobna in se hudobije tudi v čarovniški šoli ne more naučiti. Kostume in sceno so pripravili v Fiesi, tako da bo treba kmalu računati s premiero. Gledališka skupina Sele, vodja Martin Dovjak, bo letos uprizorila broadwaysko igro Naši trije angeli. Kot že dolga leta se igralci v Fiesi intenzivno pripravljajo z režiserjem Francijem Končanom, pilijo besedilo, postavljajo sceno. Letošnja igra govori o treh kaznjencih, ki pridejo k neki družini in delajo streho. Razvijajo se ljubezenski in družinski razpleti na božični večer. Pri Otroški gledališki skupini Šentjanž so letos delili skupino na dvoje. Prva skupina, vodja Martin Moschitz, bo pod vodstvom režiserke Ljerke Belak zaigrala igro Igrajmo se gledališče, kjer bodo predstavili variante Rdeče kapice. Druga skupina, vodja Anja Schle-mitz, pa bo predstavila pravljico Cesarjeva nova oblačila, ki jo je priredil Bogomir Ve ras in jo tudi režiral. Mladinska gledališka skupina Radiše, vodja Aleksander Tolmaier, bo letos predstavila Veselo igro o žalostni princesi Frana Milčinskega. Letos pri Ra-dišanih sodeluje tudi glasbenik Edi Draže, ki je v Fiesi z igralci pripravljal songe in pri skupnih vajah kot tudi s posamezniki vestno vadil (dihalne vaje, izoblikovanje glasu). Lutkovna skupina Slovenske gimnazije, vodja Zalka Kuchling, bo pod režijo Tineta Varla predstavila igro "Sedem nalog", ki so jo dijaki skupno napisali s profesorjem Miho Vrbincem. Lutke je izdelala s pomočjo mladih lutkarjev Breda Varl. Premiera igre bo že septembra. Ta projekt podpira Evropska skupnost. Lutkovna skupina Navihanci" iz Celovca, vodja Andreja Le-puschitz, se je letos drugič udeležila lutkovne delavnice. Režiser Tine Varl je z desetimi otroki pripravil besedilo o Pravljici o polomljeni lutki. V igri nastopajo razne živali, ki pomagajo deklici Katji najti glavo lutke. Otroci so za lutke sami napravili osnutke, pomagala pa jim je tudi tokrat Breda Varl. Be- sedila so že skoraj vsi znali na pamet, tako da bodo v Celovcu le še animirali lutke. Lutkovna skupina "Mi smo mi" Celovec, vodja Tomo Millo-nig, bo naslednje leto praznovala desetletnico. Letos so preostali le še štirje igralci, ki so se skupno z režiserjem Tinetom Varlom odločili, da zaigrajo Vesele zgodbice Josefa Račka. To so štiri zgodbice, kjer nastopajo živali in vsaka zgodbica ima moralo. Izkušeni lutkarji so pripravili pod strokovnim vodstvom Brede Varl lutke, dokončali pa jih bodo doma. Otroška gledališka skupina Globasnica, vodja Gabi Žagar, se bo občinstvu predstavila z igro "Polonica Pika" Ludvika Kaluže. Režiserka Alenka Bole Vrabec je mlade igralce spodbujala z vsemi močmi. Za gibe je skrbela Gordana Schmid, ki je v teku tedna spoznavala mlade in potrpežljivo čakala, da se otroci sami izkažejo, sami pridejo na dan s svojimi idejami. Drugi udeleženci so radi zahajali na vaje Globašanov, kjer je bilo vedno glasno in veselo. Mladinska gledališka skupina Škocijan, vodja Helka Mlinar, se je po dolgem odmoru spet udeležila gledališke delavnice. Posebnost te skupine je, da sodelujejo otroci oz. mladinci od 5 do 23 let. Režiser Peter Militarov, ki že dolga leta režira v Škocijanu in otroke dobro pozna, je sam napisal igro "Škocijanska 99 ali Mar pepelke še živijo". Helka Mlinar mu je pri pripravah in pisanju zgodbe pomagala, tako da so vsi liki prikrojeni nastopajočim osebam. Lutkovna skupina Šmihel, vodja Roman Krajger, je začela pripravljati igro Čiribu. Z režiserjem Radom Mužanom so že postavili celo predstavo, doma morajo le še izdelati lutke, pri tem pa bo lutkarjem pomagala Marina Bačar. Po dogih letih so se v Šmihelu odločili, da bodo na noge postavili spet Otroško gledališko skupino, vodja Micka Opetnik, ki je začela pripravljati igro "Modro vrtnico". f- g- Potopis 5 NOSTALGIČNA VOŽNJA S parnim vlakom vzdolž Drave Avstrijsko slovensko društvo z marljivim organizatorjem Herbertom Guttenbrunnerjem je zadnjič v tem stoletju organiziralo nepozabno nostalgično vožnjo z muzejskim vlakom vzdolž Drave v štajersko metropolo Maribor. Parni konj je pri mladih in starih zbujat radovednost. Lepo ohranjeno muzejsko garnituro s štiristotimi potniki na krovu je vlekel mogočni 110 ton težki črni parni konj iz leta 1920. Koroška južna proga med Mariborom in Celovcem je bila zgrajena leta 1863. Leta 1864 so progo podaljšali do Beljaka in do Fran-zensfeste na Južnem Tirolskem (1872). Železniška proga je imela velik pomen v regionalnem in potniškem prometu. Po prvi svetovni vojni je izgubljala na pomenu, ostala pa je nespremenjena prav do danes. Na železniški postaji v Celovcu, kjer je bilo megleno in deževno, sem srečal skupino udeležencev z Gur, med njimi družine Za-blatnik, Sima, VVakounig, Ogris-Martič, Valentinič, nekdanjega župana Hanzija Ogrisa in Luba Urbajsa. Skupina muzikantov je z zvoki različnih instrumentov pozdravila potnike. Pred lokomotivo so stali stari, mladi, otroci in občudovali parnega konja, ki je v taktu spuščal meglo iz dimnika. Točno ob 6.50 je lokomotiva s 1.200-imi konjskimi silami pognala kolesa in vlak z desetimi vagoni se je počasi pomikal skozi deževno jutro proti Žrelcu, Grabštanju... Okrog 100 let stari vagoni z lesenimi klopmi in lepimi žametnimi sedeži so se zibali po tiru. Parna lokomotiva je spuščala sivkast dim, ki se je razlegal po njivah in poljih in po vagonih, kjer je dišalo po premogu. Vmes pa vedno spet čudovit signal lokomotive. V nekdanjem službenem vagonu, ki je bil spremenjen v bife, je stregel nasmejani gostilničar Pavli Seher s sodelavci lačnim in žejnim gostom. Sčasoma so prihajali prvi gostje, med njimi tudi nekaj prominence: župani Leopold Guggenberger s soprogo, Hanzi Ogris, Albert Sadjak, slovenski konzul Jure Žmavc, pripovednik Del Vede v spremstvu Žalik žen, Herbert Guttenbrunner in tajnik Avstrijsko slovenskega društva VVerner Pressl. Pozdravljanje, pogovori, smeh, poznanstva. Postajalo je vedno živahneje. Med gosti je bil tudi Borovljan Albert, ki se je v ljudski šoli še učil slovensko. V začetku šestdesetih let je nastopil službo železničarja. Delodajalcu je ostal zvest 34 let. „lmam lepe spomine na delo s parnimi lokomotivami, ki so v Zeltvvegu opravljali svoje delo še do konca šestdesetih let. Zaslužil sem 1.360 šilingov", se spominja bradati in nasmejani možakar. Nekaj let je že v pokoju in prepotoval je skoraj ves svet -seveda tudi z vlakom. Med potjo so pristopili še potniki. Na železniških postajah, kjer se je vlak ustavil, so radovedno čakali fotografi in slikali črnega konja. Ob progi vedno spet mahajoče roke. Pliberk, Holmec, mejna kontrola, Prevalje, Ravne, Dravograd. Megla in dež nad široko Dravo. Prisrčen sprejem v Mariboru. Železničarska godba, pozdravni govori, negovanje dob-rososedkih odnosov, ohranjanje miru. Nato ogled lepega starega mesta z vodiči. Kosilo v Rotovžu. Otroci so si s starši ogledali predstavo v lutkovnem gledališču. Ob 15.45 odhod v Celovec, povsod veseli in zadovoljni obrazi. V bifejskem vagonu je zadonela slovenska pesem iz grl nekaterih pevcev zbora »Vaščani pojo". Z nepozabnimi spomini so se potniki srečno vrnili na domove in si obljubili: drugič spet. Besedilo in