Velenje podpira I Regijski stolčki Maribor, ne Celja | se niso zamajali EM T 3 ST. 8 - LETO 62 - CELJE. 26.1.2007 - CEMA 1.25 EUB - 299.55 SIT Mercatoi-donfisp (Bom® Ch>Bkamiška 9. Celje petek, 26. januar, ob 17. uri Mavrična doživetja Otvoritev razstave slik in umetnin avtorice Matka? 9770353734051 URŠKA SELIŠNIK « UVODNIK Po pikniku za razvoj Nekateri se spominjamo predlanskega poletnega piknika SDS-a v Var-poljah. Premier Janez Janša, v brez-hibno zloščenih čevljih in na rob zlikanih hlačah (ne pozabite, da je šb za piknik), je zbranim položil na srce, da se bodo mno^ med njimi že prihodnjo jesen, torej lani, na več kot 200 govorniških odrih potegovali za odgovorna mesta v kateri slovenskih občin. Verjetno dogajanje ne bi ostalo tako v spomina, če se ne bi kar nekaj »vidnih« politikov zamislih ob premierjevih besedah: »Takrat bomo mi navijali, vi pa boste zmagali.« Verjetno te besede niso edini razlog, da so jesenske lokalne volitve v nekaterih obänah zarezale globlje, kot se je zdelo po začetnih štetjih glasov. Vsaj v občinah Žalec in Velenje kaže, daje pomembnejša od županskega mesta sklenjena koalicija. V Žalcu se je zgodilo, da je župan Lojze Posedel (LDS), politično gledano, ostal brez večinske podpore v občinskem svetu. »Če so se na slovenskem nivoja zgodile spremembe, nič hudega, če se tudi v Žalcu,« je komentiral glavni (vsaj navzven) protagonist Jurij Blatnik (SDS). V MO Velenje vlada bolj kot ne pat pozicija. Glavna akterja, župan Srečko Meh (SD) in predsedujoä Unije za razvoj Franc Sever (SDS), stajo skušala preseči v tem tednu. Zakaj ravno Žalec in Velenje, je stvar dolgotrajne debate. Ne le (seveda, kakor za koga) neprava politična barva obeh županov, temveč tudi njune osebnostne karakteristike so v mnogih točkah privedle do nezadovoljstva. Oba sta govorila, kako nekateri mislijo, da volitve še niso končane in da gre za sklepanje nenaravnih opozicijskih koalicij: v Žalcu sta se povezali SDS in SD, v Velenju SDS in LDS. Velenjska Unija za razvoj je že pripravila svoj program, s katerim zahteva mesto profesionalnega podžupana, ki bi menda imel (tako v SD-ju) večje pristojnosti kot župan. V Žalcu malo zaostajajo: županska protikandidata oziroma njuni stranki, tudi glavni i» Partnerstvu za hitrejši razvoj občine Žalec, zavračata ponujeni podžupanski mesti. Ob tem partnerstvo svojega programa Se ni predstavilo. Po dogajanju v tem tednu lahko rečemo, da sta tako v Žalcu kol v Velenju popustila župana. Menda je prevladala želja, da se prekine nemogoče stanje. Ali bi tej želji lahko rekli modrost, brezizhoden položaj ali pa so se v vodenju občin dejansko zgodile spremembe, bo pokazal čas. Ker pa vsi, levi, desni in še kateri, konec koncev govorijo izključno o razvoju, se za usodo oban (najbrž) ni treba bati. Hitreje do urejene meje Vlada je pred nekaj dnevi sprejela predlog sprememb in dopolnitev zakona o ureditvi nekaterih vprašanj pred gradnjo objektov na mejnih prehodih Evropske unije. Z njim bo pot do gradbenih dovoljenj hitrejša. Ministrstvo za javno upravo mora namreč kot pooblaščeni investitor še letos dokončati gradnjo ali rekonstrukcijo šestnajstih mejnih prehodov na meji s HrvaŠko, med katerimi so na našem območju Bistrica ob Sotli, Dobovec in Imeno. Pri tem bodo upoštevani schengenski standardi, zato bo izvedba sofinancirana iz schengenskega vira, kar je povezano z upoštevanjem roka. Namen zadnje vladne odločitve je pospešitev postopkov pridobivanja zemljišč za gradnjo mejnih prehodov, kar omogoča hitrejšo pridobitev dovoljenja za gradnjo. stnikov BJ :i tem v vladi o menjaje ;njenih nepremičnin , da se pravno varstvo ; tem ne bo zmanjšalo. ' Pogoj Je že Izgrajen KRS in ne vključuje Izgradnje KI podrosjj Celja, štor. Zreč In Slovenj Gradca. M^^eln,™,,: ^ feWrO Regija ostaja enotna Izbrani izvedbeni razvojni programi za naslednji leti • mag. Branko Kidrič Predsednik še naprej Mag. Branko Kidrič je bil včeraj vnovič izvoljen za predsednika Sveta Savinjske statistične regije. Tako so odločili vsi župani, ki sestavljajo svet regije, na seji, na kateri so soglasno potrdili tudi regijski razvojni program do leta 2013 in se seznanili s potekom priprav izvedbenega dela razvojnega programa do leta 2009. «Župani smo bili na tej seji izredno enotni, kar me še posebej veseli, saj so bili vsi sklepi sprejeti soglasno,« je povedal Kidrič, Napovedi o tem, da se bo zapletlo že pri volitvah, saj naj bi bil »v igri« tudi celjski župan Bojan Šrot, so se tako izkazale za močno pretirane, Kot so bile tudi pretirane ocene, da se je stolček močno zamajal direktorju Regionalne razvojne agencije Celje Borisu Klančniku, češ da ta premalo skrbi za usklajen regijski razvoj in preveč za Tehnopolis in regijske naložbe v Celju. »Moj položaj v regiji je zelo dober. Na seji o mojem položaju ni bilo govora. Razpravljali smo o regionalnih projektih, ki so že tako daleč, da lahko začnemo črpati sredstva zanje. Seveda je nekaj občin, kjer programov niso pripravljali in so sedaj malo nervozni, saj je jasno, da bo šlo največ sredstev tja, kjer so programi pripravljeoi, kigr je dovolj; nja in so vzpostavljene mre podarstvom, občinainl in znanostji hnamo šest ključnih projektov, v pr Predsednik Sveta Savinjske regije ostaja sia tinski župan mag. Branko Kidrič, vrsti Tehnopolis plus, ki ne vključuje le Celja, ampak devet regionalnih središč, med drugim tudi Gorenjev dizajn center, vsebuje mrežo tehnoloških centrov v regiji, mednarodno univerzo., konzorcij con regije, infrastruk-turne projekte porečij Savinje in Dra-vinje in številne druge,« je povedal laančnik. Tudi v odnosu do države naj bi bilo vse v redu. .»Res-pa ne stojimo najbolje v odnosu do nekaterih občin, ki so že prej nasprotovale skupnim projektom in so zdaj ostale brez njih, brez agencije in brez možnosti za črpanje sredstev,« je povedal Klančnik. Predsednik sveta mag, Branko Kidrič pa je povedal, da so se seznanili s sprejetim regionalnim programom do leta 2013 in z izvedbenim delom tega programa za prihodnji dve leti. »Ob tem smo se dotaknili tudi izjemno pomembnega programa za razvoj regije - umestitve tretje razvojne osi v prostor. Ob tem smo obravnavali obe različici; preko Celja in preko Kozjanskega do Dobovca, Konkretne odločitve še ni, saj tudi študija izvajalcev predvideva več možnih umestitev v prostor. Svet se je tako le seznanil s študijo in bo obe različici obravnaval enakopravno,« je povedal Kidrič. Ker so büi vsi sklepi sprejeti soglasno, je mogoče sklepari, daje kljub drugačnim namigovanjem vsaj pri določanju razvojnih prioritet regija bolj enotna kot kdaj koli poprej, >>2e do naslednje seje bomo dobUi odgovore na nekatera odprta vprašanja, zlasti glede ključa delitve denarja za pomembne razvojne projekte v prihodnjih letih. Pomembno se mi zdi, da bomo v dveh mesecih, kolikor je še časa, da oddamo skupen program na vladne službe, prišli do ključnih skupnih projektov, ki jih bomo tudi financirali skupaj, ne glede na to, koliko je posamezen projekt pomemben za posamezne subre-gije,« je poudaril Kidrič. BRANKO STAMEJČlC Voz z mrtire točke v Žalcu v ospredju partnerstvo, v Velenju unija v začetku tedna sta se v žalski in velenjski občini »zgodili« prvi delovni seji občinskih svetov po jesenskih lokalnih volitvah. V obeh občinah so praktično po treh mesecih imenovali potrebna delovna telesa, vendar predvsem zaradi podpore - lahko bi rekli opozicijskih - Partnerstva za hitrejši razvoj občine Žalec in Unije za razvoj v Velenju. V Žalcu je neuradni vodja partnerstva, ki Ima 17 glasov v 29-članskem občinskem svetu, Jurij Blatnik (SDS),ki je postal tudi predsednik t. i. Kviaza. Žalsko sejo so sicer prekinili, da do v nih od- borih do ponedeljka pr čili gradivo za predlagane sklepe. »V partnerstvu se je zbralo več strank in skupin v želji, da se voz premakne z mrtve točke, saj so usklajevanja predolgo trajala. Ne želimo biti niti koalicija niti opozicija, ampak delujemo izključno kot pomoč županu,« je povedal Blatnik, glede delovanja partnerstva pa dodal: «Ne vidim razloga, zakaj ne bi predlogov, dobrih za občino, sprejeli. Normalno je tudi, da bomo pod- Lojze Posedel prii dobre županove ideje, imenovanje podžupanov pa je domena župana. Partnerstvo bo nj egove predloge pod-prio.« «Pričakujem, da se bo partnerstvo )legitimiralo<, kdo so njegovi predstavniki, in da bo predstavilo svoj program. Dobro bi bilo. da bi vedeli, kakšne so usmeritve na posameznih področjih. Da ne bi s strokovnimi službami pripravili gradivo, ki bi ga potem na seji raztrgali, temveč da delamo v skladu z njihovim programom, za katerega upam. da ga imajo,« je povedal žalski župan Lojze Posedel (LDS). »Želim si, da bi formalno uredili, kako bomo naprej sodelovali. Občini Žalec bo storjena vehka škoda, če ne bomo uspeli imenovati treh podžupanov iz najmočnejših strank v občinskem svetu.« Brez zamer Tudi velenjski glasovalni stroj je za predloge posameznih delovnih teles, ki jih je pripravil Kviaz pod vodstvom Franca Severja, tekel kot namazan. Vendarie pa je torkova seja minila v priča- SrečkoMeh kovanju pogovorov med izvoljenim županom MO Velenje Srečkom Mehom (SD) in predsedujočim Unije za razvoj Francem Severjem [SDS), ki sta se v sredo prvič uradno sestala. Po pogovorih sta oba poudarila, da je šio za povsem normalno srečanje, brez zamer. Na srečanju sta se dogovorila, da bosta do konca tedna predlagala po štiri predstavnike za posebno delovno skupino, ki bo preučila program unije in ga po potrebi tudi dopolnila. US rä; rail Kl Denar za predlansko škodo Vlada je včeraj sprejela poročilo o uresničevanju prvega delnega programa odprave posledic škode zaradi poplav in drugih posledic neurij s točo, ki ga je sprejela aprila lani. Gre za škodo po naravnih nesrečah v letu 2005. Na seji so sprejeli tudi drugi dehii program. V njem so izhodišča za razdelitev letošnje proračunske 1 njegovo izvedbo, vlada pa se je na seji prav tako seznanila z oceno, koliko denarja je potrebnega za celovito sanacijo prizadetega območja. Za izvedbo drugega delnega programa je treba iz letošnje rezerve zagotoviti 3,4 milijona evrov, od česar bo za obnovo občinskih objektov namenjeno 2,3 milijona. Ta denar bo prejelo 19 občin, med njimi polovi- caz našega območja. Največ, 440 tisoč evrov bo za občinske objekte prejelo Laško, sledi Žalec z 208 tisoč evri, najmanj pa bo prejelo Dob-je, ki lahko računa na štiri tisoč evrov. Med prejemniki so še občine Dobrna (29 tisoč evrov). Kozje, Podčetrtek (po 104 tisoč evrov), Prebold (37 tisoč evrov), Radeče, Tabor (po 29 tisoč evrov) in Šentjur (19 tisoč evrov). Vlada je zadolžila ministrstvo za okolje in prostor, da drugi delni program udejani do konca oktobra. Občine bodo denar prejele po predložitvi dolgov, da so porabile 1,5 odstotka svoje proračunske rezerve v letu, v katerem se izvajajo ukrepi, za odpravo posledic na svojem premoženju. BRANE JERANKO KJE SO NASI POSLANCI? Salto mortale Pred dvema letoma je vladajoča koalicija začela trgati sadove volilne zmage, opozicija pa je začela biti plat zvona in iznašla izraz kadrovski cunami. Bilo je očitno, da siabo prenašajo poraz, prav tako očitna je bila zagretost nove oblasti pri političnih menjavah. Po prepihu v gospodarstvu -najprej so pospravili vse »old boyse«, ki še niso pravočasno videli, kam piha, nato so odleteli mladi, a po-nekompatibilni ka- dri - je bilo jasno, da bo čiščenje obsežno. A to gre v zakup zmagovalcem, posebej