slike: Mirko Štukelj MNENJA Od leta 1975 naprej organiziram skupno z Avstrijsko slovenskim društvom nostalgične vožnje. Bili smo že v Mostu na Soči, Škofji Loki in Mariboru. Priprave na tako vožnjo trajajo eno leto. Proti koncu priprav sem bil zelo v stresu. Sprva je bilo samo malo prijav, v zadnjih dneh pa kar 250. Udeleženci vožnje so bili do kraja navdušeni in me vprašali, kdaj bo naslednja. Za Silvester leta 2000, ko bo dejansko koledarski prestop v novo tisočletje, načrtujem vožnjo posebne vrste. Že sedaj prisrčno vabljeni!!! Herbert Gutenbrunner, oče IN DUŠA NOSTALGIČNE VOŽNJE Fletno je bilo in vesela sem, da sem se udeležila potovanja. Bilo je tudi za starejše potnike pravo doživetje. Drugič bom spet šla. Trezi Valentinič Bilo je zelo prijetno. Imel sem občutek, da se vozim v umetnini. Lepe lesene klopi, vse ročno delo. Kljub utesnjenosti so se ljudje dobro počutili in se živahno pogovarjali. Pavli Zablatnik Vožnja z muzejskim vlakom je v meni sprožila fantazijo, kako so naši predniki potovali. Bilo je zelo prijetno in veselil sem se obiska v Mari-boru. Darko VVakounig Z nostalgičnim vlakom so se peljali v Maribor tudi Bilčovščani. 6 Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO Preteklo soboto sta sopila pred poročni oltar Danica Urschitz iz Loč in Hanzi Thaler iz Holbič. Poročne obrede je opravil župnik Marijan Schuster, glasbeno je poroko olepšal kvartet "A capel-la" iz Dobrle vasi. Novopečenima zakoncema sta na svatbi pri Miklavžu v Bilčovsu čestitala tudi Oktet Suha in Kvartet Rož. Uredništvo NAŠEGA TEDNIKA zakoncema iskreno čestita ter želi vse najboljše predvsem pa medsebojnega razumevanja v zakonskem življenju. Društvo upokojencev iz Sel čestita za osebni jubiljej Edit Hribernik. Vsi ostali člani iskreno čestitajo in kličejo še na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT. V Selah praznuje rojstni dan predsednik DSG Sele in poslovodja Posojilnice - Bank Borovlje Franc Kelih. Iskreno čestitamo, ter želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Pred kratkim je slavila rojstni dan Rozmarija Janjoš. Čestitamo ter želimo vse najboljše na nadaljnji življenjski poti. V Mallnitzu je slavil 83. rojstni dan Lojz Kumer. Slavljencu ob tem visokem življenjskem jubileju od srca čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. V Škocijanu je slavila rojstni dan Kristina Katz. K osebnemu jubileju iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mariji Mochar v Lancevi, Mirku Ogrisu v Drabunažah, Jo-sefu Erschenu in Edith Sovak iz Lovank, Ljudmilli in Mihu Ba-jecu iz Podjune, Mariji Preinig iz Grabalje vasi, Mariji Hribernik v Gluhem lesu, Ani Urban iz Gorič in Barbari Hirm iz Apač. Vsi ostali člani upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja^ in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 7. pomlad je te dni praznovala Nina Koletnik v Pliberku. Čestitamo in želimo mnoga uspeha in sreče na nadaljnji življenjski poti. V Šentpetru je slavila okrogli rojstni dan Gerda Kofler. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše. V Vogrčah je te dni praznovala rojstni dan Marija Jug. Prisrčno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Pri Strogartu v Dolnji vasi pri Žvabeku je pred kratkim praznovala rojstni dan Kristina Reichi. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava in sreče polna leta. Pred kratkim je slavil rojstni dan Niko Šteharnik. Čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Te dni je praznoval rojstni dan Matevž Nachbar. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. V Lešah pri Šentjakobu v Rožu je praznoval 24. rojstni dan Mar- ko Gabriel. Čestitamo in želimo mnogo uspeha in sreče na nadaljnji življenjski poti. Pred kratkim je v Dulah na Žili slavila rojstni dan Hilda Gott-hardt. K osebnemu jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Hanzej Urban 50. okrogli jubilej je v Pliberku praznoval Hanzej Urban. K okroglemu jubileju mu iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zdravja predvsem pa sreče na nadaljnji življenjski poti. V Gornji vasi je pred kratkim slavil rojstni dan Jure Vrhnjak. Za osebni praznik slavljencu od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in sreče. 50. okrogli jubilej praznuje na Obirskem Mihi Karničar. K okroglemu jubileju mu iskreno čestitamo, in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. V Libučah je pred kratkim slavil rojstni dan Gerhard Čapelnik. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava in sreče polna leta v krogu družine. Na Selu pri Šmarjeti v Rožu te dni praznujejo osebne jubileje Pepi VVolte, Renate VVolte in Sonja VVolte. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta. V Selah na Šajdi je pred kratkim obhajata rojstni dan Marian-ne Mautz. Čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. V Trebljah je te dni praznoval rojstni dan Johann Michor. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga srečna in veselja polna leta. Tedni praznuje v Šmarjeti rojstni dan Uršula Jaklitsch. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti še mnogo srečnih let v družinskem krogu. V Zavre h praznuje osebni jubilej Maximilian VVernig. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Pliberku praznuje rojstni dan Marija Dovjak. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo obilo božjega i blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Naslednje voščilo je namenjeno Ivanki Bergmann v Šmarjeti. Slavljenki za osebni praznik iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Janezu Kollerju na Bregu pri Žvabeku, Leopoldu Lebnu v ČESTITKE TEDNA 50 let. Pri Gražerju v Štebnu pri Globasnici te dni praznuje 50. osebni jubilej Janez VVritz. Slavljenca poznamo kot moža pridnih rok, ki je med drugim za svoje kmečke izdelke prejel že številna priznanja in odlikovanja. Janez, ki si je z ženo Ančko ustvaril srečno družino, pa se poleg tega tudi vsa leta zavzema za domačo kulturno delovanje. Članu MoPZ "Franc Leder Lesičjak" in tajniku Slovenskega prosvetnega društva Edinost iskreno čestitamo k okroglemu jubileju ter želimo tudi vse najboljše še na nadaljnji življenjski poti. Čestitkam družine se pridružujejo uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, NSKS, EL in vsi člani MoPZ "Franc Leder Lesičjak”. Janez VVritz 40. let. V Zgornjih Libučah pri Šulnu je te dni obhajal 40. rojstni dan Helmut Grilc. Slavljenec, ki je vnet zagovornik in pripadnik slovenske narodne skupnosti, je oče dveh sinov, posebej pri srcu mu leži enakopravna vzgoja v slovenskem maternem jeziku. Helmuta poznamo kot dolgoletnega prijatelja in podpornega člana SAK, vrhu tega pa se zavzema tudi za domačo kulturno delovanje, še posebej pri domačem MoPZ "Kralj Matjaž". K okroglemu jubileju mu želimo obilo osebnega zadovojjstva, družinske sreče in zdravja. Čestitkam družine se pridružujejo NAŠ TEDNIK, MoPZ "Kralj Matjaž" in SAK. Helmut Grilc 7 Rož - Podjuna - Zilja Pliberku, Mariji Lutnik v Dolnji vasi, Mariji Kos v Strpni vasi, Mariji Hobel v Go-selni vasi in Mariji Žmaucar v Strpni vasi, Milki Čebul v Sentjuriju in Mariji Kristan iz Vogrč. Vsi ostali člani upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujeta uredništvo NAŠEGA TEDNIKA in Enotna lista. Angela Perne, doma iz Galicije praznuje te dni svoj 29. rojstni dan. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Moderator mladinskih oddaj radia Korotan Matija Ošlak počasi stopa v srednja leta. Te dni praznuje svoj 24. rojstni dan in menda misli, da bi prevzel oddaje z bolj resnimi temami. Kljub temu, NAŠ TEDNIK iskreno čestita. 40. let. V Nonči vasi pri Pliberku prav te dni praznuje 40. žilvjenjski jubilej bivša tajnica NSKS in PUAK Milka Hudobnik. Simpatično slavljenko, ki trenutno izpolnjuje poklic kot sodelavka državnega poslanca Karla Smolleja, izkazuje poleg narodnopolitičnega delovanja tudi izvrstno organizatorično delo. Delo, ki ga prevzame, opravi zanesljivo in vestno. Poleg službe pa najde še vedno čas za razna izobraževanja, tako tudi sedaj na univerzi. K okroglemu jubileju iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše na nadaljnji življenjski poti. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje tudi NSKS. Lovci treh dežel so se srečali v Selah, kjer so streljali na slepo tarčo in pri družabnosti kovati načrte za na-dadaijnje sodelovanje. Foto: Lukan Lovsko srečanje v Selah, lovska sreča na Obirskem Obirsko. Član lovske družine Zgornje Obirsko Hanzi Karničar pd. Rtačev je pred nedavnim imel veliko lovsko srečo. Na Rtačevih njivah je uplenil kapitalnega jelena nepravilnega osemnajstroka. Jelen je star 12 let in je tehtal brez glave 183 kg. Mlademu, a že zelo izkušenemu in navdušenemu lovcu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo lepih doživetij v naravi -Naš tednik, Narodni svet in EL Železna Kapla. Sele. Tradicionalno srečanje lovcev treh dežel je Klub prijatel- jev lova letos priredil v Selah. Vabilu se je odzvalo 50 predstavnikov lovskih družin skoraj vse Slovenije, Italije in Južne Koroške. Predsednik lovcev iz Doberdoba (Ita) Severin Čotič pa je povabil Korošce na strelsko tekmovanje v Doberdob leta 2000. V okviru srečanja v Selah so priredili tudi streljanje na slepo tarčo, nagrade pa zmagovalcem podelil predsednik Kluba prijateljev lova ek. sv. Fric Kumer. Srečanje se je končalo z družabnost- Uspešni lovec Hanzi Karničar in lovovodja lovske družine Zgornje Obirsko Feliks Haderlapp z uplenjenim jelenom. OGLAS Zobozdravniške storitve ♦ zdravljenje ♦ protetika ♦ rentgen Po smrti in pogrebu našega dragega ateja velja iskrena ZAHVALA podjetju Pak/Steyskall za dostojno opravljeno slovo od doma in pogrebno svečanost, vsem pogrebcem, ki so v tako velikem številu pospremili rajnega Franca Schusterja na domače pokopališče, sosedom za zanesljivo pomoč, znancem in sorodnikom za spodbudne obiske. Poseben "Buh vonej" domačemu župniku in vsem duhovnikom za asistenco pri maši-zadušnici ter nečaku pokojnega, g. Petru za izbrane in jedrnate besede o življenju in značaju umrlega ter za pogrebne obrede na pokopališču, hvala Mirkotu Oražeju za poslovilne besede in MoPZ „Jepa-Baško jezero" za petje v cerkvi in ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki so v smislu rajnega ateja namesto rož namenili dar za prizadete potresa v Turčiji in ki so se ga spomnili v molitvi. Naročamo po dogovoru. Govorimo tudi nemško. Dr. Gorazd Krajnc Strniševa C, 14 1231 Ljubljana Tel: “S* 00386/61 161 12 66 ali 00386/41 21 70 63 Milka Hudobnik družina Schuster, Rožek 8 Iz naših občin 7,5 milijonov šilingov za lepši in svetlejši Šentjakob Kot smo že poročali, se je občinska seja, sklicana za 23. avgust 1999, prekinila, ker je celotna opozicija (OVP, FPO, SGS) zaradi zakonskega prekrška socialistov zapustila sejno dvorano. Druga seja sklicana za 1. september 1999 se je nadaljevala s peto točko. Ta točka je obravnavala drugi redni in izredni dopolnilni proračun za leto 1999. Z izjemo pozicije, brez sklepa oddanega dela za vrtanje vode nekemu dunajskemu podjetju po podžupanu gospodu Heinrichu Kattnigu (SPČ) v znesku 240.000 šil. -ljudska stranka, svobodnjaška stranka in socialna gospodarska skupnost niso dale svojega privoljenja. Ena glavnih točk te seje je bila nova ureditev zunanje podobe središča Šentjakoba. V tej zvezi so soglasno potrdili finančni načrt v znesku 7.568.000 šil. V tem znesku je vsebovana tudi na novo urejena cerkvena pot z električno razsvetljavo, stroški znašajo 515.000 šil. Potrdile so se tudi pogodbe za zemljišče kupljeno od Soseščine Šentjakob v izmeri 499 m2 za ceno 1 m2/400 šil. Pogodba za koriščenje zemljišča v izmeri 250 m2 s faro Šentjakob za dobo 99-ih let je bila potrjena. Obravnavali in soglasno so sklenili tudi finančni načrt za ureditev oz. izgradnjo otroškega igrišča in drsališča na zemljišču nasproti občinskega urada v znesku 755.000 šil. Vse zadeve, ki se tičejo izgradnje kanala (financiranje, finančni načrt, najem posojila itd.) ter odloka občine za izgradnjo oz. priključek kanala na kanal B12 Podgorje, naša frakcija kot tudi svobodnjaška nista dali svojega privoljenja. Mi. KLAGENFURT, 10.-Oktober-Str. 20 u. 26 se veseCi Vašega oOisfa aa RozaCsliem zegnanju Seit Generationen am Rosaliakirchtag -Že več generacij na Rozalskem žegnanju pod lipo/Unter der Linde r i 80.000 ^ obiskovalcev kljub dežju I Dež in slabo vreme sta že tradicionalna * za Pliberški jormak. 80.000 obiskovalcem 1 pa kljub temu nista mogla vzeti dobrega g razpoloženja. Silvo Kumer ftekstl. M. Fera Na prvih dveh dneh Pliberškega jormaka, v petek in v soboto, je dež skušal pokvariti vzdušje na Pliberškem jormaku. Zato pa je v nedeljo, ko je spet zasijalo sonce, prišlo na jormšaki travnik pred mesto Pliberk kar 40.000 obiskovalcev. Skupno je žandarmerija naštela 80.000 obiskovalcev. Volitve. Da so pred vratmi volitve, se je videlu na številu vidnih politikov. Tako je prvič v zgodovini jormaka prišel tudi zvezni kader. Viktor Klima je bil na jormaku nedeljo dopoldne, na odprtje v soboto pa je poslal ministra Šchlogla. Podžupan Stefan Visotschnig je priložnost takoj izkoristil in zahteval tudi od nav- zočega deželnega glavarja Haider? gradnjo mostu čez Dravo in s tek priključek na avtocesto. Haider k obljubil 50 %, če drugo polovico dl zvezni kancler, ki se je Haiderju pf ključil. Zdaj hoče pliberška politik od obeh politikov po volitvah zahtf vati uresničitev obljub. Alpe-Adria. Prvič po razpadu A' stro-ogrske monarhije so na jormi ku razstavljali tudi razstavljalci i Slovenije in Italije. Skupni kmer sko-vinski šotor je bil zelo dobf obiskan, zanimanje koroške publik veliko. Ker letos v šotoru ni bilo p1 berških kmetov, bo prihodnje let' SJK zbrala pliberške kmete fl; skupnem prostoru. m i-Lj I m ii ■ Ti * ¥&* j«*. rspw MHftfiuJ Pred odprtjem jormaka je tržni referent Stefan Visotschnig predal zastrt cerkve (na sliki žpk. Ivan Otip in dir. Jože Nachbar) zakupnino. 