če so zamerljivi in maščevalni. Naslednji korak so bili mediji, dresiranja so se lotili malo s pomočjo voljnih lastnikov, malo s popravki zakonodaje. V obeh primerih so bili izrazito učinkoviti, prav osupljiva pa je hrbtenična upogljivost nekaterih menda pokončnih osebnosti iz te branže. Tudi bolj spravljivi opazovalci dogajanja so lahko opazili, da je čistka sistematična, saj se je lotila vseh motečih izrastkov, največ skrbi pa povzroča udomačeva-nje nadzornih mehanizmov z oblasti prijaznimi kadri. Tbdi ločine volitve so bile nov kamenček v mozaiku kulturnega boja, kot nekateri levičarski teoretiki imenujejo kadrovsko vetrenje slovenske oblasüie strukture. Le-vosredinske stranke so izgubile še nekaj okopov, njihova posredna tolažba je bume-rang Zoran Jankovič, ki se je vrnil iz kadrovskega izgnanstva in zavzel prestolnico. Opoj oblasti pa je že začel kazati svoje stranske učinke, saj se znotraj koalicije pojavljajo prve razpoke nezadovoljstva, krhajo se celo odnosi v nekoč izrazito monolitni partiji predsednika vlade. Kljub temu »mašina« še melje, kar se te dni kaže pri izbiranju guvernerja Banke Slovenije. Dosedanji guverner Mitja Gaspari; ki je bil še med nedavno proslavo v slovo tolaiju kljub LDS-ov-skem pedigreju čaščen kot boter slovenskega evra, je v teh dneh doživel spektakulären padec. Po vnovični kandidaturi so se pojavila sum-ničenja, če že ne kar obtožbe, da je bil v resnici peto-kolonaš, ki se je trudil spodkopati naš vstop v evroob-močje. Značilen je način obračunavanja z za nov režim neprijetnimi ljudmi, ki pa se jih ni pametno lotiti z neposrednim napadom, Takrat vedno kot strah iz škatle iz-skoči plemeniti Zmago Jelinčič (SNS) in zastavi svoj namazani jezik, ki je seveda zaščiten s poslansko imuniteto. Tako je bilo vprimeru razpustitve vladi neprijetne Kosove protikorupcijske komisije, podobno so ga uporabili za vložitev interpelacije zoper ministra Janeza RudoH Petan Drobniča, sedaj se je lotil pranja Gasparijevega umazanega perila. V pismu predsedniku DZ-ja namreč zapisal, da je Banka Slovenije Evropski centralni banki posredovala tajne dokumente z negativnimi ocenami slovenskega gospodarstva, ki bi državo prikazali kot nesposobno doseči konvergenčne kriterije za vstop v območje evra. To so v Banki Slovenije zanikali ter povedali, da so pripravljeni pokazati vse gradivo, ki je bilo poslano v Frankfurt. »Sedemkrat na pol strani teksta sta uporabljeni besedni zvezi >naj bi<,« so v SLS-u komentiral pisanje kolega Jelinčiča in ostali pri podpori Gaspariju. V LDS-u in SD-ju pa so prepričani, da gre za še en vladni manever, s katerim si želijo vodljivega človeka na čelu formalno neodvisne Banke Slovenije. Toda v SDS-u in NSi-ju so skupaj s SNS-om že na novem kurzu. Zasedanje mandatno volilne komisije pod taktirko Vranskega poslanca SDS Franca Sušni-ka je pokazalo, da v SDS-u Gaspariju očitajo stare grehe iz 90.ih. Tako Banka Slovenije pod njegovim vodstvom naj ne bi dovolj kakovostno preoblikovala hranil-no-kreditnih služb, sporno naj bi bilo tudi ravnanje v primeru Zavarovalnice Triglav in SIB banke. Namere največje vladne stranke je pokazala tudi razprava konjiškega poslanca Rudolfa Petana. »Tudi če (Jelinčičeve obtožbe, op. p.) ne držijo, to ne pomeni, da se ne dajo pridobiti drugi dokazi, namreč dokazov ni nikoli preveč,« seje zareklo konjiškemu poslancu. In se je potem vprašal, kako je ob vseh govorih o kadrovskih cuna-mijih mogoča tako visoko gospodarstvo rast, eden najnižjih javnih dolgov in tako majhna nezaposlenost. »Kako je to mogoče po vseh napakah, po vseh teh neumnostih, po vseh teh slabih stvareh, po vseh teh negativnostih, ki jih očitate, da je pa stanje v Sloveniji precej dobro?« je Petan vprašal opozicijo. Saj res. Kako je to mogoče, ob menda skoraj kriminalnem guvemeiju osrednje banke? SEBASTUAN KOPUŠAR Podružnična šola v Pristavi pri Mestinju, ki so jo delno celovito prenowli ter delno zgradili na novo lani. Nekoč je bil jajčni Icraij v Pristavi pri Mestinju so imeli prvi o! družina t. i, jajčnega kralja: Edvard in Amalija Suppanz s svojimi tremi sinovi. Prvi avto pred cestami - Pestro društveno življenje v Pristavi pri Mestinju - O nesoglasjih s Podčetrtkom Pristavo pri Mestinju bežno poznajo številni tranzitni potniki, ki hitijo proti termam v Podčetrtku. Kraj med Šmarjem pri Jelšah in termami si zasluži bistveno več pozornosti, saj ga med drugim odlikuje razvejana društvena dejavnost. Največja zanimivost kraja je spomin na l. i. jajčnega kralja Suppan-za, ko je bil v Pristavi sedež podjetja evropskega slovesa. O enem najpomembnejših podjetij na Slovenskem v avstroogrskem in sta-rojugoslovanskem času še vedno pričajo zanimive pristavške zgradbe, ki opozarjajo na prvega izvoznika jajc iz velike Avstro-Ogrske, že od leta 1852, Ohranjena je tudi Suppančeva mogočna vila. Jajca so bila prvotni vir Suppan-čevega gospodarskega imperija, ki so se jim pozneje pridružile različne druge izvozne in uvozne dejavnosti, v različnih evropskih državah- Del rodbinske^ imetja je bil celo v daljnem Egiptu. V odmaknjeni Pristavi pri Mestinju so tako imeli prvi osebni avtomobil v lasti veletrgovca in veleposestnika Suppanza že pred prvo svetovno vojno. Prej kot spodobne ceste. iUapredeic, nesoglasja Danes je v Pristavi za sodobne čase malo delovnih mest, krajani odhajajo dnevno na delo predvsem v Celje, Rogaško Slatino, Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek. V KS, kjer so tri trgovine, poštni urad, šola, vrtec, sedež župnije, betonama, nekaj obrtnikov ter turistična objekta, si zato želijo še obrtno cono, V začetku tedna, ko smo se v kraje vno-gasUskem domu srečali z najboljšimi poznavalci Pristave, so nam povedali, da hi v kraju radi pridobili tudi stanovanja za mlade družine ter zgradili še blizu kilometer pločnika, kar naj bi bilo prihodnje leto. V kraju sicer ne skrivajo zadovoljstva nad pridobitvami zadnjega desedetja, med katerimi je predsednik KS Srečko Gobec naštel dobre tri kilometre pločnikov, novo večnamensko dvorano, ureditev pokopališča skupaj z vežico, javno raz- četrtek smo sicer z njenim posluhom za našo KS, gledano na splošno, zadovoljni,« dodaja. Zmagoviti gasilci Da so v KS družabni in ustvarjalni ljudje, dokazujejo njihova društva. Najopaznejše je pristavš-ko gasilsko društvo, ki ga deveto leto zelo uspešno vodi predsednica Dragica Gobec. Mentorica ženske desetine, ki je že bila na prvem in drugem mestu v državi (zmagala je tudi na tekmovanju v Avstriji), je kar dve desetletji. »Imamo kar dve skupini A članov, mlajših od 30 let, ter eno desetino B članov, starejših od 30 let. Tudi člani so zelo uspešni, precej tekmujejo tudi na sosednjem Hrvaškem,« je zadovoljna. V društvu imajo še tri desetine pionirk, pionirjev ter mladincev. »Z glavno opremljenostjo smo zaenkrat zadovoljni, z zaščitno opremo pa ne, zato pričakujemo pomoč občine.« Predlani so dobili novo gasilsko vozilo, lani so povečali tri gasilske garaže. »Pri tem želim opozoriti na poseben posluh krajanov,« je zadovoljna Gobčeva, ki je prav tako na Čelu pristavškega kiiltume-ga društva. To skrbi za izvirne prireditve ter vključuje skupino Vaške pevke iz Pristave, s katero Gobčeva tudi prepeva. Med prireditvami so najodmevnejša srečanja starejših har-monikaijev in ansamblov (starih več ni Destami, že pred prvo svetovno vojno. Na fotografiji svetljavo in podobno. »Naša KS je nedvomno zelo napredovala, vendar z odrekanjem krajanov, ki so še pred nekaj leti med zadnjimi plačevali samoprispevek,« je omenil predsednik, ki je na čelu KS že štiri mandate. Lani je prejel za svoje delo občinsko priznanje. Preteklo leto so med drugim pridobili velik prizidek šole ter z njim prvi vrtec (z dvema oddelkoma), za katerega so si prizadevali vsaj dve desetletji. »V novi stavbi smo zeio zadovoljni, še več, navdušeni,« ni skrivala zadovoljstva vodja šole Erna Kolar, Potrebe? »Trenutno m k sreči nobenih, saj smo v tem mese cu pridobili še novo opremo za računalniško učilnico.« V šoli je v petih oddelkih 49 učencev, v vrtcu 33 malčkov. V KS računajo letos na posodobitev dolgega odseka glavne ceste na območju Svete Eme ter rekonstrukcije cest v Nezbišah, v Skrbniku ter Jerčinu. Te naj bi fi- nimo, da bi nam kot največji KS v občini pripadalo iz proračuna malo več denarja,« pojasnjuje Srečko Gobec, ki je v tem smislu nastopal v času. ko je bil občinski svetnik, zdaj pa se ne strinja z delitvijo iz proračuna skupina drugih svetnikov, med katerimi je nekaj novih obrazov. »Kljub občasnim nesoglasjem z Občino Pod- V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali TREMERJE. Našega novinarja boste našli v nedeljo, 28. januarja, ob 10. uri v Gostišču Drak-sler, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa mu predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! kot 60 let), mladih harmonikarjev in ansamblov (do 18 let) ter ljudskih pevcev in godcev. V kraju, ki meji na turistične objekte Term Olimia, so pred osmimi leti ustanovili še turistično društvo, s predsednikom Srečkom Gobcem na čelu. Med njihovimi tradicionalnimi prireditvami so kolesarski maraton po občini Podčetrtek, turistično romanje med petimi cerkvami pristavške KS, na Kmečki paradi prikazujejo stara opravila in običaje, pripravljajo Martinov pohod po vinski cesti ter žive jaslice. Gobec omenja, da težko pričakujejo ponovno ojezeritev Vonarskega jezera, katerega velik del bo v pristavški KS. Najbolj množično društvo? S 360 člani je to Društvo upokojencev Pristava pri Mestinju, ki deluje še na območju KS Zibika in Tinsko v sosednji šmarski občini. »Naše poslanstvo je predvsem druženje,« je med našim obiskom opozorila društvena tajnica Marija Gobec. »V društvu delujekomisija za socialna vprašanja, ki jih mi sami ne moremo rešiti, ampak nanje opozorimo pristojne,« je še povedala. Člani se največ zanimajo za izlete, vsak mesec izletnike odpeljeta na pot kar dva avtobusa, najbolj priljubljena pa so letna romanja na Brezje. Skupaj praznujejo dan žena, pripravljajo srečanje upokojencev na Tinskem, obiskujejo bohie in najstarejše Člane ... V ^čevnad KS je tudi veliko zanimanje za planinstvo, saj ima planinsko društvo 50 članov, ki se jim je po novem letu pridružila še skupina 20 cicibanov. »Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1999, ima manjšo planinska postojanko na Mali Rudnici, predvsem za lastne potrebe,« je povedal predsednik SUnko Drofenik. Pripravljajo prvomajski in božični pohod z baklami, planinske izlete po Sloveniji, imajo svoj markacijski odsek, ki med drugim skrbi za pristavški odsek Evropske pešpoti čez Sveto Emo ... V Pristavi so navdušeni tudi nad športno dejavnostjo. Pomočnik predsednika športnega društva -Zvonko Drofenik je opozoril na košarkarsko sekcijo, ki se v občinski ligi bori za prvo mesto, sekcijo malega nogometa, dve ekipi paint-balla, na veterane (vsak torek igrajo košarko), oživiti pa nameravajo še žensko odbojko, S prostorskimi pogoji za športno dejavnost so trenutno zadovoljni, saj je športno igrišče od predlani osvetljeno. Poleg omenjenih deluje še Lovsko društvo Pristava in to na območju Zibike, Tinskega in Pristave, ponovno ustanavljajo krajevno organizacijo Rdečega križa ... Zaradi vse te ustvarjalnosti pri-stavških ljudi sploh ne čudi, da je bil nekoč izjemno uspešni jajčni kralj prav iz tega kraja. BRANE JERANKO lancir J proračui občin sedežem v Podčetrtku, kjei haja že vrsto let do odmevni soglasij z delom svetrukov i: stave pri Mestinju ... Zakaj? pn- NXRC v hnijevniy^asilskem domu v Pristavi pri Mestinju smo se pogovaiiali z Zve Sreeliom Gobcem, Eiuu Kelui in Stanliom Dtofenihem. V vinslio lilet pristavški!, društev vstopajo shazi izviram Na »eksotikoff ust^ s^bč. pritrdilo lekarnam opozarjali že lani Ravnanja Žalskih lekarn Občine Žalec niso pretirano motila - Posedel: »Kaj se bo zgodilo, če ne bodo ugotovili ničesar?