9 Iz naših občin Pliberškega jormaka je spomin, ki še leta spominja na lepe dogodke. ti'inister Kart Sch/ogl je obiskal tudi med-)f narodno srečanje upokojencev. I Šotori. Mladina se je letos zbi-)f rala predvsem v šotorih Anice ' šumnik (Filou) in v Breznikovem šotoru. Srednja in starejša publika pa se je razdelila na vse ostale šotore, od katerih so bili najbolj polni ORFTanz-stadl, Libuški šo-| tor in šotor SRD Edinost, v katerem so letos imeli | spet tradicionalno mednarodno | srečanje upoko-I jencev. Trend pa je tudi pri šotorih | jasen: vedno manj je žive glasbe, ki so jo nudili le še pri Edinosti, v Tanzstadlu in v „Libuški uti". S tem gre v izgube del tradicije jormaka. Žandarmerija je letos imela Precej manj dela, saj je celotni jor-mak varovala varnostna firma. Zato pa je verjetno žandarmerija ostreje kontrolirala in kaznovala 4 Predvsem voznike, ki so parkirali na nedovoljenih mestih, kar je po- Na slavnostni povorki je sodelovalo celotno pliberško gospodarstvo. vzročilo veliko nejevolje med obiskovalci. Tržni referent Stefan Visotsch-nig je bil z zaključno bilanco jormaka zelo zadovoljen, čeprav je letos prišlo 20 % manj obiskovalcev kot lani. Vzrok pa je bilo slabo vreme. Zadruga. Hišni jormak je imela Zadruga, ki je neposredno ob jormaškem travniku. Obisk je bil odličen, tako da je poslovodja Zadruge Konrad Blajs bil po štirih napornih dnevih za vse nastavl-jence zelo zadovoljen. Priprave za 607. pliberški jormak leta 2000 pa so se medtem že pričele. Večina trgovcev se je že na licu mesta prijavila na naslednji jormak, vsi tisti, ki pa so mogoče tokrat pustili preveč denarja v jormaku, pa bodo letos gotovo še prej začeli varčevati. K srečanju na jormaku spada tudi, da prijatelji spijejo kozarček vi- Ob večernih urah ob razsvetljavi ima jormak svoj poseben čar. Prvič po razpadu A vstro-ogrske monarhije so prišli prodajalci tudi iz sosednjih držav, kot npr. kletarji iz Goriških Brd iz Slovenije. • SanltoH Tudi v šotoru Edinosti je bilo vzdušje odlično, predvsem mladina se je vse tri dni zabavata do jutranjih ur. PETEK, 10. septembra 18.10-19.00 Utrip kultu- RADIO/TV, PRIREDITVE T A re SOBOTA, 11. sept. 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca T E D E N V j O R F NEDELJA, 12. sept. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Kamten - duh. misel (župnik Štefan Krampač). 18.00 -18.30 Praznična (P. Zunder) PONED., 13. sept. 18.00 - 18.30 Kratek stik TOREK, 14. septembra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 15. septembra 18.10-19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerna oddaja ČETRTEK, 16. sept. 18.00 - 18.30 Rož-Podjuna - Žila QD£\KL K®B3®§ NEDELJA, 12. septembra '99,13.30 PONEDELJEK,13. septembra 1999 ORF2, ob 3.30_____________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 o Predvidoma z naslednjim prispevkom: e Anton Martin Slomšek -Slovenec za vse čase Zadnjega škofa lavantinske škofije in prvega mariborskega principala bo papež Janez Pavel II. 19. septembra v Mariboru slovesno razglasil za blaženega. Prihodnjo nedeljo bo Mirko Bogataj v slovenskem sporedu Avstrijske televizije pripravil polurno dokumentacijo o življenju in poslanstvu škofa Antona Martina Slomška, prvega Slovenca na poti svetništva. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://www.kaernten.orf.at 3|§g|>. RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 '■■Je Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do B 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 10. SEPTEMBRA 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Soundcheck 21.00 DJ Line 24.00 Glasba SOBOTA, 11. SEPTEMBRA 10.00 Simpozij v Osojah: Umetnost in demokracija- predavanje Gun-therja Damischa 11.30 Campus Radio 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Die Welt ein Dorf 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta 24.00 Glasba NEDELJA, 12. SEPTEMBRA 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Out of Carinthia-Dr. Willi Reichmann 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria 20.00 Sunday Loops 22.00 For those ab-out to Rock 24.00 Glasba PONEDELJEK, 13. SEPTEMBRA 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe Adria (pon.) 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Die Welt ein Dorf (pon.) 23.00 Šoja & Elster (pon.) 24.00 Simpozij v Osojah (pon.) TOREK, 14. SEPTEMBRA 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Noche Latina 21.00 Campus Radio (pon.) 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfalter SREDA, 08. SEPTEMBRA 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 9.15 Glasba 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Glasba ČETRTEK, 09. SEPTEMBRA 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Glasba 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Yesterday & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Internet Freak Show 1.00 Soundtrack RADIO C KORO™ Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje. Od pon, do petka: od 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa, 14.00 - 16.00 V taberni, 16.00 - 18.00 Od štirih do šestih; Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka, 8.30 - 10.00 Mozaik, 14.00 - 15.00 Hitlestvica, 15.00 - 16.00 Kratek stik, 16.00 - 18.00 Srmklja Nedelja: 6.00 - 6.45 Domača budilka, 6.45 - 7.15 7 pred 7, 7.15 - 8.00 Domača budilka, 8.00 - 8.30 Glasba, 8.30 - 10.00 A capella, 14.00 - 15.30 Na valovih časa, 15.30 - 18.00 Voščila Petek, 10. sept. CELOVEC Vernisaža umetnika Franca VViegeleta Čas: ob 19. uri Kraj: Europahaus, Reit-schulgasse 4 Sobota, 11. sept. BOROVLJE Srečanje slovensko govorečih pravnikov iz Avstrije, Slovenije in Italije Čas: od 9. ure naprej Kraj: pri Cingelcu na Trati Tema srečanja: ..Prilaga-janje zakonodaje o gospodarskih družbah Evropski pravni ureditvi” Vabi: Društvo koroških slovenskih pravnikov Prijave: tel.: 0463/516330 ali faks: 0463/514324 (odvetniška pisarna dr. Serajnik) ŠENTJANŽ Monokomedija: Bužec on, bušca jaz Produkcija Primorskega poletnega festivala Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: k & k center Nedelja, 12. sept. sv. HEMA Rozalsko žegnanje pri sv. Hemi Sv. maše: ob 8., 9. in 10. uri slovenske maše, ob 11. uri nemška maša Vabi: fara Globasnica RADIŠE Radiško žegnanje Čas: ob 10.30 (po sv. maši) Igra: Trio Pavlič Vabi: SPD Radiše BISTRICA/ŠMELCA Odprtje restavriranega plavža Čas: ob 10. uri sv. maša, nato družabnost Igrata: godbi na pihala iz Mežice in Bad Bleiberga Kraj: pri plavžu v Šmelci Vabi: občina Bistrica Ponedeljek, 13. sept? PLIBERK Janko Messner, p. d. Po-kržnikov Luka bo bral in povedal svoje o volitvah. Kvartet Kanta iz Slovenije pa bo zaigral. Čas: ob 20. uri Kraj: pri Brezniku Vabi: slovenska sekcija KPČ Sobota, 18. sept. CELOVEC 10 let ..Mohorjeva ljudska šola“ Čas: ob 11. uri Kraj: v Mohorjevi hiši Po slavnosti je možen ogled šole. Vabi: Mohorjeva LŠ ŠENTILJ Odkritje spominske plošče Pavlu Kernjaku ob 100-letnici rojstva Čas: ob 18. 