« Protikorupcijska komisija bo, kot smo že pisali, prihodnji teden podala načelno mnenje, ali je sum korupcije v primeru Žalskih lekarn utemeljen. Številnih potovanj na ekskurzije, kongrese in zabave, ki naj bi jih farmacevtske družbe organizirale za lekarnarje in zdravnike, sta se vsako leto udeleževali tudi Udija Pavlovič in Nateša Cater iz lekarne Žalec, kar se Pavlovičevi, direktorici lekarn, ne zdi sporno, zato očitke ostro zavrača. Očitke zavrača tudi Dragan Pavlica, lastnik podjetja Grafiti, ki je izdelalo študiji za informacijski sistem homeo-patskega zdravljenja za potrebe Žalskih lekarn. Za omenjeno podjetje jih je izdelal Viljem Pavlovič. Študiji so, kot smo že pisali, lekarne pre-plačale in svojemu namenu nista nikoli sluzih. A Pavlica ob tem pravi, da so kot vedno svoj posel opravili korektao, kaj pa se je dogajalo potem, ni bilo več v njihovi pristojnosti. Dragan Pavlica Na nepravikiosti lekamiških potovanj je na eni izmed sej aprila lani opozarjal tudi takratni občinski svetnik Gvido Hribar. Nasprotoval je izplačilu nagrade za uspešno vodenje lekarn Pavlovičevi, saj so te poslovno leto 2005 zaključile z 25.038 evri (dobrih 6 milijonov) izgube. Vsvoji razpravi je, kol pravi, dokazoval, da do izgube ne bi smelo priti. »Vse, kar bi bilo treba storiti, je zmanjšanje števila poto- vanj in zabav ter odgovomeje pristopiti k porabi sredstev,« je še vedno prepričan. Aje ustanovitelje Javnega zavoda Žalskih lekarn takrat kaj malo motilo njihovo ravnanje in so ji nagrado kljub temu izpla-čaU. Hribar meni, da žalskega župana Ixjzeta Posedela takrat niso zanimale podrobne predstavitve »eksotičnih« potovanj in zabav žalskih lekarnarjev. Ta naj bi mu celo dejal, da naj se z razkritimi podatki obrne na za to pristojen organ. Hribar še pravi, da so se v posmeh njegovim opozorilom potovanja nadaljevala. Odgovora na svetniško vprašanje, kdo so bili udeleženci aktualnega potovanja junija lani v Španijo, ki je potekalo v približno enaki udeležbi kot v London, kamor je od 14 zaposlenih lekarnarjev odšlo 33 ljudi, med njimi tudi žena žalskega župana Juli-jana Posedel, do danes še ni dobil. Hribar je prepričan, da so tovrstna dogajanja tudi plod privolitve lokalne politike, ki je nekatera ravnanja močno spregledala. Žalski župan Lojze Posedel kolektiv Žalskih lekarn označuje kot izredno strokovno podkovan kolektiv, s katerim občina dobro sodeluje. Glede aktualnih dogajanj je prepričan, da je to stvar ustreznih ustanov, da zadevo raziščejo. S podatki Hribaija so se resda podrobno seznanili, kot pravi, a so svetniki takrat izglasovali, da občinski svet ni mesto, «kjer bi se razpravljalo, kje kdo večerja in kaj ima na krožniku.« Bodo pa v sredo sklicali svet zavoda in se ponovno seznanih z določenimi podatki ter počakah na končno poročilo kriminalistov in Kosove komisije. V primeru, da bodo ugotovljene nepravilnosti, »bomo ukre-pah, kot moramo,« pojasnjuje. »Se pa ob tem bolj sprašujem, kaj se bo zgodilo v primeru, tla se ne bo ugotovilo nič spornega,« pravi. »Zelo enostavno je nekoga oblatiti in ko se dokaže, da to ni res, ne sledi niti opravičilo,« ob tem zaključuje Posedel. MATEJA JAZBEC Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti sklepa ministrstva za zdravje o obveznostih lekarn za posredovanje podatkov za izravnalne sheme zdravstveni zavarovalnici Vzajemna, začetem na pobudo Javnega zavoda Pomurske lekarne iz Murske Sobote, odločilo, da se sklep ne bi smel uporabljati, ker ni bil objavljen v uradnem listu. Že samo to je po mnenju ustavne^ sodišča dovolj, da sklep sploh ni začel veljati in se tudi ni smel uporabljati. Lekarne so takšno odločitev pričakovale in pozdravile, medlem ko Vzajemna poudarja, da odločitev ustavne^ sodišča ne govori o rebrni sklepa ministra za zdravje, ampak le o tem, da bi moral biti objavljen v uradnem listu. Vztrajajo, da jim morajo lekarne ne glede na to v skladu z zakonodajo pošiljati pravilno izdane račune z vsemi podatki, ki jih ta zahteva za preverjanje pravilnosti in upravičenosti izdanih računov. Lekarniška zbornica se, kot doslej, s tem ne strinja in je že napovedala odškodninske tožbe proti ministrstvu za zdravje in Vzajemni. Z njo bo terjala poplačilo nastale škode in stroškov. Dolg Vzajemne do lekarn je namreč že presegel 800.000 evrov Hkrati pričakujejo, da bo zdravstvena zavarovalnica takoj poravnala vse zapadle dolgove za plačilo zdravil, ki so jih lekarne že izdale njenim zavarovancem. Sklep ustavnega sodišča pa bi moral imeti po besedah odvetnika Marjana Feguša neposreden vpliv na kazensko ovadbo, ki jo je zoper Lilijano Grosek vložila Vzajemna, saj ji v njej očita nespoštovanje minisurovega sklepa. »Tožilstvo bi moralo to ovadbo ovreči,« meni Feguš. Neodvisno od te^ sklepa pa so lekarne opozorile pro-tikorupdjsko komisijo še na to, da pogodbe med njimi in zavarovalnicami niso bile nikoli potrjene na agenciji za zavarovalniški nadzor in so torej v nasprotju z določili zakona o zavarovalništvu. Ministrstvo za zdravje medtem še vedno pripravlja pravilnik, ki naj bi razrešil sporno pošiljanje podatkov zdravstvenim zavarovalnicam. V uradnem listu naj bi bil objavljen v kratkem. MBP Kje je 10 centov? Parkiranje je ena Ustih vsakdanjih stvari, ki ljudi velikokrat razjezi, äe preden za svojega jeklenega lepotca sploh najdejo prazno parkirno mesto. Našega bralca Je na primer ujezilo vprašanje, zakaj parkomat ne vrne denarja, saj enour-no parkiranje v modri coni v Celju stane 0,90 evra, on pa ima v žepu 1 evro. Kam gre oziroma komu ostane 10 centov? —gymissawmTuar. i Q-»«TtiE»RA64 DENARJA Bralec se je razburilpopol-noma brez potrebe. Kot so nam pojasniU na celjskem ZPO-ju, parkomati ne vračajo denarja, ker so tako izdelani. Ljudje zaradi tega niso nič prikrajšani, saj parkomati zaznajo kovanec za 1 evro in to pri odmerjanju parkirnega časa tudi upoštevajo, tako da k 60 minutam prište-jejo še nekaj minut možnosti parkiranja. Ljudje torej le nismo toliko pozorni, saj je enako veljalo tudi v obdobju toiarja, pravijo na ZPO-ju, kjer niso pozabili še dodati, da se prej za to ni nihče zanimal, niti novinarji, no, vprašanje pa je, ali so odgovorni za parkiranje in parkirne po- !313 7?3 Paricomat vam zdaj jasno pava, da ne vrača drobiža. vršine na to ljudi kdaj tudi natančno opozorili. Zvito je ravno obratno dejanje, Na primer, da morate v mestu opraviti nujno stvar le v nekaj minutah. Ali bo parkomat zaznal, da ste vanj vrgli le 20 centov in vam natisnil listič le za nekajminutno parkiranje? Ne! Takrat boste morali plačali (najmanj] za celo uro! Ker pač »nihče ne pride v mestno jedro le za 10 minut,« so nam povedali odgovorni. Kaj pa na primer obisk lekarne, ki traja redkokdaj več kot pol ure ...? Način dela je tak, da avtomobila ne olisičijo ali kaznujejo voznika, če vozilo pusti brez listka nekaj minut, kazen sledi le, če redarji pri drugem obhodu, ko so vozilo enkrat že zaznali, avtomobil z neplačano parkirnino še vedno opazijo, odgovarjajo na ZPO-ju, SŠ, foto: GK o cetis Jelen zrel za odstrel Zmešnjava na celi črti - Družba v postopku prisilne poravnave - Edini izhod stečaj? - Vroč spopad za mrhovino Gostinsko podjetje Jelen v ii Konjicah, ki je v postopku prisilne poravnave, zadnjih pet let klavrno propada. Stečaj so delniški družbi, ki ima v lasti hotel Dravi-nja ter v dvorcu IVebnik Tehnološki inovacijski zavod Dravinjske doline in zavod Educata, napovedovali že leta 2002, a se je nekako prebil do danes. Sedaj tudi Branko Dordevič, ki vodi postopke prisilne poravnave, ocenjuje, da bi bila edina rešitev za podjetje stečaj. Tb pa je menda tudi cilj povezanih posameznikov, ki bi radi za malo denarja prišU do velikega premoženja. Na Jelen se je spet zvalilo . neskončno govoric, medsebojnih obtoževanj in ovadb. Domala vsak akter nastopa tako v vlog obtoženca kot tistega, ki toži. Če hočemo vedeti, kaj se v resnid dogaja, se lahko nesemo na ugotovitve Branka Dordeviča. Povedal je, da je do 15. januarja 47 upnikov prijavilo za 314 tisoč evrov terjatev, vendar pričakuje, da bodo dosegle vsaj 412 tisoč evrov. «Dokler bilanca še ni narejena, je o natančnih Številkah težko govoriti,« pravi. Še več skrbi povzročajo hipotekami upniki. Na hotelu Dravinja in Trebniku je namreč za 1,5 milijona evrov hipotek (celotno premoženje je vredno 1,8 milijona evrov). Za hotel je največji hipotekami upnik Zavarovalnica Tr^lav, na dvorcu Trebnik pa Anchi in Falco inženiring. To so tudi glavni razlogi, zaradi katerih bi bila tako za ohranitev hotela kot Trebnika po Dordevi-čevem mnenju najboljša reši- Tarantalo... Z odlično kjer saje vadno kaj dagajalo. Vse to je preteklost. tev stečaj: «Le v tem primeru bi namreč lahko uspešno uredili tudi lastninske in pravne odnose, ki so sedaj povsem nepregledni. Skupščina delniške družbe se ni sestala že od leta 2003, nadzorni odbor, v katerem so Franc Tomažič (predstavnik kapitala), Boris Klančnik (delavcev) in Tomo Penič (malih delničarjev), svoje naloge ni opravljal in ni imel vpogleda v poslovanje podjetja. S 1. januarjem letos je za direktorja imenoval svojega predsednika Franca Tomaži-ča,«pravlDordevič. »Mojana-loga je, da poskrbim za zakonitost postopkov in zaščitim upnike,« poudari, a vseeno doda: «Probleme so začeli reševati tri leta prepozno. Ocenjujem, da je za mesto Konjice, ki potrebuje tako hotel kot Trebnik, najbolje, da gre vse v stečaj. Seveda se lahko upniki še vedno odločijo za prisilno poravnavo.« Kdo bo koga? Prvi preplah so zagnali mali delničarji junija 2002. Sumili so, da jih hoče takrat 40-odstotni lastnik podjetja Franc Tomažič namenoma pahniti v stečaj, svoj delež pa bi naj zaščitil tako, da se vknjižuje na nepremičnine Jelena preko svo-jili dveh zasebnih podjetij Anchi inženiring in Falco inženiring, d.o.o., podjetja vlasti To-mažičeve žene Dragice, ki je vknjižila hipoteko na dvorcu Trebnik. Tomažič je postal le- Franc Tomažič je na čelu družbe Jelen vsakič, ko Je najbolj vroče. Vzrok ali posledica? ta 2001 p Želja lahko postane resničnost Varna finančna prihodnost za nova in rabljena vozila vezana na investicijske sklade =Fond polica ^^m AtkA ^^m 1 Celje, Stanetova ulica 5, tel.: 03 49018 05 j odbora, 1. februarja 2002 pa je postal direktor in že takrat začel pripravljati sanacijski program. Sledilo je zniževanje plač in odpuščanje delavcev. Mali delničarji so bili nezadovoljni tudi z nadzornim odborom, v katerem je delavce že takrat zastopal Boris Klančnik, nekdanji direktor in nato Prokurist. Mali delničarji so vložili tožbe proti Toma-žiču in vsem tiem članom nad-zomega odbora. Razmere v podjetju so bile nevzdržne. Dobri delavci so odhajali ali bili odpuščeni, nihče ni nikomur verjel. Probleme bi naj rešili na skupSäni. Namesto ene so imeli dve; eno so sklicali mali delničarji, dm-go uprava Jelena. 6. septembra so na izredni skupščini, ki so jo sklicali mali delničarji, izrekli nezaupnico upravi z direktorjem Francem Tomaži-čem. Vodenje uprave je spet prevzela Branka Klančnik Vrečko, ki je bila prej vodja hotela, Tomažič pa jo je najprej razrešil, nato pa sprožil disciplinski postopek, v katerem so ji izrekli ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi izdaje poslovne skrivnosti (brez zaposlitve sta ostali tiidi Gabrijela Kunst in Urša Dom). Potem se je zgodila še skupščina, ki jo je sklical Tomažič in Jelen je imel naenkrat dva direktorja: Klančni-kovo in Tomažiča. Podjetje je dejansko vodila Branka Vrečko Klančnik, vodenje TIZ Dravinjske doline je spet prevzela Kunstova, zavod Educata pa Domova, Marca lani je nadzorni odbor r imenoval za direktorja nekdanjega kriminalista iz Slovenske Bistiice Andreja Hvalca {za sta bila Tomažič in Penič, Klančnik proti). Novi direktor je odkrival nove nepravilnosti in jih prijavil protikorap-djski komisiji. Na udaru so se znašli Klančnik, Klančniko-va, Kunstova in Domova. Eden g^vnih oätkov je bil, da TIZ, ki ima prostore vTrebniku, ne plačuje najemnine, vprašljiva pa da je tudi poraba nepovratnih sredstev za razvojne projekte, ki jih Boris Klančnik kot direktor RRA Celje usmerja iz strukturnih skladov v TIZ. Klančnikovi je Hvaleč poleg slabega poslovanja še očital, da v letih 2004 in 2005 ni sklicala nadzornega sveta. Vse pa da bi se naj dogajalo z enim samim namenom: podjetje spraviti v stečaj in ga poceni odkupiti. Seveda se je za tožbo odločila tudi Branka Vrečko Klančnik, saj naj bi jo Hvaleč nepravilno razrešil. No, tudi Andreja Hvalca so že septembra razrešili (domnevno spet nepravilno) . Za kratek čas, le do konca leta, ga je nasledila Jasmina Kadilnik, potem pa spet Franc Tomažič. O tem sta se menda sporazumela kar sama s Tomom Peničetn, Boris Klančnik je zato proti obema že vložil tožbo in prijavil nepravilnosti davčni, tržni in delovni inšpekciji. Poslovanje delniške družbe pa preiskuje tudi policija - prijavo je vložil Andrej Hvaleč. Kot vidite, je zmešnjava popolna, veliko več dela kot kuharji in nata]ših stvan, moramo pnti v Imovino kot prvi, ker takrat t» na tigovmstah policah še precej lepih stvan^ z vsakim kupcen pa se številol^ih stvan zmanjšuj e m s tem pada tudi možnost, da bomo mi v pnhodnje ctilečem v lepe stvan, bomo imeli dobro smučarsko opremo ... Skratka, brez sranu, : prosim,zagrebimosepredvse ostale, uporatamo ttu^i komol-•• ce, če je trelsa, č^iiavto ni lavno lepo, samo da bomo. lepi. Z drugura besedami, normalen nakup, brez giečeinz višjimi cenami si Miko pnvošči zgolj, •elita, preostali si lahko privoščijo zgolj čredm nakup, v fehl, da bi izgledali kot dita, čeprav šele čez in mesece, ko že zamujajo trend. Vse skupaj je seveda popolnoma j^no tistim, ki tovrsmo. razmišljanje narekujejo m dajep vtis, da je to resmftio zadnja priložnost. da pn^te dotako Želenega st^usa. Brez panike, -če niste tremöno v trendu, boste pa čez nrf?aj 1«, ko se bo obr-nilt D.0.0. PROIZVODNJA VZMEn,KOVINOPLASTIKA.KOVIMSKI IZDELKI Cesta v Celje 2 • Ljubečna • 3202 Ljubečna • Slovenija Tel.:**386 (03) 7806210,+-386 (03)780 62 20 Fax:^^386(03) 5461-231 zaradi širitve proizvodnje iščemo t na naslednjih področjih; Za vsa področja se iščejo vodje oddelkov in delavci. - komerciala (nabava, prodaja) - računovodstvo - planiranje - kontrola - razvoj - orodjarna - skladišče - tehnologija - proizvodnja (dela na CNC avtomatih za navijanje vzmeti in brizganje plastike, dela na CNC stružnih in olxlelovalnlh centrih, dela na stiskalnicah, montaži in kalilni liniji. Vsi kandidati, lahko tudi pripravniki ali absolventi, ki imate veselje do dela, pošljite prošnje s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izobrazbi na naslov: Šumer, d.o.o., Kadrovska služba, Cesta v Celje 2,3202 Ljubečna. TOiC 10 CELJE NOVI imi Proračun pod streho? Celjski mestni svet bo v torek sprejemal letošnji proračun, naravnan na kar 83,5 milijona evrov Celje za letos in prihodnje leto prihaja v torek na klopi mestnih svetnikov v drugo branje. Na zadnji seji so v prvem branju svetniki o njem veliko razpravljali in zlasti zahtevali več denarja za družbene dejavnosti in delovanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Ugotovitve iz razprave so poskušali vgradili v sedanji predlog, čeprav je ta že zdaj vrtoglav. Zlasti zaradi naložbe v gradnjo regionalnega Centra za ravnanje z odpadki Celje je narasel kar na 83,5 milijona evrov. Predlog proračuna je obravnaval tudi nadzorni odbor Mestne občine Celje, ki ga vodi Jože Turnšek. Za sejo je pripravil ugotovitve, ocene in mnenja ob sprejemanju odloka o proračunu občine v letošnjem in prihodnjem letu. V obeh mnenjih nadzorni odbor ugotavlja, da sta predloga proračuna uravnotežena, saj za obe leti predvidevata milijon evrov presežka prihodkov nad odhodki. Nadzorni odbor hkrati hvali naložbeno naravnana proračuna, zlasti proračun za letos, ki bo zaradi gradnje cemra za rav- nanje z odpadki nenormalno visok. Na račun te naložbe bo v proračunu več prihodkov tako od evropskega ko-hezijskega sklada kot od države in 23 občin, ki sodelujejo v projektu, prav tako bo tudi več_investicijskih odhodkov. Čeprav bo imela občina letos v svoji blagajni skoraj 18 milijonov evrov več kot v letu 2008, ko bo naložba v Cero že pod streho, se napovedujejo težave. Nadzorni odbor namreč opozarja, da utegnejo že letos zaradi tako velikega naložbenega zagona nastali likvidnostne težave, zato svetuje uporabo vseh zakonitih oblik premostitvenega financiranja, vključno z najemanjem kratkoročnih kreditov. Nadzorni odbor posebej pohvali razvojno naravnanost občine, saj bo šlo v letu 2007 za naložbe kar 56 milijonov evrov, leto zatem pa 34 milijonov evrov. Ob tem nadzorni odbor še opozarja, da bodo občinske strokovne službe morale storiti vse, da izpeljejo začnani program prodaje občinskega premoženja, zlasti zemljišč in poslovnih lokalov. Letos bo morala občina, če želi doseči v proračunu zastavljeno višino prihodkov, prodati za 2,7 mili- Celjski mestni svet bo v torek potrjeval županov sklep o začasnem financiranju, ki ga je Bojan Šrot sprejel zato, ker mestni svet v stari sestavi ni sprejel proračuna za leto 2007, nov sestav mestnega sveta pa je predlog proračuna pospremil s pripombami v drugo branje. Čeprav bodo svetniki proračun za leti 2007 in 2008 obravnavali že na isti seji, je potrditev županovega sklepa o začasnem fi- iranju lujn. malno delovanje občine do 31. marca. Županov sklep predvideva v prvih treh mesecih 7,3 milijona evrov prihodkov ter 8,7 milijona evrov odhodkov, torej 1,4 milijona evrov proračunskega primanjkljaja. Začasno financiranje se po županovem sklepu izvaja po dvanajstinah. jona evrov poslovnih prostorov in 4,5 milijona stavbnih zemljišč. Na višino proračuna ugodno vplivajo tudi spremembe zakona o financiranju občin, saj bo Mestna občina Celje iz tega naslova pridobila dodatnih 3,1 milijona evrov prihodkov. BRANKO STAMEJČIČ V Dragi pri Štorah gradijo že dmgi blok, namenjen zaposlenim pri obrtnikih na območju štirih občin celjske upravne enote. Blok je trenutno v četrti fazi gradnje, V Dragi že drugi blok nji. Vrednost naložbe znaša 310 tisoč evrov. Prvi blok v Dragi, prav tako namenjen zaposlenim pri obrtnikih na območju štirih občin celjske upravne enote, je stanovanjska ustanova zgradila že predlani. V njenem stanovanjskem fondu je trenutno 68 stanovanj, med temi približno polovica, ki so jih pridobili v svojih dveh novih blokih v Globočah pri Vojniku ter pred tem v dveh blokih v Bukovžlaku. BJ V Dragi pri Štorah gradi Stanovanjska ustanova delavcev pri s. p. že drugi blok s šestimi stanovanji. Z gradnjo so začeli junija, trenutno je blok v četrti fazi gradnje, zaradi zimske mokrote pa so z deli začasno prenehali. Z gradnjo bodo nadaljevali konec zime, pri čemer računajo na vselitev pred začetkom poletja. V dragem bloku v vasi Draga bodo, enako kot v tamkajšnjem prvem bloku, štiri dvosobna ter dve enosobni stanova- Vzorno sodelovanje med gasilci in reševalci Poklicna gasilska enota (PGE) v Celju je s Službo nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Celje pripravila praktično usposabljanje delavcev nujne medicinske pomoči in operativnih gasilcev PGE v želji po čim bolj učinkovitem reševanju v primeru prometnih in drugih nesreč. Direktor poklicnih gasilcev Janko Požežnik je medsebojno sodelovanje ocenil kot zelo dobro, vendar ved-nobolj zahtevne nesreče zahtevajo nova znanja tistih, ki rešujejo ponesrečence. Poklicni gasilci in reševalci so vzpostavili neposredno zvezo o čim hitrejšem medsebojnem obveščanju, ob tem pa se tudi že lahko pogovorijo o določenih ukrepih pred samim prihodom na kraj nesreče. Tokratnega izobraževanja so se udeležili vsi poklicni gasilci in mnogi reševalci. Najprej so opravUi tehnični del in nato še praktičnega, kjer so tudi preizkusili novo dvižno ploščad za reševanje z višjih nadstropij stanovanjskih in gospodarskih objektov. Ob srečanju so tudi poenotüi določene tehnike pri reševanju, zlasti pri oživljanju. »Lani smo gasilci in reševalci sodelovali pri prometnih nesrečah, kjer smo iz razbitih avtomobilov rešili 149 ponesrečencev, ob tem žal sedem mrtvih. Prvič smo v pravi akciji preizkusili tudi dvižno ploščad pri reševanju bolnika iz višjega nadstropja na Goriški Iv Celju- V dvigalo bolniške postelje ni možno postaviti, hoja po stopnicah je zamudna in otežkočena. Letos bomo usposabljanje nadaljevali. Saj smo dobri, vendar vedno bolj izpopolnjena oprema in zahtevne intervencije zahtevajo nova znanja,« je povedalJan-ko Požežnik, TONE VRABL Svet ustanoviteljev javnih podjetij Celjski mestni svet bo v torek sprejemal sklep o ustanovitvi sveta ustanoviteljev javnih podjetij VO-KA in Javne naprave. Popravljen zakon o lokalni samoupravi namreč zahteva ustanovitev skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v primeru, ko javno podjetje deluje v večih občinah. Svet ustanoviteljev sestavljajo vsakokratni župani občin ustanoviteljic javnega podjetja. BS Z debato do kritičnega razmišljanja Od danes pa vse do nedelje bo v Domu sv. Jožefa v Celju seminar pod naslovom Z debatnimi tehnikami o Evropskem parlamentu in ostalih evropskih in-sütucijah. Pripravlja ga Zavod za kulturo dialoga Za in prod. Seminar je namenjen učiteljem, ki bi želeli začeti z de-batnim klubom na svoji šoU ali uporabljati debatne tehnike kot aktivne metode poučevanja, kot tudi vsem tistim, ki delajo z mladimi. Vabljeni so tudi vsi, ki jih debatne tehnike zanimajo, seveda ob predhodni prijavi. Naslednji seminar bo prav tako v Celju in sicer od 2, do 4, marca (prijave na debata@siol.net). Seminar je zasnovan tako, da udeležence zelo aktivno vključuje v debame tehnike, ki pri poučevanju razhčnih predmetov delajo pouk zanimivejši, Debatne tehnike so 2 razvijanjem sposobnosti ar- gumentiranja. kritičnega mišljenja, informacijske pismenosti, zagovomištva in cele palete ostalih komunikacijskih spretnosti idealne za vzgojo za 21. stoletje. Na celjskih šolah so že vidni uspehi, Debatni klub na Gimnaziji Celje-Center je lani praznoval 10 let obstoja, debatni klubi so nekaj let delovali tudi na 1. gimnaziji v Celju in Gimnaziji Lava, v lanskem šolskem letu pa so na Celjskem ustanovili tudi prvi osnovnošolski debatni klub in sicer na OŠ Frana Roša. O kvaliteti celjskih debatnih klubov priča tudi dejstvo, da skorajda ne mine leto. da v ekipo, ki Slovenijo zastopa na svetovnem prvenstvu, ne bi bil uvrščen vsaj en dijak s celjskih srednjih šol. Doslej so bili to Anžej Dežan, Ana Jager, Barbara Rupnik, Blažka Zupan in Ina Živanovič. ANJA PAJTLER JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. OPVOZ IM RAVNANJE Z ODPADKI UČENO ZBIRANJE ODPADKOV JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ VRANSKO I PREBOLD I ŽALEC I BRASLOVČE I 9 11 Gradnja športne dvorane Lepo zimsko vreme je na Vranskem zelo dobrodošlo, saj na gradbišču za osnovno šolo raste pomemben objekt, nujno potrebna večnamenska športna dvorana, ki jo gradi podjetje Ceste mostovi Celje. Vrednost naložbe ocenjujejo na dobra dva milijona evrov. Na okrog 2.100 kvadratnih metrih bo na razpolago vse, kar je potrebno za sodobno izvajanje pouka športne vzgoje in športne dejavnosti nasploh. Dvorana bo izven šolskega umika namenjena za športne in rekreacijske potrebe športnih društev, klubov in krajanov ter tudi za druge namene, kot so kulturne in družabne prireditve. Nova dvorana se bo dala s posebnimi pregradami razdeliti na tri vadbene enote, pri čemer bo srednja ustrezala velikosti košarkarskega igrišča za šolsko košarkarsko ligo. V primeru športnih prireditev se bodo zavese dvignile in centralno igrišče bo primerno za odbojkarske, košarkarske in rokometne tekme ligaškega značaja ter za mali nogomet na nacionalni ravni. Na zložljivi sklopni tribuni bo omogočen ogled košarkarskih in odbojkarskih tekem kar 462 gledalcem, za rokometne tekme in tekme malega nogometa pa bo na voljo 200 se- dežev Na Vranskem upajo, da bodo dela tekla po načrtu in da bodo lahko na slovesno odprtje nove športne dvorane povabili v začetku septembra. TT iH SVETOV Vrnjen denar PREBOLD - Svetniki so se na četrtkovi seji seznanih z vračilom zneskovv izgradnjo telekomunikacijskega omrežja v Krajevnih skupnostih Matke, Šešče in Prebold. 