30 sv. maša, ob 19. uri koncert s Kernja-kovimi pesmimi Ob 16. uri bo v dvorani pred cerkvijo spominska prireditev o življenju in delu Pavla Kernjaka. Govori: VVerner Marinell -župan občine Vrba, Božo Hartmana - podpr. SPZ, Janko Zerzer - preds. KKZ Nastopajo: Cerkveni zbor Šentilj, Slovenski oktet, Duo Pavle & Albert, Vaščane pojo in MoVA Pavle Kerjanjak iz Maribora Kraj: pred farno cerkvijo Vabi: Cerkveni zbor Šentilj, KKZ in SPZ ŠENTJAKOB PONOVITEV predstave ..Gospodar muh“ Režija: Marjan Štikar Čas: ob 19.30 Nastopa: Teatr Trota Mora Vabita: SPD Rož in SPZ -rezervacija kart: Posojilnica - Bank Šentjakob, tel. 04253/314 Nedelja, 19. sept. ŠENTJAKOB PONOVITEV predstave ..Gospodar muh“ Režija: Marjan Štikar Čas: ob 15.00 Nastopa: Teatr T rota Mora Vabita: SPD Rož in SPZ ŠENTJANŽ Glasbeno - literarna matineja Čas: ob 19. uri Kraj: vk&kcentru Vabi: k&kcenter Četrtek, 23. sept. ŠENTJANŽ Simpozij: 100 let narodnostnega programa v Brnu Čas: v četrtek, 23. 9., od 18. do 21. ure, v petek, 24. 9., od 10. do 17. ure Kraj: v k & k centru Vabijo: Ludvvig Boltzmann Institut fur neuere oster-reichische Geistesgeschich-te - Dunaj in Slovenski znanstveni inštitut - Celovec Petek, 24. sept. ŠENTJAKOB PONOVITEV predstave ..Gospodar muh“ Režija: Marjan Štikar Čas: ob 19.30 Nastopa: Teatr Trota Mora Vabita: SPD Rož in SPZ Sobota, 25. sept. KOTMARA VAS Veselica Horjancev Čas: ob 20. uri Igrajo: Podjunski muzikantje: sodelujejo tudi ..Vaščana pojo" Kraj: v gostilni „Pri Plajerju" (GH Pichler) Velik srečelov! Vabita: SRD Gorjanci Nedelja, 26. sept. ŠENTJANŽ Otroški program „Gospod Mimo in gospodična Tapata“ (pantomi-mična predstava za otroke) Igrata: Andres Valdes in Jana Kovač-Valdes Čas: ob 10.30 Kraj: v k & k cen tru Vabi: k & k center Sobota, 9. oktobra RADIŠE Dvodnevni društveni izlet v vinorodne kraje (trgatev, prešanje, pokušnja vin, razni ogledi, zabava...) Čas: od sobote, 9.10., od 6. ure, do nedelje, 10.10., do 22. ure Cena: 800,- ATS na osebo Prijave sprejemata: Andrej Lampichler in Tomaž Ogris Vabi: SPD Radiše PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE BOROVLJE Razstava ob Plajberških in Podljubelj-skih dnevov Kraj: v prostorih Posojilnice-Bank Borovlje Razstavljalci: mdr. Lorene Tschertou ml., Lovska skupnost Slovenji Plaj-berk, Michael Jenko, VVolfgang Beu-tel, Slovensko prosvetno društvo „Vrtača", Theresia LauBegger, Franci Wieser. Razstava je na ogled od 27. avgusta do 29. septembra (med poslovnim časom Posojilnice-Bank - po., to., sr., pe.: 8.00 - 12.00, 13.45 -16.00, če.; 8.00- 12.00, 13.45- 17.00) TINJE Razstava del Helmuta Jeraka: »Razcepljenost" Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta vsak dan. BEGUNJE-GALERIJA AVSENIK Razstava slik Giorgia Gomirata. LIBUČE Razstava: Gustav Januš - 60 novih dnevnih slik / slikarstvo Odprtje razstave: v torek, 14. septembra ob 19. uri. Na razstavi bo spregovoril Marko Košan. Umetnik bo navzoč. Glasbeni okvir: Oktet Suha Kraj: v galeriji Falke. Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12 ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure. RADIŠE Razstava: ..Življenje na Radišah v tem stoletju" Razstava starih slik iz zapuščine župnika Ludvika Janka. Razstava je odprta do 15. septembra. PLIBERK Galerija VVernerja Berga: ..Neznana tujina" Galerija je odprta od srede do nedelje, od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. PODEN Soteska Čepa nekoč in danes - Kmečko orodje za zimo Kraj: v gostišču Lausegger. Razstavi sta na ogled do 26. oktobra 1999. ŠMIHEL Galerija ‘Anin: razstava del Chr. M. Zablatnika ROŽEK - GALERIJA ŠIKORONJA Giselbert Hoke: „Alhama“ Kraj: v galeriji Šikoronja. Razstava je na ogled od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po tel. dogovoru. Glasbena šola na Koroškem Mikschallee 4, 9020 Celovec -tel. 0463/35985 Razpored za vpisovanje učencev Glasbena šola bo vpisovala nove učence za pouk naslednjih inštrumentov: klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala Solopetie: (avdicija sledi); Izobrazha alasu: (tudi za zborovske pevce) Zborovodska šola: vabljeni aktivni zborovski pevci z delnim znanjem klavirja; Balet: sprejemamo otroke od 4. do 10. leta (pouk bo samo v Mohorjevi ljudski šoli in Bilčov-su) PODJUNA Ponedeljek, 13. 9. Pliberk, Pos. - ob 13.30 Šmihel, farni dom - ob 14.30 Globasnica, ljudska šola - ob 15.30 Dobrla vas, Kulturni dom - ob 16.30 Šentprimož, Kulturni dom - ob 17.30 ROŽ Ponedeljek, 13. 9. Šentjakob, društvena soba nad Posojilnico - ob 13.30 Ledince, ljudska šola-ob 14.30 Bilčovs, društvena soba nad staro Posojilnico - ob 14.30 Sveče, pri Goršetu -ob 15.30 Sele, farni dom - ob 17.00 Borovlje, pri Bundru -ob 18.00 CELOVEC Sreda, 15. 9.1999 Mohorjeva ljudska šola - ob 11.00 Mladinski dom, klavirska soba - ob 14.00 ŽILA Sreda, 15. 9.1999 Straja vas, ljudska šola - ob 14.00 Slomškov dom Mohorjeva 10. Oktober-Str. 25 9020 Celovec S pričetkom šolskega leta 1999/2000 imamo na voljo poleg celotne oskrbe s prenočišči tudi popoldansko oskrbo (zavetišče) za dijake in dijakinje od 10 do 15 let starosti. Naša ponudba: ✓ kosilo, ✓ pomoč pri učenju, ✓ možnost uporabe interneta, ✓ oblikovanje prostega časa, ✓ malica Mesečna cena: ATS 1.450,--Možna oskrba tudi za posamezne. Informacije in prijave: •H* 0463/594-264/11 I M P R E S U M ©Ml S 04239/26 42 od petka, 10. 9., od 17. do 21. ure do sobote, 11.9., od 9. do 18. ure Nosečnost - pripravljalni seminar, nem. vodi: Elisabeth Osinger, Mod- ling__________________________ v petek, 10. 9., ob 19.30 Predavanje: Sij svetnikov, nem. - Češčenje svetnikov med pobožnostjo in folkloro Predava: prof. p. dr. Josef Im-bach, Rim v soboto, 11.9., ob 9. uri Molitveni shod za duhovne poklice na Brezjah, Sveti gori in na Ptujski gori od ponedeljka, 13. septembra, do četrtka, 16. septembra 1999 Izobraževalno potovanje: Obisk samostanov v Nižji Avstriji Vodi: dr. Jože Till v četrtek, 16. 9., ob 18. uri Pripravljalni pogovor: Slikanje na steklo, „Hišni žegen” začetek tečaja: 24. septembra ob 14. uri Vodi: Renate Terpetschnig, Dellach v nedeljo, 19. septembra 1999 Potovanje v Maribor k proglasitvi škofa A. M. Slomška za blaženega od sobote, 23. oktobra, do torka, 26. oktobra 1999 Romanje v Medjugorje Voditelj: p. Nacej Domej, lanskoletni novomašnik iz Rinko I sredi septembra Začetek jezikovnih tečajev (slov./ital./špan./franc.) Prijave čim prej! OGLAS Prodamo rabljen, toda popolnoma obnovljen klavir (Koch & Korselt) Cena: 15.000,- ATS B. in F. Stefan Tel.: 04228/2011 NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa poslovodeči predsednik mag. Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narod-nih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek, Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. Intervju Po ljudski šoli pri Božjem grobu si obiskoval Zvezno gimnazijo za Slovence in tam tudi uspešno maturiral. AH si se že tedaj zanimal za jazz glasbo ? ŠTEFAN THALER: Da. Že v gimnazijski dobi sem se z vnemo učil brenkati na električno bas-ki-taro, najprej pri privatnem učitelju, nato na konzervatoriju. Hitro pa sem se začel navduševati za jazz glasbo. To ljubezen sem delil s Tončem Feinigom, ki je že pred menoj začel študirati v inozemstvu. Si začel študirati jazz glasbo takoj po maturi? ŠTEFAN THALER: Najprej sem se vpisal na celovški univerzi in študiral slovenščino ter pedagogiko. Poleg tega pa sem na konzervatoriju študiral kontrabas. Hitro sem spoznal, da na Koroškem ni dosti zanimanja za jazz. Tudi v ostali Avstriji nisem našel pravega kraja, kjer bi bila jazz scena zadosti zastopana. Bil sem malo razočaran. „Les Arois Arts“, poznejši Tonč Feinig trio (Emil Krištof, Štefan Thaler in Tonč Feinig), ki pogosto nastopa tudi na Koroškem. Slika je iz leta 1995. Te je zato vleklo v svet? ŠTEFAN THALER: Res je. Pozanimal sem se, kakšne možnosti imam in kje najdem najboljše za mednarodno priznano izobrazbo. Našel sem kraljevski konzer-vatorij v Den Haagu. Si se zavedal, kaj pomeni nastopiti k sprejemnemu izpitu v tako elitni glasbeni šoli, kot je to „Koninkijk Conservatorium" v Den Haagu? In to brez znanja nizozemščine? ŠTEFAN THALER: Seveda. Toda šel sem tja ne le zelo dobro pripravljen, vedel sem tudi, kaj hočem v življenju doseči oz. postati. Če nekaj resno hočeš, ti to tudi nekoč uspe. Imel pa sem srečo, da so me takoj sprejeli. Poučni jezik je bil angleški, medtem pa že zelo dobro govorim tudi nizozemsko. Mora/ si biti še posebno dober, izvedeta sem, da na tem elitnem konzervatoriju od sto in več kandidatov z vsega sveta samo 20. ŠTEFAN THALER: Bo že tako. Res je, da jih ni dosti, ki uspejo tako brezhibno. Dodati hočem, da jih je nad 60 % iz inozemstva -predvsem iz Latinske Amerike in Španije. Ti pa imajo to glasbo v krvi. Vem, da je vaša družina mnogoštevilna in da so starši po svojih možnostih nudili vsem otrokom dobro izobrazbo. Za Jazz-zvezda iz Nonče vasi v Den Haagu Štefan Thaler iz Nonče vasi pri Pliberku je izvrsten jazz glasbenik - kontrabasist - in nova zvezda v jazz sceni. Stefan Thaler med koncertom študij v inozemstvu pa gotovo niso mogli dosti pomagati. ŠTEFAN THALER: Tega sem se zavedal. Zato sem poleg domače podpore takoj začel služiti denar in poleg študija igral v raznih formacijah in jazz ansamblih. To sem delal z velikim veseljem. Nastopal sem v raznih jazz klubih, jazz kavarnah in na koncertih ter festivalih v skoraj vseh evropskih prestolnicah jazza. Letos julija si končal svoj študij. Čestitam! Z lastno skupino si nas razveselil ter presenetil z izredno lepimi lastnimi skladbami na zelo uspešnem koncertu v Pliberku. Kako si dobit možnost nastopa doma ? ŠTEFAN THALER: Povabila je moj „Stefan Thaler Den Haag Jazz Ouartett" Kulturna iniciativa Pliberk (KIB) na pobudo Paula Stockla, ki poučuje na nemški šoli v Den Haagu. Čeprav je doma v Pliberku, sem ga osebno spoznal šele v Den Haagu in ga danes lahko štejem k svojim prijateljem. Galerija VVernerja Berga v Pliberku (ki jo vodi njegov oče, Gottfried Stockl - op. uredn.) pa je bila za koncert idealen prostor. V mojem kvartetu sodelujejo Tonč Feinig (klavir), Michael Brian iz Krke (sax) in Thortsen Grau iz Stuttgarta. Večkrat pa sem nastopal tudi že z Emilom Krištofom in Klausom Payerjem (akordeon) iz Šentandraža v Labotski dolini. Si bit kdaj že posebej uspešen? ŠTEFAN THALER: Da. Na mednarodnem festivalu v Anconi (Italija) sem s formacijo „Accordeo Projekt" dosegel prvo mesto. Čestitam. In kakšne so Tvoje želje za prihodnost? ŠTEFAN THALER: Najbolj si želim, da bi bil dober kontrabasist v dobrem ansamblu. Največje moje sanje pa so, da bi postal učitelj glasbe v New Vorku - srcu jazz glasbe.Tam bi hotel tudi še študirati in biti „Post graduated". Hvala za pogovor. Žetim Ti, da bi se izpolnite vse Tvoje želje za prihodnost. Irena Žele 13 Rozalsko žegnanje V nedeljo, 12. septembra 1999 318. Rozalsko žegnanje Višek vsakoletnih žegnanj v Podjuni je gotovo rozalsko žegnanje. Letos bo to že tradicionalno žegnanje zaradi papeževega obiska v Mariboru teden prej. Rozalskega žegnanja, ki je znano že daleč naokoli, se vsako leto udeleži več tisoč ljudi. Mnogi prihajajo zaradi domačega in sproščenega vzdušja, pa tudi zaradi prekrasnega kraja in okusnih jedi, ki jih nudijo domači gostilničarji in prodajalci. Pri mnogih obiskovalcih pa je v ospredju še slej ko prej verski vidik. Sv. maše bodo ob 8. uri (v slovenščini) in ob 9. uri v cerkvi sv. Heme, ob 10.00 uri bo slovesna sv. maša na prostem pri izkopaninah (dvojezična) in ob 11. uri nemška sv. maša na prostem. Romarji imajo tudi možnost, da obiščejo v rozalski votlini kapelico in vodnjak, kjer teče voda, ki ji pripisujejo zdravilno moč. Vsak pa ima seveda tudi priložnost, da se pod košato lipo pred cerkvijo poveseli v prijetni družbi. Vremenoslovci napovedujejo za konec tedna lepo vreme, zato bo tudi letos mrgolelo obiskovalcev na Gori sv. Heme. Občina Globasnica opozarja, da je na kraju žegnanja omejeno število parkirišč. Dovoz na parkirišče pri sv. Hemi je možen iz Žitare vasi in iz Globasnice. Vsi voznike avtomobilov naprošajo, da se obnašajo disciplinirano in upoštevajo navodila nadzornih organov. Stefan Stefitz MESARNA Manfred Greiner PEKARNA tel. 0 42 30/210 Globasnitz/Globasnica Za rozalsko žegnanje se oglasite pri Hudlu -Šteklu v Globasnici na kosilo Tel. 0 42 30-212 Če obiščete rozalsko žegnanje, si oglejte tudi izkopanine pri sv. Hemi in občinski muzej v Globasnici. Odprt od 13. do 17. ure. Gostišče JUENNA ČEPIČE Odprto vsak petek soboto in nedeljo, ter ob praznikih Ernst Wolbl mesarna/Fleischerei Globasnitz/Globasnica 8 Tel. 0 42 30 - 226 VERMITTLUNtiSAGENTUR MICA Inh. MARKUŠ C. VVAUTSCHE 9142 Kleindorf 23 Tel. & Fax: 04230/592, Mobil: 0664/3744015 14 Šport PODLIGA VZHOD Ruda - Bilčovs 1:2 (0:0) Prva zmaga ekipe trenerje Struggerja v letošnji sezoni. BILČOVS: Schavnarz 4, Fister 3, W. Kuess 5, Lip-pusch 4, G. Schaunig 3, Vučetovič 4, A. Ouantschnig 4 (80. Irsiegler 0), Durnik 3, Strugger 5, Tributsch 4 (83. Veladzič 0); Ruda: 200 g led.; sodnik: Greschonig (dober); strelca: Tributsch (11.), Strugger (50.) 1. RAZRED D Grebinj - Globasnica 2:4 (2:1) Zaslužena zmaga Globašanov, ki so posebno v zadnjih 25-h minutah z borbeno in koncentrirano igro še obrnili tekmo. GLOBASNICA: Vajksler 5, Mischitz 5, Zanki 5, G. Sadjak 4, Hribar 0 (10. Silan 4), Grobelnik 4 (80. Kert 0), Dlopst 4, Pasterk 5, Szabo 4 (85. Bavič 0), M. Sadjak 5, Buchvvald 4; Grebinj: 250 gled.; sodnik: Fanzott (dober); strelci: Silan (15.), M. Sadjak (70.), Pasterk (75.), Bavič (86.); rdeči karton: Zanki (82.) Labot - Rikarja vas 1:3 (0:0) Močni prvi polčas Rikarjanov, toda v drugem je zg-ledalo, da so igralci bili že na Pliberškem jormaku. Rikarja vas: Smrečnik 3, Wolbl 4, Lampret 3, Strasser 3, Figoutz 3, Kordesch 4, F. Sienčnik 3 (75. Knez) S. Si-enčnik 4, Plasnik 4 (46. Hobel 3), Blažej 3 (70. Sturm), Urch3 Labot: 350 gled.; sodnik: Meschnark (povprečen); strelci: Sienčnik S S. (22.), Urch (37.), Blažej (50.), Sumper (80.) rdeči kartomllrch (85.) Železna Kapla - St. Stefan 1:0 (1:0) Zaslužena zmaga domačinov, čeprav so začetka bili gostje močnejši, so Kapelčani z izredno borbo zmagali. ŽELEZNA KAPLA: Obrež 4, Kock 5, G. Grubelnik 4, J. Grubelnik 4, Germadnik 4, Haller 2 (46. Ošina 3), Sporn 3, Koller 3, VVagner 3, Partej 2, Kogelnik 2 (80. Lobnik R.) Železna Kapla: 150 gled.; sodnik: Kattinger (povprečen); strelec: Kogelnik (10.) Šmihel - St. Margarethen 3:0 (0:0) S svojim „hattrickom“ v drugem polčasu je VValter Motschilnik Šmihelčanom zagotovil zmago. Prvi polčas je ekipa trenerja Kužnika „zaspala“. ŠMIHEL: Suschnig 3, Kotnik 5, H. Motschilnik 3, Hriber-nig 3, Al. Gros 3, Žohar 4, Kraiger 3 (68. O. Hribernik 