99 krajanov Matk in Šešč bo prejelo približno 72.000 evrov in 527 upravičencev iz Krajevne skupnosti Prebold 509.000 evrov. Kam s sredstvi PREBOLD - Zupan Vinko Debelak je svetnike, med katerimi je skoraj polovica novih, seznanil z obveznostmi glede vlaganj, ki jih občina iz lanskega prenaša v letošnje leto. Med njimi največji delež predstavljajo naložbe v izgradnjo šolske knjižnice, dvigala, ta bo nared do 10. februarja, in del komunalne opreme. Precejšnja sredstva Preboldčani namenjajo tudi za projektno dokumentacijo, kanalizacijo stavbnih zemljišč kot tudi za sama stavbna zemljišča, denar, namenjen kulturi, pa so v veliki meri namenili izgradnji občinske knjižnice, ki jo bodo odprli 6. februarja. Brezplačen vrtec? PREBOLD - V vrtcu, kjer je trenutno 133 otrok, bodo cene povišali, in to v skladu s pravilnikom uskladitve cen. Za prvo in drugo starostno obdobje za 3 odstotke, medtem ko se bo poldnevni program povišal za 8 odstotkov. Sedanja cena za prvo starostno obdobje znaša okoli 380 evrov, za drugo okoli 307 evrov, medtem ko je cena za poldnevni program okoli 264 evrov. Ob tem razmišljajo tudi o brezplačnem vrtcu za občane. V preboldski šoli bodo odslej pri naročanju materiala zavezani k upoštevanju Zakona o javnem naročanju. Če bodo tudi Preboldčani cepili deklice 7. in 8. razreda proti raku materničnega vratu, pa je. zaenkrat še prehitro trditi. MATEJA JAZBEC www.radiocelje.coiii Nadaljujejo tradicijo iimeijarstva V dvorani doma šempetr-skih gasilcev so se na tretjem občnem zboru sestali hmeljarski starešine in princese, ki delujejo kot Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Poleg članov društva so se zbora udeleži-U številni drugi gostje. O delu je poročal predsednik Milan Lesjak in med dru-^ povedal, da društvo šteje 72 članov in zastopa interese vseh hmelj aij ev Slovenij e. Sodeluje v vseh projektih Zavoda za kulturo, šport in tuiizem Žalec in s strokovnimi ekskurzijami skrbi za izobraževanje članov Tako se je društvo lani predstavilo na Jožefovem sejmu v Petrovčah, Šentjurskem sejmu v Taboru, Pivu in cvetju v Laškem, Dnevu hmeljarjev v Braslovčah, Pohodu po hmeljarski poti in Hmeljarskem likofu v Radljah ob Dravi, bUi pa so tudi na strokovni ekskurziji na Poljskem. V program dela za letos so poleg sodelovanja na sejmih in tradi-donalnih hmeljarskih in turističnih prireditvah zapisali tudi ekskurzijo na svetovni Imie-Ijarski kongres, ki bo letos avgusta v Združenih državah Amerike. Zbor so popestrili Petrovški vandrovčki in Duo Hopsi s Polzele. TT Braslovčani ničesar ne zahtevajo Izjave, da naj bi braslovški svemiki za direktorja Javnega zavoda zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec podprli Pranja Velikanjo pod pogojem, da jim bo ta pripeljal zasebnika, je braslovški župan Marko Balant zanikal. Ob nesporazumih, ki so se pojavili na zadnji seji, pravi, da od Velikanje resda pričakujejo, da jih bo ta podpri v nameri, da v Braslovčah dobijo ambulanto. Koncesijo za prihod zdravnika bodo razpisali še letos, saj prostore zanj v Braslovčah že imajo. MATEJA JAZBEC F 1 I R O PA prihajajočima praznikoma 8. marcu, dnevu žena in 25. marcu, materinskem dnevu, i L_ vJ i \ w r pripravlja Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna skupaj s podjetjem I Avon posebno humanitarno akcijo, s katero se po nakupu mamotoma, roloskopa in 14 I neg a tos kopov vključujeta še v akcijo zbiranja denarja za CT, računalniškega tomografa. Europa Donna zato poziva podjetja, da svoje zaposlene predstavnice nežnejšega spola ob . 8.marcu in 25.marcu presenetijo z drobno pozornostjo, katero bo krasila roza pentlja. Tako bo vsako prejemnico drobno darilo iz Avonove kolekcije dobrodelnih proizvodov ne zgolj osrečilo, pač pa tudi prispevalo kamenček v mozaiku potrebne kupnine za CT. PN ^ K I N 1 A Celoten izkupiček od prodaje proizvodov z roza pentljo se nakazuje na humanitarni sklad DON NA Europa Donna. Vaše podjetje bo s takšno plemenito potezo pokazalo, da so vse zaposlene žene v vašem podjetju za vas pomembne tako ob mednarodnih dnevih žena in mater kot tudi v težkih trenutkih, ko se te borijo z boleznijo ali nesrečo. Vsi humanitarni artikli z roza petnijo so denarno zgolj simbolične vrednosti, pod 5EURali1.189SIT. Proizvode lahko naročite po: e-pošti: dara.jovanovic@avQn.com, pošti: Avon, d.o.o.. Vodovodna c.99,1000 Ljubljana ali po faksu: 01/530-94-30 LETO BOJA PROTI RAKU DOJK AVON ZA BOJ PROTI RAKU DOJK m 12 ŠENTJUR LAŠKO I 'Ifcij; Kdaj varno čez cesto? v glasbeni šoli Šentjur zaskrbljeni za prometno varnost otrok - Čakanje na že davno obljubljeni semafor Zgodba ni nova. Pravzaprav je že tako stara, da se je vredno krepko zamisliti. Semafor, ki bi omogočil varen prehod preko močno obremenjene ceste pri šentjurski glasbeni šoli, je občinska uprava obljubljala že oktobra, vendar o njem ni ne sluha ne duha. September j e običajno mesec, ko imamo polna usta besed o varnosti naših otrok v prometu in to je takrat storila tudi šentjurska glasbena šola. Kot pravi ravnateljica glasbene šole Simona Zdolšek, pa na nevaren prehod skupaj s svetom staršev občino opozarjajo že dolga leta. »V letošnjem šolskem letu smo vpisali rekordnih 285 otrok, ki prehod vUlici Dušana Kve-dra prečkajo tudi po trikrat tedensko in to ob najhujših prometnih konicah. Pa ne gre le zanje, tudi za ostale ude-1 prometL o čakal /ah, pa smo zahtevali ravno semaforja, zadovoljni bi bili tudi s katerokoli drugo jasno oznako, ki bi opozarjala na otroke v prometu, oziroma sredstvo, ki bi upočasnilo promet, kot so na primer >ležeči poli-caji<. Že v dopisu na začetku lanskega septembra smo na župana naslovili celo pobudo, da bi bili, če bi šlo za resnično prevelik finančni zalogaj, skupaj s starši priprav-heni organizirati dobrodelni koncert in tudi Uko pomagati,« pravi Zdolškova. »Glasbeno šolo bomo tako ali tako selili!« Po letih opozarjanj so rešitev prometne zagate obljubljali že v letu 2005, ko jim je Jernej Tisel, višji svetovalec v oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Šentjur, že celo pojasnjeval potek načrtovanih aktivnosti. Občinar-ji so se z »blagoslovom« Direkcije RS za ceste odločili za postavitev semaforja, ki naj bi sodeč po rezultatih razpisa za izvajalce del stal 4,5 milijona tolarjev. Naenkrat pa je cena tudi zaradi zahtev direkcije, da se prestavi lokacija semaforja, narasla na vrtoglavih 11 milijonov, ki jih občina ni bila pripravljena odšteti, saj ta strošek v proračunu ni bil načrtovan. Od projekta je odstopila, češ, tako ah tako bomo glasbeno šolo selili na Zgornji trg. Racionalnejše rešitve, kot je na primer semafor z utripajočo rumeno lučjo, pa naj ne bi imele zadostnega učinka. To pa je bolj slaba tolažba Zdolš-kovi in staršem otrok, ki so tovrstna pojasnila od občinske uprave prejeh aprila lani. Ob tem pa še zagotovila, da >>v občini izvajajo vrsto ak- tivnosti, s katerimi želijo izboljšati prostorske pogoje glasbene šole«. Za kakšne aktivnosti konkretno gre, ni bilo Čisto jasno, zato so septembra začeli ponovno »teč-nariti«. Še zmeraj »proučujejo idejne rešitve« Za hip se je zdelo, da se bodo »prometni oblaki« nad glasbeno šolo razkaditi. Pobudniki so namreč 19. oktobra prejeli dopis Jerneja Tisla, da je občini uspelo najti primerno rešitev in da bo »postavitev semaforja in ostala dela s kooperanti izvedel samostojni podjetnik Anton Selič v prihodnjih dneh«. »Zdaj smo že sredi januarja, o kakšnih delih izvajalca pa ne duha ne sluha. Res nam je prekipelo,« je ogorčena Zdolškova. Kaj se torej dogaja s semaforjem? Kot nam je pojasnil Tisel, se zakasnitve zavedajo. Sodeč po dodatnih pojasnilih, pa bo na semafor treba še počakati- Na občini namreč ponavljajo, da so naročili projekt ureditve prehoda, ki naj bi se po načrtih prestavil za kakšnih 10 metrov proti severu, postavih naj bi tudi semafor. Poleg tega naj bi ure-dih še stopnice do glasbene šole in del pločnika. Ob ogledu izvajalca pa je bilo konec decembra ugotovljeno, da načri ureditve ne zagotav- lja možnosti dostopa za invalide, Kot nadaljuje Tisel, je bilo zato še dogovorjeno, da se preuči možnost prestavitve prehoda v križišče, ki vodi do blokov in vrtca ter od tam pešpot do glasbene šole, ki bi bila primerna tudi za invalide. Križišče bi tako postalo semaforizirano, istočasno pa bi se uredil še pločnik na desni strani ceste (gledano v smeri proti Dramljam), Tako bi dobili tudi neposredno povezavo od OŠ Pranja Malgaja do glasbene šole brez prečkanja regionalne ceste. Izvedba omenjenega projekta bi (bo?) nedvomno izboljšala prometno varnost številnih Šentjurčanov, ne le otrok, ampak tudi prebivalcev večjega predela Šentjurja, Vendar pa je odložena v nedefinirano prihodnost. Trenutno na občini še preučujejo idejno rešitev projektanta, Zatem bo, kot so še zapisali v pojasnilu, treba izdelati projekt, pridobiti soglasje, urediti lastniške zadeve ,„ Projekt bi lahko zaključiti v nekaj mesecih, če bodo seveda uspešni pri usklajevanju lastniških razmerij z lastniki zemljišč. Le upati pa je mogoče, da se v vmesnem času ne bi uresničil kateri od črnih scenarijev, o katerih razmišljajo starši otrok. Zdolškova dodaja: »Zdrznem se vsakič, ko pred šolo zacvilijo zavore.« POLONA MASTNAK Foto: MN Župan Laškega z duhovniki c Zdolšek se je prejšnji teden srečal Župan Občine Laško Fr; nikl, ki delujejo na omenj Na srečanju v Hotelu Savinja (na fotografiji] sta se obe strani strinjali o vsaj dveh skupnih ciljih, in sicer obnavljanju cerkvenih kulturnih spomenikov in skrbi za občane. Župan je izrazil željo, da bi postalo srečanje tradicionalno. Udeležili so sc ga duhovniki: Jože Horvat (Laško), Stanislav Domanjko (Sedraž), Jože Turk (Rimske Toplice), Jožef Mur-šec (Šentrupert), Dušan Todorovič (Zidani Most) in pater dr. Karel Gržan (Loka pri Zidanem Mostu). BJ Na yt;6fi dan bo letos ^/alentinovo? Hü tofek ali Sfddo? ' In morda boste prav vi odšli na ^ Ii Valentinov ples v petek, 9. februarja, ob 20. uri v Zdravilišče Laško, kjer bosta za zabavo skrbela Coda party in Oto Pestner. ^ Žrebanje bo 6. februarja na Radiu Celje. ^ i Cena klicaje 0,66 evra oziroma 157.31 tolarja na minuto za klice s stacionarnega omrežja. Oi^anizator igre je Novi tednik in Radio Celje. liifficelji lili Ulli BjSljllCAOTiy BOOATEC | ROCMK^ i ® P 13 Povolilni prepiri v Kozjem v Kozjem |e bila prejšnji teden Izredna seja občinskega sveta, sklicana na zahtevo šestih svetnikov Socialnih demokratov, LDS-a in DeSUS-a. Kot so ome^ njall pobudniki seje, želijo s tem v prihodnje v občini boljše delo, saj jebilo po njihovem mnenju doslej marsikaj zamujenega. Župan Andrej Kocman, ki je na volitvah kandidiral na predlog skupine volivcev, jim je odgovoril, da rezultati volitev (kjer je prejel 89 odstotkov glasov) kažejo nasprotno. Predlagatelji seje so med razpravo največ omenjali, da želijo v občini dobro strategijo razvoja ter nekakšno tim-sko delo. Pri tem z obširnimi županovimi obrazložitvami o njegovih načrtih v tem mandatu ter vsaki naložbi posebej, vsi niso bili zadovoljni. V razpravi, ki je trajala približno dve uri, sta sodelovala predvsem nova svetnika Andrej Žlender in Danijel Štus, Občinska uprava jima je tako predvsem pojasnjevala osnove delovanja slo- je bilo v občini Kozje v preteklem mandatu res marsikaj zamujenega? Ponovna izvoljeni župan Andrej Kocman odgovarja, da volilni rezuHat (prejel je 89 odstotkov glasov) kaže nasprotno. venskih občin. Tako je na primer Štus predlagal, da bi v novem mandatu povabili k poročanju o delu predstavnike javnih zavodov na območju občine, župan pa je pojasnil, da je to uveljavljeno že vsa leta. Svetnik je prav tako želel, da bi bila občina v bodoče bolj prisotna v us- merjanju zavoda Kozjanski park, vendar so ga seznanili, da ^e za zavod v državni pristojnosti. Svetnik Žlender je namenil posebno pozornost »vlogi medijev« v bodoče, pri čemer bi lahko župan dajal izjave šele po predhodni »uskladitvi« z občinskim svetom. Svetniki so z večino glasov sprejeli sklepa, da bodo po novem o pripravljanju proračuna najprej razpravljali odbori, ki so se doslej sestajali po prvi obravnavi (legalnost tajnega sklepa bodo še preverili). Novost je tudi odločitev, da bo celotni občinski svet obiskal vse krajevne skupnosti ter se seznanil z njihovimi potrebami. Posamezni svetniki drugih strank, ki se v razpravo sicer niso vključevali, so omenili, da se takšnih sej v prihodnje ne nameravajo udeleževati ter da je med vsemi nujna sprava. »Sežimo si v roke, to nas ne bo vodilo nikamor,« je zaključil razpravo svetnik Milan Brilej, ki je primerjal izredno sejo z debatnim klubom. BRANE JERANKO Na Trebčah, v občini Bistrica ob Sotli, je ohranje- delavnic na Kozjanskem. Staro zidano hišo je v letu 2006 kupilo podjetje Teps za rušenje, nato so pri njenem čiščenju odkrili nekdanjo lončarsko opremo in izdelke. Na pobudo celjske^ podjetja Teps, ki se ukvarja predvsem s spodbujanjem podjetništva, je bil pred kratkim sestanek med predstavniki podjetja in različnih ustanov. Na sestanku v Trebčah je direktorica Zdenka Jagodič zbranim predstavila idejno zasnovo izobraževalnega programa v turistični destinaciji Lončarska delavnica Trebče, z interpretacijo kulturne dediščine ter usposabljanjem ljudi za njeno predstavljanje. Pri tem je Božena Host-nik iz celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine poudarila, da omenjene delavnice še ni bilo v registru kulturne dediščine, zato so predlagali vpis ter vključitev v programske dokumente občine. O nuji, da se lončarska delavnica ohrani, je spregovoril Vlado Šlibar iz celjskega pokrajinskega muzeja, pri čemer pričakujejo podporo občine in zavoda Kozjanski park. Na potrebo Hotel za dušo v Rogaški Slatini v hotelu Manzato v Rogaški Slatini so včeraj predstavili prvi vegetarijanski hotel v Sloveniji. V omenjenem hotelu namreč od 16. januarja deluje center Izvir zdravja - za dušo, telo ... zemljo. Hotel Manzato je v vzelo podjetje Izvir i ca, hotel pa zdaj spreminja- jo v center alternativnega zdravilstva in duhovnosti. V njem tako med drugim nudijo storitve komplementarnega in naravnega zdravilstva, pa tudi duhovne delavnice. Kot pravi Janko Kač iz podjetja Izvir, vsa ponudba v hotelu še ni stekla, ker so dejavnosti centra še v pripravi. Kljub temu pa že nu- www.novitediiik.com Stara trška hiša v Obrtniški ulici v Rogatcu je bila v tako slabem stanju, da so jo morali podreti in pozidati na novo, V prvo hišo so se vselili v Rogatcu so se lani odločili za celovito prenovo dveh hiš zaščitenega trškega jedra, kjer bodo pridobili devet stanovanj za občane. Obnovo hiše s tremi stanovanji so v zadnjih tednih zaključili, obnova večje hiše še poteka. V prvo obnovljeno hišo so se najemniki v tem mesecu že vsehli, v drugo naj bi se aprila, vrednost celotne investicije pa je približno 330 tisoč evrov Hiši, ki ju je občina od- kupila, sta bili namreč v tako slabem stanju, da je eno od njiju [po dogovoru z Zavodom za varstvo kulturne dediščine) celo podrla in pozidala na novo. Investitorja sta Občina Rogatec in republiški stanovanjski sklad, ki bo pridobil tri stanovanja. V občinski upravi ocenjujejo obnovi kot veUko pridobitev, saj bodo tako zagotovljena stanovanja vsem, ki jih trenutno potrebujejo. BJ Lončarstvo bo oživelo po ustreznem kadru ter po primerni predstavitvi kulturne dediščine je opozoril direktor parka Ivo "I^ošt, na pri-pravljenost bistriške obäne po sodelovanju, vželji po turističnem razvoju, pa direktorica občinske uprave Anica Bercko. Na sestanku so prav tako predstavili program izobraževalnih dejavnosti v načrtovani turistični destinaciji, ki so ga pripravili v Notranjskem ekološkem centru. Sodelovala je tudi Saša Gornik iz Ljubljane, ki je zainteresirana za vodenje lončarskih delavnic ter bo vodja izobraževalnega centra. BJ UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA VPIS V NAŠE PROGRAME dijo masaže, jogo, februarja bodo v hotelu začeli delovati različni zdravilci. »Ponudba bo pestra, že zdaj pa vsak teden nudimo različne delavnice,« pravi Kač in dodaja: »Področje, ki smo ga v zadnjem času zelo razvili, je ponudba soleopatije, tj. zdravljenje s sončno svetlobo.« Danes se začenja tečaj zdrave vegetarijanske kuhinje za gospodinjstva. Danes in jutri ob 19. uri in v nedeljo ob 13. uri pa lahko vegetarijansko kuhinjo v hotelu poskusite brezplačno. ednjo paleto sred !ldh programov: - TRGOVEC In TRGOVEC prekvalifikacija. EKONOMSKI in GOSTINSKI TEHNIK, ■ MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA V STROJNIŠTVU. STROJNI TEHNIK (PTI), - ELEKTRIKAR elektronik. energetik, - ELEKTROTEHNIK elektronik. energetik (RTI). - EKONOMSKA GIMNAZIJA in MATURITETNI TEČAJ. Posebna ugodnost: dodatni 10% popust za vpis do 1. februarja. z NAMI DO ZNANJA TUJIH JEZIKOV! • INTENZIVNI TEČAJI ZA ODRASLE, KRATKI OSVEŽITVENI TEČAJI ■ TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA, K0NVER2ACIJSKI TEČAJI • TEČAJI PO MERI PODJETJA IN POSAMEZNIKA . PRIPRAVE NA MATURO IN DIC IZPITE • VERIFICIRANI IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE • SLOVENŠČINA KOT TUJI JEZIK ZA VSAKOGAR NEKAJ! . RAČUNALNIŠKI TEČAJI IN ECDL IZPITI • IZDELOVALEC/OBLIKOVALEC SPLETNIH STRANI . TURISTIČNI INFORMATOR/ANIMATOR • TECAJ ZA VODITEUA COLNA, TEČAJ ZA VHF GMDSS POSTAJO . TECAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG, PRIPRAVE ZA POSLOVODJE • TECAJ RETORIKE, DELAVNICE ZA OSEBNOSTNO RAST • GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE, REKREATIVNE VADBE IN PLESNI TECAJI • joga za otroke, plesna skupina upis ■ Studijski krožek .razliCne poti do zdravja. (2. del) Informacije: - osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure; -telefon: 03 713 35 50; - e-pošta lu-zalec@upl.si; spletna stran www.upl.si. ZREČE Koncert ni bil ufilek le za ušesa, temveč tudi za oči. Pesmi sveta v Zrečah v soboto je bila v zreškem kulturnem domu zanimiva in dobro obiskana glasbena prireditev, ki jo je pripravil Mešani pevski zbor KUD Vladko Mohorič. Predstavili so multikultur-ni zborovski projekt Ham-bani kable (pesmi sveta) avtorice in zborovodkinje Hane Mačkovšek Šlosei. Glasbo, ki je obiskovalce popeljala od Avstralije preko Kitajske, Afrike, Severne in Južne Amerike ter Balkana vse do Slovenije, so poustvarili priznani mladi slovenski glasbeniki, pevci in inštrumentalisti na tradicionalnih in sodobnih inštrumentih. Sodelovah so tol-kalska skupina Jam Bashi, jazz pevki Ana Bezjak in Avtorica projekta Hana Mačkovšek Šloser Zvezdana Novkovič, mlada velenjska skupina El fungos locos, mladinska pevska zbora OŠ Zreče in Pod goro Slovenske Konjice ter seveda Mešani pevski zbor KUD Viadko Mohorič. Povezoval-ka večera j e bOa Bojana Krof-lič. Zborovodkinja in avtorica projekta Hana Mačkovšek Šloser vodi MePZ od lanskega februarja, od januarja pa tudi Mladinski pevski zbor OŠ Zreče, pri katerem je nasledila dolgoletno priznano zborovodkinjo Darinko Iva-čič: »S projektom želimo širiti ideje, ki so sicer značilne za multikultumo glasbeno vzgojo in izobraževanje. Temeljijo na zavedanju o obstoju ogromno različnih, a med seboj enakovrednih kul-tin po vsem svetu in spodbu-janjuk spoštovanju različnih načinov glasbenega izraža- spoštovj nja. Gre tudi za razUčnih ljudi, jo, izvajajo in poslušajo te >različne vrste< glasbe. K razmahu tovrstnih idej je pomembno prispevala sodobna etnomuzikolo^ja, ki kot svoj predmet študija vidi glasbo v kontekstu kulture vseh krajev in časov« Program je bil dobro izbran in izveden, opazna pa je bila tudi skrbna koreografija. Avtorici in organizato-rici projekta je pomagal soprog Nino Šloser, ki je tudi član zbora in klaviaturist priznane skupine Nude. Člani MePZ KUD Vladko Mohorič, ki mu letos predseduje Beno Šonc, so obiskovalce po koncertu še pogostih. MBP, PM Trda pogajanja za bolnišnico Vojniic Občina Voinik se že nekaj časa z ministrstvom za zdravje pogaja za zemljišča, ki jih uporablja Psihiatrična bolnišnica Vojnik. V zemljiški knjigi je namreč kot lastnik zemljišč še vedno zapisana občina, zato ga sedaj, po njihovem, upravičeno trži. »Ugotavljamo, da je država res trd pogajalec, saj želi dokazati, da ji zemljišča avtomatsko pripadajo, mi pa z izpiski iz Zemljiške knjige dokazujemo nasprotno,« pripoveduje župan Bene Podergajs. »S prodajo ne želimo okrniti prostora bolnišnice in smo pripravljeni nekaj zemljišč, ki so v naši lasti, tudi zanemariti.« Za zemljišča, na katerih so postavljeni objekti ter za najožja funkcionalna zemljišča, ne pričakujejo nadomestila, vse ostalo pa so že ocenili in zanje pričakujejo znatne vsote. »Koliko natančno, je še stvar dogovora, mi pričakujemo slab milijon evrov Gre skratka za zelo pomemben znesek, ki ga bomo tudi takoj vložili naprej.