0) Haimburger 2 (46. M. Hribernik 0), Gregor 2 (46. A. Gros 4), Ch. Figo 4, Sadjak 3, W. Motschilnik 5; Šmihel: 50 gled.; sodnik: Kulterer (zelo slab); strelec: W. Motschilnik (58., 69., 75.); 2. RAZRED C Sele - HSV 1:1 (1:0) Ponovno slab nastop Selanov, ki so sicer v prvem polčasu vodili z 1:0. V drugem polčasu pa so gostje iz Celovca izenačili. Katastrofalen pa je tokrat bil sodnik Feichter. SELE: P. Scheiber 3, T. Scheiber 4, J. Božič 3, Kelih 3, M. Mak 3, A. Mak 3, B. Božič 3, F. Dovjak 3 (81. M. Roblek 0), Tanevski 2, M. Dovjak 3 (85. E. VVassner 0); Sele: 200 gled.; sodnik: Feichter (katastrofalen/kaotičen); strelec: T. Scheiber (33. -11/m.) 2. RAZRED E Maria Rojach - Žvabek 1:1 (0:1) V prvem polčasu so gostje iz Žvabeka bili boljša ekipa, v drugem polčasu pa so popustili. Tako so domačini potem zasluženo izenačili. ŽVABEK: Jakob 2, Mlinar 4, Žlinder 2, Jammer 3 (46. W. Berchthold 3), Trampusch 3, VVriessnig 3 (70. Zechner 0), E. Berchthold 4 (60. Kap 2), A. Berchthold 3, Grubelnik 3, Ju-wan 3, Možina 3; Reichenfels: 100 gled.; sodnik: Ponedeljek (povprečen); strelec: Juvran (20.) Dobrla vas - St. Peter 2:0 (0:0) Dober nastop ekipe trenerja Velika, predvsem po odmoru. Odličen je bil tokrat vratar Jelenko. DOBRLA VAS: Jelenko 5, F. Golautschnig 4, Kampel 4, Zdouc 4, Jorg 3, Zunder 4, Velik 4 (30. Kulterer 4), Lesjak 4, E. Golautschnig 4, Marin 4, Pack 4 (80. St. Golautschnig 0); Dobrla vas: 100 gled.; sodnik: Zanin (dober); strelci: Pack (75.), St. Golautschnig (83.) Globašani konsekventni. 19 tekem zapovrstjo so bm Globašani konsekventni in niso zmagali niti ene tekme. Zdaj se naj bi pričela nova serija, namreč serija zmag, v Grebinju je ekipa trenerja Dlopsta zmagala drugič zapovrstjo. Na sliki se Osi Pasterk in Scabo veselita zmage in imata „svoj hec“ z nasprotniki. NIŽJI RAZREDI - PRIHODNJI KROG PODLIGA VZHOD: Bilčovs -St. Paul/ Labot (v nedeljo ob 16.30)- Po zmagi na tujem proti Rudi Bilčovščani tudi proti St. Paulu upajo na zmago. 1. RAZRED D: Globasnica -Vovbre (v soboto ob 17.30) - Tre-nerju-igralcu Albinu Dlopstu, ki je bil zadnjo tekmo s svojo ekipo zelo zadovoljen bo manjkal zaprti Zanki in po vsej verjetnosti poškodovani Hribar. Globašani pričakujejo na domačih tleh 3 točke. Klopinj - Železna Kapla (v soboto ob 16.30) - Kapelčani bi bili s točko na tujem proti vodeči ekipi iz Klopinja že zadovoljni. Rikarja vas - Grebinj - Na zadnji tekmi proti Labotu so Rikrajčani zmagali. Na domačih tleh je proti moštvu iz Grebinja poraz prepovedan. Eitvveg - Šmihel (v nedeljo ob 16. uri) - Šmihelčani igrajo na tujem v letošnji sezoni boljši nogomet, zato si trener Lojze Kužnik proti Eitvvegu pričakuje točko. Na tihem pa Šmihelčani upajo na zmago. 2. RAZRED C: Bistrica/ Rož -Sele (v soboto ob 17.uri) - Selani bodo nastopili v najmočnejši postavi. Trener Selanov VVieser: ..Upoštevanja vredne so le tri točke.” Na zadnjih dveh tekmah so igralci deloma razočarali, tako da hočejo sedaj z dobro igro popraviti slaba nastopa. 2. RAZRED E: Žvabek Ta konec tedna imajo Zvabečani prosto. Igrali pa so prijateljsko tekmo proti SAK II in zmagali 3:1. Pliberk II - Dobrla vas (v soboto ob 16.30) - Dobrolčani proti Pliberku pričakujejo težko tekmo. Ekipa trenerja igralca Velika, ki se je na zadnji tekmi rahlo poškodovala, pa na tujem pričakuje točko. Poleg Velika je vprašljiv tudi Pack. NOGOMET V SLOVENIJI V nedeljo je Olimpija Ljubljana v Dravogradu Dravograjčani, ki jih trenira bivši trener SAK Marjan Pušnik, igrajo senzacionalno in so po petih tekmah na odličnem 2. mestu. To nedeljo igrajo Dravograjčani ob 16.30 doma proti Olimpiji Ljubljana, ki se je kvalificirala za evropski pokal. Drugemu koroškemu klubu Korotanu Prevalje pa ne gre posebno dobro, finančnim težavam so sledile še športne. Drugi trener Nogometna liga Slovenije (Si.mobil) 1. Maribor 5 5 0 0 19:1 15 2. Dravograd 5 3 1 1 8:5 10 3. Olimpija 5 3 0 2 12:5 9 4. Mura 5 3 0 2 7:3 9 5. Rudar 5 3 0 2 9:7 9 6. Primorje 5 2 2 1 9:6 8 7. HIT Gorica 5 1 3 1 6:7 6 8. Publikum 5 0 4 1 6:8 4 9. Domžale 5 1 1 3 5:14 4 10. Korotan 5 0 3 2 8:11 3 11. Potrošnik 5 0 2 3 0:0 2 12. Pohorje 5 0 2 3 2:12 2 ■ Prihodnji krog: Mura - Publikum, Dravograd - SCT Olimpija, Maribor - HIT Gorica, Primorje - Potrošnik, Domžale - Pohorje, Rudar - Korotan Korotana, bivši trener naraščaja SAK in Globasnice Pavle Steki, pa je optimističen, da bo Korotan že kmalu dohitel Dravograjčane. PODLIGA VZHOD 1. VVelzenegg 6 5 1 0 12:1 16 2. DSG Borovlje 6 4 2 0 16:5 14 3. Liebenfels 6 3 3 0 15:4 12 4. ASV 6 4 0 1 8:3 12 5. Žrelec 6 3 1 2 14:8 10 6. St. Margarethen 6 2 3 1 9:9 9 7. Podkrnos 5 2 2 1 9:5 8 8. Pokrče 5 1 4 0 6:4 7 9. Velikovec 6 1 4 1 14:13 7 10. Ruda 5 2 1 2 6:6 7 11. Vetrinj 6 2 1 3 7:9 7 12. Bilčovs 6 1 0 5 3:13 3 13. ATUS Borovlje 6 0 2 4 2:10 2 14. St. Paul 5 0 0 5 3:15 0 15. Blatograd 5 0 0 5 2:21 0 ■ Prihodnji krog (11./12. september): Podkrnos - VVelzenegg, Pokrče - Liebenfels, Blatograd -DSG Borovlje, Velikovec - Žrelec, ATUS Borovlje -ASV, Vetrinj - Ruda, Bilčovs - St. Paul/L.; 1. RAZRED D 1. Klopinj 6 5 1 0 22:4 16 2. Železna Kapla 6 4 2 0 10:3 14 3. St. Leonhard 6 3 2 1 6:4 11 4. Metlova 6 3 1 2 12:7 10 5. Grebinj 6 3 1 2 12:8 10 6. St. Stefan/ L. 6 3 1 2 7:6 10 7. Šmihel 6 3 0 3 12:10 9 8. Globasnica 6 2 1 3 8:8 7 9. Žitara vas 6 2 1 3 9:10 7 10. Eitvveg 6 1 3 2 8:9 6 11. Vovbre 6 1 3 2 7:10 6 12. Rikarja vas 6 2 0 4 8:16 6 13. Labot 6 1 1 4 4:10 4 14. St. Margarethen/L. 6 0 1 5 1:13 1 ■ Prihodnji krog (11./12. september): St. Marga-retherVL. - Metlova, Eitvveg - Šmihel, St. Stefan -St. Leonhard, Klopinj - Železna, Kapla, Globasnica - Vovbre, Rikarja vas - Grebinj, Žitara vas - Labot; 1. Škofiče 2. RAZRED C 6 5 10 22:4 16 2. Ledince 6 4 1 1 25:3 13 3. Arriach 6 4 1 1 18:6 13 4. HSV 6 3 2 1 9:4 11 5. Sele 6 3 2 1 9:6 11 6. Donau 6 3 1 2 12:7 10 7. Rožek 6 3 0 3 12:8 9 8. Treffen 6 3 0 3 10:10 9 9. Tholica 6 2 1 3 13:10 7 10. Hodiše 6 2 1 3 10:13 7 11. Kriva Vrba 6 2 1 3 6:22 7 12. Poreče 6 1 1 4 3:11 4 13. Osoje 6 1 0 5 5:24 3 14. Bistrica/R. 6 0 0 6 5:31 0 ■ Prihodnji krog (11712. september): Treffen - Te-holica, HSV - Hodiše, Bistrica - Sele, Poreče - Rožek, Škofiče - Donau, Ledince - Arriach, Osoje - Kriva Vrba; 2. RAZRED E 1. Sinča vas 6 4 2 0 10:3 14 2. Žvabek 6 3 2 1 14:6 11 3. Maria Rojach 5 3 1 1 12:6 10 4. Galicija 6 2 3 1 5:4 9 5. Tinje 5 2 2 1 8:7 8 6. St. Peter 5 2 1 2 8:7 7 7. Pliberk II 5 2 1 2 5:4 7 8. Dobrla vas 5 2 1 2 10:10 7 9. Reichenfels 5 1 2 2 5:6 5 10. Frantschach 6 0 5 1 3:5 5 11. Preitenegg 6 0 5 1 7:10 5 12. Važenberk 5 0 3 2 5:14 3 13. Djekše 6 0 2 4 4:14 2 ■ Prihodnji krog (11./12. september): Pliberk II -Dobrla vas, St. Peter - Sinča vas, Tinje - Preite-negg, Djekše - Reichenfels, Frantschach - Važen-berk, Galicija - Maria Rojach SMUČARSKI SKOKI Zahomčani tudi poleti uspešni Mladi zahomški skakalci so poleti na raznih tekmovanjih zelo uspešni. V zadnjem času se je skakanje razvilo v celoleten šport. Rezultati: Trbiž (25.7.): 2. Kerstin Moril, 6. Siegfried Mortl; Reit im Winkel (28. 7.): 2. Martin Kuglitsch, 3. Fabian Zavodnik, 6. Mar-co Godec. 1. Tanja Drage; Pelizzani (8. 8.): 2. Fabian Zavodnik, 9. Marco Godec; Lomnice (21. 8.): 3. Tomaž Druml, 1. Martin Kuglitsch, 2. Marco Godec, 6. Fabian Zavodnik; Gallio (22.8.): 1. Katrin Stefaner, 4. Petra Mortl, 2. Siegfried Mortl, 4. Kerstin Mortl, 6. Michael Godec; Eisenerz (4.9.): prva mesta so osvojili skakalci iz Slovenije, 5. Martin Kuglitsch, 9. Matija Druml, 11. M. Godec. ■IfelB h 3, KjS ■^"Predsednik Perč je ekipi na posebnem nedeljskem treningu „spral“ glavo. ■^Danny Roy je letos treniral šele 9-krat in kritizira vodstvo in predsednika Perča. ■^Kaj bo, če bo SAK izgubil danes, v petek, tudi v Spittalu? Bo SAK zamenjal trenerja? Predsednik SAK Jurij Perč (slika levo) je po porazu povabil Igralce na poseben nedeljski trening, ki pa se je končal s stvarnim pogovorom in rezultatom: „ Treba se bo tudi v igri postaviti kot en močen zid!“ O je! Doma 2:3! In zdaj čaka velikan SV Špital Ogris/Zanki out. Že pred tekmo proti Linzu je trener Dinko Vrabac od zdravnikov izvedel, da bosta zaradi poškodb dalj časa izpadla Robert Zanki (4 tedne) in Igor Ogris (5 tednov). Roy in treningi. Kljub temu nihče ni računal s tem, da bi SAK podlegel Linzu, zato je bil po tekmi ogenj v strehi. Predsednik SAK Kako naprej? Na posebnem nedeljskem treningu v Grabštanju je ekipa skupno s trenerjem in predsednikom analizirala vzroke za doslejšnje poraze. Rezultat stvarne analize: treba se bo še bolj boriti! In vprašanje trenerja? Zaenkrat te debate ni, čeprav so nekateri odborniki po minulem po- razu načeli to debato. Edina resna alternativa bi bil dr. Ivan Ramšak, le-ta pa ima s svojo ordinacijo več kot dovolj dela. Spittal - SAK. (petek, 19.00). Izredno težka tema za SAK, ki si ponovnega poraza enostavno ne sme več dovoliti. SV Spittal pa je ravno zdaj prišel v formo. REGIONALNA LIGA Dva gola Muharemoviča nista zadostovala za zmago Čeprav je Hasan Muharemovič dal dva gola, je bil nesrečnež tekme, saj je imel pred nogami celo tretji gol, toda iz 5-ih metrov ni zadel v mrežo. Ker za igro ni lepotnih nagrad, je vse tri točke odnesel Linz. SAK - Donau Linz 2:3 (2:2) SAK: Mallegg 4, S. Sadjak 4, A. Sadjak 4, Hajnžič 3, Roy 3 (73. Šmid 0), Pajančič 2, R. Oraže 2, Vrabac 2, Eberhard 3, M. VVieser 3, Muharemovič 5; Annabichl, 200 gled,; sodnik: Andre (poprčen); strelci: Muharemovič (16. in 45) oz. Wawra (4.),Grabner (22..), Greil (80.) PRIHODNJA TEKMA SAK SV Spittal - SAK/Posojilnica (v petek, 10. 9, ob 19. uri) Prvi poraz za Pliberčane Brez zaradi rdečih kartonov zaprtih Krevvalderja in Škofa je Pliberk igral neefektivno in vso tekmo prišel samo do ene priložnosti. Ta krog čaka naslednja težka nal-ga proti prvemu v Linzu: kljub temu je možna točka. WAC-Pliberk 1:1 (0:1) PLIBERK: Matschek 3, Lutnik 4, Skorjanz 3, D. VVriessnig 3, Polessnig 3 (60. Slanitsch 0), Mos-ser 3 (85. Pikalo 0), Škerjanec 3, F. VVriessnig 4, Lisič 4, Miklau 3; Pliberk: 300 gled.; sodnik: lidlmayer (poprečen); strelec: VVindisch (84.) REGIONALNA LIGA 1. Donau Linz 5 3 1 1 13:6 10 2. Bad Bleiberg 5 3 1 1 7:2 10 3. Hartberg 5 3 1 1 7:5 10 4. Pasching 5 2 3 0 9:4 9 5. St. Veit 5 3 0 2 4:3 9 6. Spittal 5 3 0 2 6:7 9 7. Voitsberg 5 2 1 2 8:7 7 8. Pliberk 5 1 3 1 5:5 6 9. WAC 5 1 2 2 8:10 5 10. Rapid Lienz 5 1 2 2 5:7 5 11. SAK 5 1 1 3 7:9 4 12. Zeltvveg 5 1 1 3 4:8 4 13. Gratkom 5 1 1 3 3:7 4 14. Wels 5 1 1 3 3:9 4 ■ Rezultati 5. kroga: St. Veit - Lienz 1:0, Wels - Spittal 0:2, Voitsberg - WAC 3:3, Hart-berg - Zeltvveg 2:1, Pasching - Bad Bleiberg 1:0 ■ Prihodnji krog (10./11./12. septembra): Spittal - SAK, Linz - Pliberk, Zeltvveg -Wels, WAC - Gratkom, Voitsberg - Pasching, Uenz - Hartberg, Bleiberg - St. Veit M Strelci SAK: 2 Marko VVieser, Hasan Muharemovič 1 Eberhard, Alojz Sadjak, Vrabac M Strelci Pliberk: 2 Miklau 1 Usič, Miklau, D. VVriessnig, F. VVriessnig Jurij Perč je odredil vsem igralcem poseben trening in to v nedeljo zvečer(l). Edini, ki se je temu ukrepu skušal zoperstaviti, je bil Danny Roy, ki se je glasno kregal Pred kabino in verbalno napadal predsednika Jurija Perča. V nedeljo je potem prišlo do pogovora med Royem in predsednikom, ki si je od trenerja pustil dati listo treningov in ugotovil, daje bil Roy letos šele 9-krat na treningu. Perč: .Prav zaradi tega igra Roy slabo in zaradi tega trpi cela ekipa." SAK Naraščaj^ SAK - center Pliberk U 16: SAK - Rikarja vas 14:0 (Verdel 4, Vi-sotschnig 4, Čede 2, Partl, Zidej, Babič, Pet-schnig); U 12: SAK- Pliberk 9:4 (BreitfuB 4, Enzi 3, S. Grilc, Stuck); U 10/3: SAK- Dobrla vas 1:8 (Krajnc) Tekme ta kron: U 16 - Labot (ned. 14.00), Ruda - SAK U12 (sob. 17.00), U 10/1 - Št. Peter (pet. 17.00); derbi: SAK U 10/1 - SAK U 10/3 (torek,14. 9.17.00) SAK- CENTER CELpVffi U 14: SAK - Vetrinj 2:3 (Trifunovič 2) U 12: Zrelec - SAK 4:0 ; UJO: SAK - Galicija 0:3 w.o. Tekme ta kron: U 10 - Šmarjeta (pet. 17.00) SAK - center Št. Primož U 12: Rikarja vas - SAK 0:17 U 12: Ruda-SAK/4 0:13 Tekme ta krog: U 12 v- Klopinj (ned. 12. 9. -15.45/Vidra vas),U 12 - Žitara vas (sreda, 15. 9. -17.00/Vidra vas) U 10 - Pliberk (pet. 17.00/Rikarja vas) Trening za male nogometaše se je pričel V vseh treh centrih se je pričel tudi trening igralcev pod 8 let. Prijave so povsod možne, ali pa po telefonu: 0463/500 - 610 ali 0664/104 74 02. Remi v grabštanjskem derbiju SAK ll/U 18 - TSV Grabštanj 1:1 (0:1) SAK: Lenart 4, Miiller 4, Kojič 4 (45. Thaler 4), K. Woschitz 4, I. VVoschitz 4, M. Nach-bar 4, H. Nachbar 4, VValdhauser 4 (69. Verdel 0), Ch. Galo 4, Malej 4, Krajger 4; Grabštanj, 100 gledalcev; Sodnik: Schmol-zer (dober); Strelec: Malej (75.) oz. Gradneg-ger (40.) Namesto jasne zmage je SAK v Grabštanjskem derbiju osvojil le točko. Mladi fantje igrajo od tekme do tekme bolje, tako da trener Silvo Kumer v soboto v StraBburgu pričakuje končno prvo zmago. ■ Ta krog: StraBburg I - SAK II (sobota, 17.30) SLOVENSKA KNJIGA Litijska cesta 38,1000 Ljubljana ZDRAVA PREHRANA Na kratko: • več kot 400 receptov • preprosta navodila za kuho brez maščobe, z malo maščob in malo holesterola • številne barvne fotografije Format: 23,5 x 30,5 cm Obseg: 512 strani Trda vezava Cena: 16.780 SIT NARAVNI ZDRAVNIK Priročnik ZDRAVA PREHRANA vsebuje več kot 400 odlično izbranih receptov in dobrot - od slastnih začetnih jedi in prigrizkov do razkošnih glavnih jedi, sijajnih sladic, peciva in kruha. Je pomemben vodnik k naravnemu, zdravemu kuhanju in uživanju jedi. MEŠANA ZELENJAVA PO BLIŽNJEVZHODNO ■maMMM«'•"» 2SSKJ5SSRJT*' 55HT~ Knjiga NARAVNI ZDRAVNIK je obsežen, abecedno urejen priročnik in dragocen svetovalec vsem, ki zaupajo v zdravilno moč narave. V knjigi so podatki o 231-ih najpogostejših zdravilnih rastlinah, njihovih strokovnih in ljudskih imenih, rastiščih, velikostih, času cvetenja ter opisi zdravilnih delov rastlin in navedbe njihovih učinkovin. Strbcc, planinski Na kratko: • priročnik zdravja in zdravilnih rastlin • predlogi zdravljenja 85-ih nadlog in bolezni z zdravilnimi rastlinami • recepti za pripravo rastlin za zdravilne namene Format: 22 x 29 cm Obseg: 272 strani Trda vezava Cena: n.360 SIT Info: Naš tednik, Viktringer Ring 26,9020 Celovec, Tel. 0463/51 25 28, Fax 0463 / 51 25 28-22