« Občina pri ministrstvu ne namerava več popuščati, Če ne bo šlo po običajni poti, so zadaj še sodišča, napoveduje župan. ROZMARl PETEK Klančani dobili vodo Na Dobrni so končali s pr\ a-Loke-Klai :. Po tej fazi bodo sl-1, kdaj bo projekt. cer do vode prišli le p vreden dobrih 667 tisoč evrov, končan, je odvisno od uspeha na razpisih. Z 250 tisoč evri, kolikor je s pomočjo mestne občine Velenje ter neposrednih spodbud zagotovila občina Dobrna, so urediU črpališče pod lovsko kočo, elektro napeljavo in rezervoar. Začasno bodo naredili tudi prevezavo na vodovod, tako da bodo Klančani čez slab mesec dni lahko vodo pili že iz novega zajetja. Kdaj bodo na vodovod priključeni tudi prebivalci Loke in Lokovine, še ni znano, saj občina čaka na razpis ministrstva za lokalno samoupravo. RP SLIXOPLESKAR$TVO IN POLAGANJE PODOV IZPLASnČNIKMAS IN PARKETA Prodajalci, prodajalke! MERKUR Okoljska dajatev brez izjem Merkur je največji slovenski trgovec s tehničnim blagom. V trgovskih centrih po vsej Sloveniji neprestano skrbimo za zadovoljstvo naših kupcev in poslovnih partnerjev. Zdaj izzivamo tudi vas, da se nam pridružite na delovnem mestu PRODA)ALEC (m/ž) v trgovskem centru Merkur Celje Hudinja (razpisanih je več delovnih mest). Vaše delo bo obsegalo predvsem: prodajanje, svetovanje, informiranje kupcev, polnenje in urejanje polic in skladiščnega prostora, reševanje reklamacij. Pričakujemo: • dokončano najmanj IV. stopnjo Izobrazbe trgovske, poslovne ali tehnične smeri z opravljenim preizkusom strokovne usposobljenosti za prodajalca ali trg. poslovodja, • poznavanje tehničnega blaga, • naravnanost na stranke, • strokovnost, komunikativnost, prijaznost, • občutek za urejenost in ravnanje z ljudmi, • osnovno znanje računalništva, • pripravljenost za stalno Izobraževanje in usposabljanje. Če ste se prepoznali v naSih pričakovanjih, nam poiljite vlogo In svoj življenjepis z dolfajn< pesmi igramo." lju in dosegajo zlata priznanja na državnih in meddržavnih tekmovanjih. Na koncertu smo slišah poleg koračnic, polk in valčkov tudi hitrejše ritme sambe in mambe ter venčke popularnih melodij. Cilj orke- Janez Čakš, podpredsednik KD PO Celje: "Odkar se je pihalni orkester pomladil z učenci Glasbene šole Celje in dobil prizadevno dirigentko, se je nivo glasbe zvišal." stra je, da igrajo vse - od klasike do pop in rock skladb. Trenutno se pripravljajo na tekmovanje pihalnih orkestrov, ki bo letos avgusta in septembra v Ormo- ANJA PAJTLER žu. Pokrovitelj nagrad v akci|i Na| voščilnica 2006 je trgovina Art, Citycenter Celje. Art trade, d.o. o., Mariborska 100, Celje Jubilejni nagrajei aiccije Naj voščiin v vojniški osnovni šoli smo podelili priznanja najboljšim v 10. akciji Novega tet Krepko smo že zakorakali v novo leto, nam pa je o tala praznično nostalgična naloga, da se srečamo s tistimi, ki so poslali najlepše in najbolj izvirne voščilnice. Zagotovo najprijetnejši del akcije naše medijske hiše Naj voščilnica 2007 - letos jubilejne, že desete. Veliko se nas je v tem času nabralo, ki se srečujemo že vi sto let, vsako leto pa smo veseli predvsem novih obrazov naših najmlajših. Še posebej v ., ko smo zaradi navajeno- il-ältA Vkategorijiosnovnihšol sc le učenke 4, b III. OŠ Celje (spredaj), pridružila so se jim dekleta iz OS Planina pri Sevnici. Tudi letos so izvirne voščilnice pošiljali različni zavodi: (z leve) priznanje za prvo mesto sta sprejela varovanca VDC MUC iz Braslovč, trije drugouvrščeni predstavniki so prišli iz VDC Šentjur - enota Slovenske Konjice, priznanja za tretje mesto pa se je veselil varovanec Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Št. 8-26. januar 2007 nika in Radia Celje sti na računalniške tipkovnice že skoraj pozabili na lepo pisavo in ko pazljivo izdelane praznične voščilnice zamenjujejo telefonska sporočila. Toliko navdušenih ustvarjalcev se nam je od začetka akcije pridružilo, da smo si omislili številne kategorije in tudi letos ni bilo drugače. Komisija se je tako ponovno znašla pred težko nalogo - med skoraj 300 voščilnicami izbrati nekaj najboljših. Tatjani Cmok iz Knjižnice Šentjur, Jožetu Žlausu, lastniku galerije Piros, Petri Pe- har - Žgajner, predstavnici Občine Vojnik, ter predstavnikom naše medijske hiše, Tatjani Cvirn, Tonetu Vrablu, Ivani Stamejčič, Veri Orešnik in Gregorju Katiču, je vendarle uspelo najti nekaj najbolj izstopajočih med izdelld v najrazličnejših tehnikah. Pokrovitelj akcije je od vsega začetka Občina Vojnik, zato odvijale na različnih lokacijah v občini. »Tokrat smo se malce zresnili, če smo prej obiskovali predvsem gostišča, je zdaj na vrsti osnovna šola,« se je pošalili vodja akcije in povezovalec prireditve Tbne Viabl. !n res nam je skupaj z nagrajenci in ostalimi obiskovalci v torek v OŠ Vojnik uspelo pričarati prijetno vzdušje. Dobrodošlico sta nam izrekli še ravnateljica Majda Roje, v imenu občine pa direktorica občinske uprave Mojca Skale in napočil je trenutek za glavno dejanje; podelitev priznanj in simboličnih nagrad najboljšim. Iz razstavljenüi voščilnic, ogledate si jih lahko v Knjižnid Vojnik, je bilo razvidno, koliko dela in domišljije so vanje vložili ustvarjalci, ki so se izkazali z iz-navdihi. Najbolj prid- D bili v /odih. kjer so akciji zvesti že vrsto let. Pri vrtcih se komisija ni mogla odloäti za zmagovalce, zato je podelila pet enakovrednih nagrad. Šolarjev ni bilo ravno veliko, se je pa izkazalo kar nekaj posameznikov, pogrešali pa smo voščilnice, ki bi nastajale v krogu družine. Vsekakor pa, glede na število prejetih izdelkov, ni strahu, da bi spretne roke zatajile do naslednje akcije. Sicer bo že čez vse leto dovolj priložnosti za ustva^anje; ob praznikih ali kar tako in snovale se bodo nove ideje. Predvsem pa nas veseE, da naši sodelujoči pridno ohranjajo ti-adicijo ročno izdelanih voščilnic, ki zaradi pozornosti in uuda, ki ju vanje vlagajo, naslovnikom pa tudi nam še posebej veliko pomenijo- Foto: ALEKS ŠTERN Prireditev so popestrile poskočne plesalke šolske košarkarake lige OŠ Vojnik. Dramli8,nmaPintaiič,NiišaGoničaiiiii so se najbolj izkazali (z leve) Ela Fidler-Lncfaek, ki seje uvrstila na tretje mesto, Slavko Jerič se je uvrstil na drugo, komaj 94etm Primož Gaber pa na prve mesto. DeHe Žvižej se je aajbolj potrudil z besedili in knlekcijovošeilnie. Magic Serdžo je zabil liar 12 gala«, a Nemci esta{aio trn v peü aale selekcl{e. Takalesajazadnjezmagevfii inŽanaJarab. Erkičeifi določena odškodnina Vodstvo celjskega ženskega košarkarskega kluba Merkur se je odločilo, da najboljša igralka Maja Erkič lahko zapusü ekipo. Določilo je odškodnino, ob kateri lahko košarkarica odide pred iztekom pogodbe. Za Erkičevo se poteguje tuja menedžerska agencija, potem ko je zanjo zanimanje pokazalo več bogatejših evropskih klubov. DŠ Bo Lazarov zamenjal Natka? Presenetili proti Tuniziji... Slovenska moška rokometna reprezentanca je izgubila prvo tekmo v drugem delu svetovnega prvenstva v Nemčiji. Gostitelji zaključnega turnirja so bili v Halleju boljši s 35:29. Včeraj zvečer je bila tekmica Slovenije Francija, jutri bo Islandija in v nedeljo še Poljska. V predtekmovalni skupini je Slovenija v Wetzlarju trikrat zmagala [Grenlandija 35:21, Kuvajt 33:23, Tunizija 34:27). DŠ Foto: GREGOR KATIČ Med svetovnim prvenstvom v Nemčiji si pri Celju Pivovarni Laško počitka niso privoščili. Podali so se v lov za «kvalitetno in cenovno ugodno robo«. Za Mirsadom Terzičem je štiriletno pogodbo podpisal 24-letni Alem To-skič. Krožni napadalec muslimanskega porekla ima 71 nastopov za srbsko reprezentanco. Ni čista »špica« med pivoti, a zato karakterno ustrezen, V kvahfikacijski skupini za nastop na evropskem prvenstvu je bil uspešen proti Makedoniji, za katero je zaigral lüril Lazarov, eden izmed najboljših levorokih napadalcev, V Ohridu je bil zelo razpoložen, a je Srbija iztrzila remi, da bi v Nišu že v uvodnih minutah razkrila, kdo bo gospodar. Tedaj je v igri padel tudi Lazarov, kar pa seveda ni odgnalo vodilnih mož celjskega kluba, ki iščejo nadomestilo za Jureta Natka. Če bi jim uspelo pripeljati Lazarova, bi to bil pravi pravcati podvig. Trenutno je makedonski bombarder soigralec Dejana Periča pri Veszpremu. DEAN ŠUSTER Laški parket za mojstre ffutsaia Slovenska malonogometna reprezentanca bo med 22. in 25. februarjem v Tteh lilijah igrala na kvalifikacijskem turnirju skupine 7 za nastop na evropskem prvenstvu, trenutno pa se pripravlja v Celju. Najboljše slovenske igralce futsala (dvoranskega nogometa) vodi selektor Andrej Dobo-vičnik, Celjan, ki ima kar precej preglavic s poškodbami svojih varovancev. Zdravstvene težave imajo prvi vratar Darko Tokič, Rok Grželj, Davorin Šnofl in Mitja Mihelič. »Res je, zaenkrat priprave potekajo v okrnjeni postavi. Za telesno pripravljenost. je zadolžen Miro Kocuvan. Želim si, da bi zaključni del priprav med 8. in 11. februarjem v Laškem začeli v popolni postavi. Imamo na- mreč izjemno priložnost, da se uvrstimo na evropsko prvenstvo na Poriug^kem, kajti domače igrišče bi lahko pomenilo določeno prednost,« razmišlja Dobovičnik, ki doda, da sta najboljša vratarja Darko Tokič in Urban Baje, udarni igralci pa kapetan Mile Simeunovič, Denis Ibrišimovič, Dejan Simlč, Primož Zorč in Slaviša Gora-novič. »Potem pa vstopijo mladi, ki so bolj agresivni in zato često tudi bolj učinkoviti!« Dobovičnik zaupa tudi tistim, ki morajo najprej čakati na pri ložnost. Za oglede tekem proti Moldaviji, Romuniji in Belgiji vstopnine v Laškem ne bo. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Prestavljeno na marec m. Poligon za skoke v »suhem« stanju Tekmi v akrobat- I skem deskanju na | Celjski koči bosta 2. in 3. marca. Tekmovanji FIS in za j Evropski pokal sta bi- ' li načrtovani za 27. in 28, januar, a ker v za-; četku tega tedna še ni bilo snega, sta prestavljeni na kasnejši ter-1 min. Pobudo za iz-• 1 gradnjo poligona za i skoke je dal Freestyle 1 klub Celje, zgradil pa I ga je ZPO Celje. DŠ i,.-.. iHM 19 Zamenjala sta kluba: visoki Brazilec Da Sauza Iz Domžal v Publikum. Nigerljec Ibaji pa prav obratno. težav, z novimi imeni Nogometaši CMC Publikuraa so odigrali prvo tekmo med pripravami v Istri. Z 1:0 je bil v Medulinu boljši hrvaški prvoligaš Cibalia. Jutri bo v Poreču, kjer so Celjani nastanjeni, njihov tekmec še dnigoligaš Pomorac iz Kostrene, potem pa se bodo vrnili v Celje. Pod vodstvom trenerja Pavla Pinnija vadijo Mujčinovič, Šeliga, Čelofiga, Bakarič, Beršnjak, Brezič, De Souza, Gobec, Hadžie, Halilovič, Korun, Križnik, Peč-nik, Pranjič, Sešlar, Škrbina, TVavner, Urbanč, Čadikovski in Rusič, pa tudi Jašaragič, Purič in Benachour. 20-letm Dario Purič, mladi reprezentairt Bosne in Hercegovine, član Modriče, je na desnem boku zadovoljil celjske apetite in je blizu prestopa. 19-letni Jasmin Jašara^č je bil napadalec pri Inteiju iz Zaprešiča in je ostal v Pinnijevi beležki kot zelo obetaven igralec. Oče Tarika Benachourja je Maročan, ki je sinovo rojstvo dočakal v Randji. 25-letni Benachour ni klasični napadalec, vrtel se je tudi pri Auxer-reu in Antwerpnu. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Šoštanjčani potrjujejo ligo za prvaka Laščani povrnili samozavest v Postojni - Hopsi ne vodijo v B ligi, Rogla v zasedi Ta konec tedna bo od naših treh klubov vi. A SL delovna le Elektra, ki jo v Šoštanju čaka derbi. Alpos je namreč že v sredo doma igral s Heliosom, Zla-torog pa je zmagal v Postojni. Zmaga za osnovni cilj Elektra gosti nevarno ekipo Zagorja, ki ima le zmago manj. Zato je zmaga za elek-tričarje nuja, saj bi v tem primeru že skorajda izpolnili prvi cilj sezone, to je uvrstitev v ligo za prvaka, torej med prvih sedem ekip prvega dela sezone. V Zagorju so košarkarji Elektre visoko zmagali (76:50) in bi imeli ob jutrišnjem uspehu dve zmagi več oziroma računajoč še medsebojno razmerje praktično tri zmage več in ^orjani jih skorajda ne bi mogli več ujeti. Istočasno bi Šoštanjčani s svojo zmago pomagali tudi Šent-(určanom, ki imajo enako število zmag in tudi njihovo mesto med sedmerico ogroža le še Zagorje. Po štirih zaporednih zmagah je Elektra prekinila zmagoviti niz minulo sredo v Domžalah, kjer nihče ni pričakoval presenečenja, desetdnevno Ureniranje in priprava za Zagorje pa sta trenerju Bojanu Laziču prišla še kako prav. Dokončno se namreč v poln pogon vrača kapetan Miha Cmer, odpravljene so manjše težave s poškodbami in vse to navdaja ljubitelje košarke v Šaleški dolini z realnim optimizmom. A podcenjevati Zagorja nikakor ne smejo, kajti v tej sezoni je že marsikoga presenetilo, spomnimo se tudi lanske zmage sredi Šoštanja, ko se tega ni nihče nadejal. Če bo pristop domaČih pravi, potem realno težav, kljub dobri gostujoči ekipi, ne bi smelo biti. Na glavnem turnirju le štirje Slovenci v Velenju se je v ponedeljek s kvalifikacijami začel drugi letošnji pro tour turnir. Mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Slovenci ga niso začeli najbolje, saj jih je že prvi dan v kvalifikacijah izpadlo 22, nič bolje ni bilo drugi dan. Slovenijo bodo zastopali le Bojan Tokič, Mitja Horvat, Martina Safran in Biljana To-dorovič, ki so uvrščeni neposredno. »Nivo tekmovanja je zelo kakovosten, gre za celo težje prvenstvo v nekaterih segmentih, kot je svetovno prvenstvo. Kakšen naš kvalifikant bi se seveda lahko uvrstil na glavni turnir. Mogoče je imel Sašo Lasan še največ možnosti, vendar ga je zdelala trebušna gripa. Pri dekletih so obstajale bolj teoretične možnosti, saj je »Pot do pive lige je še zelo di^a, čeprav imamo lažji razpored kot Nova Gorica, saj smo v pivom delu večkrat gostovali. Najtežje nam bo pri Rogli, Paridjih in Konjicah!« želi za-treti evforije na Pelzeli trener Hop-sov Boštjan Kuhar. Odloča količnik v torek smo po zmagi Hop-sov nad Novo Gorico zapisali, da so Polzelani prehitdi tekmece na vrhu lestvice, vendar to ni res. Iz KZS-ja so poslali tolma- čenje po pravilih Fibe: »Če so točke in koš količnik v medsebojnih tekmah med moštvoma enaki, se njihova razvrstitev določi glede na koš količnik vseh odigranih tekem obeh moštev v skupini.« Tako ima Nova Gorica količnik 1,2287 in Hopsi 1,2175, pri čemer bi biU v primeru, da bi bilo prvenstva konec, Novogoričani pred Polzelani. A do konca sezone v B ligi je še 12 krogov, torej bosta obe ekipi na še mnogih težkih preizkušnjah. Pri tem ne bo odveč, če bodo na Polzeh ob zmagah, predvsem proti slabšim ekipam, razmišljali tudi o koš razliki. Sicer pa gredo Polzelani jutri po novo zm^o v Črnomelj [to je ena »slabših« ekip). Nova Gorica pa gosti moštvo iz Slovenskih Konjic. Na spodrsljaj obeh vodilnih moštev pa čaka Rogla. Zrečani, ki zaostajajo za tri zmage, bodo z obema tekmecema namreč še igrali pod Poho^em - Hopsi že sredi naslednjega meseca in Gorica konec marca. JANEZ TERBOVC Foto: TONE TAVČAR i". Galebu točka z vodilnim nasprotnice, ki so visoko na kakovostni lestvici, težko ugnati. Eno ti morda še uspe, pri dru^ pa moraš imeü že veliko sreče,« je o kvahfikadjah povedala direktorica turnirja Polona Čehovin Sušin in nadaljevala: »Naši predstavniki bodo sprva dobili nasprotnike iz predkvalifikacij, kar je zagotovo velika prednost na takšnem turnirju. Pričakujemo, da Bojan Tokič naj ne bi imel velikih težav, tudi Safranova in Todorovičeva lahko s solidno igro zmagata, najtežje pa bo verjetno Mitji Horvatu.« Danes bodo na vrsti četrifinalni boji, najbolj zanimivo pa bo seveda jutri, ko bosta na sporedu polfinale in finale s Kitajkami in Kitajci v glavnih vlogah. JASMINA ŽOHAR Vrh Radia Celje je vse širši, po zadnjem krogu se zdi, da bo tekmovanje vse bolj in bolj Izenačeno. RezultaüS. kroga: MNK Zeleni Slovenije - Coma-ADT Investicije 4:15, Ti02 Cinkarna - KIV Vransko 5:7, Simer -Pošta pub Šentjur 11:5. NK Tristar-Playcafe - Ste-grad 13:4, MNK Galeb - Diskoteka Down Town 7:7, prost B&G avtomobili. Zaostala tekma 7. kroga: Coma-ADT Investicije - B&G avtomobili 6:6. Denis Omanovič (Simer) je dosegel 39 golov, Antonijo Pranjič (Vransko) 27 in Boš^ Hodžar (Vel kabel-Condor Travel) 24. Pari 9. kroga (27 1.) so: Diskoteka Down Town -Vel kabel-Condor Travel (18.00), Ste-grad - MNK Galeb (18.50), Pošta pub Šentjur - NK Tristar-Playcafe (19.40), KIV Vransko-Simer (20.30), Coma-ADT investicije - Ti02 Cinkarna (21.20), B&G avtomobili - MNK Zeleni Slovenije (22.10), prost Novem Champion pub. V veteranski ligi so bili izidi naslednji: Turbo 51 - Črički 0:3 (b.b.). Splošna bolnišnica Celje - Klateži-Taverna 4:7, Keime team - Schiki 9:4. Keime team ima 21 točk. Črički 17, Klateži-Taverna 16, Splošna bolnišnica Celje (-1) 7, Schiki 6 in Turbo 51 0. Jutri bodo igrali: Turbo 51 - Splošna bolnišnica Celje (16.20), Schiki - Klateži Taverna (17.10), Keime team - Črički prestavljeno na 10. februar. 1. Diskoteka Dom Tewn 2. Vil kibeM^onior Travel S.Com-ADTInvettkp 4.Siner 5. KlVVnnsko 6.B&6>vtomoMI S 7.NkTristarPlaveai« 8.Mid(&8M IPeitipibŠeMiBr 11. Mnk Zelmi Slmrnje 12. St»^ 13. Ti02 Cinkarni 19+34 18+21 18+36 15+26 16+26 13+13 13+12 10+20 9 -1 7 -18 3 47 3-84 0-54 i-S Dve tekmi 15. kroga 1. ' A slovenske lige za ko- ' . šarkarje sta bili odigrani • jj že v sredo. Laški Zlato- if^ rog je gostoval v Postoj-nI in zmagal s 105:87. Za- ■ 'f del je 12 od 20 poskusov 11 za tri točke. Žan Vrečko , ^ je dosegel 21 točk, Grega Mali 19.VŠentjurju je Alpos pričakal vo^lno moštvo lige, domžalskega He-liosa, in izgubil s 84:95, potem ko je slabi dve minuti pred koncem zaostajal le z 80:84. Pri domačih, ki so doživeli osmi poraz, je bü najboljši strelec Mario Novak z 21 točkami. Laščani so na lestvici drugi. ; VIKEND I POD KOŠI Petek, 26.1. l.BSL,15.krog, Zreče: Rogla-Radenska (19). Sobota, 27.1. 1. A SL, 15. krog, Šoštanj: Elektra Esotech - Zagorje (obe 19). 1. B SL. Celjski KK - Litija (18), Nova Gorica - Konjice U9), Črnomelj: Kolpa - Hopsi (20). 2. SL - vzhod, 14. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Ruše, Prebold - Rogaška, Nazarje - Lastovka (vse 19). L SL (ž), 14. krog, Konjice Sp. Ribič - Kranjska Gora (16.30), Domžale - Kozmetika Afrodita (18). Nedelja, 28.1. Liga Brglez.com, 9. krog: Pizzeria 902 - Avtokontrol Žalec (8), Žalec - GG Steklarstvo (9.15), Brglez.com - Restavracija Sajovic (10.30), Odgovor - Firax.si (11.45), Kam-noseštvo Vogrinec - Pivovarna Laško veterani (13). KOŠARKA 1.ASL 15. krog: Alpos Šenčur - Helios 84:95 (29:25, 53:54, 69:75); Novak2I,Kadič I9,Ko-štomaj 16, Hunt 13, Lapornik 10, Ribežl 5; Laskevič 17, Don-čič, Krejič 14, Postojnska jama - Ziatomg 87:105 (15:29, 38:58,67:89): Petrovič 25, Gla-vaš, Dragšič 19. Vratni red: Helios 29, Zlatorog 28, Slovan 24, Krka 23, Alpos Šentjur, Loka kava 22, ElektraZl, Zagoije 20, Koper 19, Kraški zidar 18, Postojnska jama 17, Triglav 15. ■HÜRTNI INOLEDAR SOBOTA. 27. 1. ROKOMET 1. SL (ž), 12. krog, Žalec: Celeia - Ptuj (18). Brežice -Celje Celjske mesnine (19). KEGLJANJE 1. A SL (ž), 11, krog, Celje: Miroteks - Konstruktor (14.30). IKA je prisoten dnevno,« pravi Iztok Skok. Bodo rezali gume? Avtomobili na pločniku, otroci na cesti - Dostop do garaž je tako in tako nemogoč Pred leü smo pisali o jezi krajanov Maistrove ulice v Celju, ki so svoj glas povzdignili zaradi parkiranih avtomobilov v neposredni bližini tamkajšnjega gostinskega lokala na Bregu. Pešci so se )im morali izogibati in hoditi po cesti, a ker je tam tudi nepregledni ovinek, predstavlja to precejšnjo nevarnost, še posebej, ker je med pešci veliko otrok, ki vsak dan pešačijo v šolo in iz nje. Jeza se še ni polegla, ne glede na to. da je občina našla rešitev, za katero je domnevala, da je najboljša. Ali je res? Iztok Skok, ki kot stanovalec v Maistrovi ulici problem dobro pozna, pravi, da je že pred leti celjskim obči-naijem povedal za težavo in nevarnost na tem odseku. Na referatu za promet in varstvo okolja, kjer so tuhtali o možni rešitvi, so sprva obljubljali količke ali korita oziroma talne označbe za prepovedano parkiranje in odvoz nepravilno parkiranih vozil. Pri pisanju takratnega prispevka smo se obrnili tudi na vodjo referata za promet in varstvo okolja na Oddelku za okolje, prostor in komunalo na Mestni občini Celje Mirana Gaberška, ki nam je v izjavi za javnost med drugim poslal: »Na omenjeni lokaciji smo s talno obe-ležbo označili pešpot od Maistrove ulice mimo bara Tiffany proti Bregu. Pešpot smo zaradi varnosti še dodatno opremili s plktogrami peš- Po obja^ lo videti. C obči «Obči prispevka je bi-se je stvar uredi-a tja postavila a je po dvelet- mestila tri izredno grda cvetlična korita, da bi preprečila parkiranje. Krajani smo predlagah montažo količkov, za rešitev s koriü pa smo že takrat povedali, da ni prava, saj skazijo okolje, pri čemer tudi učinkovito ni, kot je razvidno s slike, saj se parkiranje na pločniku nadaljuje. Problem je v tem, da je to nä ovinku in da morajo naši otroci, ko hodijo iz šole in na popoldanske aktivnosti, zaradi dveh ali treh avtomobilov hoditi po nevarnem odseku ceste, prav tako so o^oženi starejši,« nam je dejal Skok, ki nas je na ta problem znova opozoril. Problem poznajo tudi mestni redarji in policisti. «Vemo za te težave, pri svojem obhodu smo na ta odsek tudi pozorni, a je res, da ne moremo biti tam ves čas prisotni. Zdaj uvajamo tudi popoldansko izmeno, kar nam bo omogočilo tudi večji nadzor tudi na tem delu,« je dejal vodja celjskih občinskih redarjev Vinko Andolj-šek. Kje naj hodijo pelci? Puhel iigovor občine Tudi tokrat smo vprašanje o »divjem« parkiranju na Bregu naslovili na občino, od koder so nam poslali naslednji odgovor: «Strokovne službe Mestne občine Celje so opravile več terenskih ogledov na Bregu in pogovorov s krajani. Rezuhat tega je bil, da so se zarisale talne označbe in postavila cvetlična korita, M fizično preprečujejo parkiranje. Vendar se območja fizično v celoti ne da zapreti, saj bi s tem zaprii dostop tudi do dveh tamkajšnjih garaž- Občinsko redars-tvo bo tudi v prihodnje opravljalo pogostejše oglede območja, računamo pa tudi na nadzor policije, ki je tudi pristojna za ukrepanje v takšnih zadevah.« Izgovor, da se območja ne da zapreti, ker bi zaprh dostop do dveh garaž, je puhel, saj je s slike jasno razvidno, da je dostop tako in tako nemogoč zaradi nepravilno parkiranih avtomobilov. Sicer pa je Breg že kar nekaj časa na policijskem seznamu nevarnejših točk v prometu, predvsem kar se tiče mirujočega prometa. Na policiji opozarjajo, da veliko kritičnih situadj v prometu izzovejo ravno napačno parkirana vozila, ki jih vozniki pustijo na najbolj nemogočih mestih, kot so prehodi za pešce, pločniki, kolesarske steze in križišča. Takšno ravnanje je še posebej nevarno zato, ker se to večinoma dogaja na mestih, kjer se gibljejo najbolj ogroženi udeleženci v prometu, kot so pešci, otroci ter starejši ljudje in invalidi. Naše ponovno pisanje o primeru Maisurove so na policiji vzeli resno, kot prijavo, zato bodo v prihodnje mirujoč promet na tem delu še boij poostreno nadzorovali. SIMONA ŠOLINIC Foto: IZTOK SKOK Predoziranje z drogo v celjskem zaporu Cellski reševalci so morali v torek zvečer posredovati v celjskih zaporih. Tja so jih poklicali, ker so glede na zdravstveno stanje enega od obsojencev in na okoliščine domnevaU, da je vzel prevelik odmerek mamil. Gre za mlajšega obsojenca, ki je mamilo vzel intra-venozno, kar pomeni, da si ga je vbrizgal. Ob prihodu reševalcev se je obsojenec sicer počutil že bolje, tako da daljša zdravstvena oskrba v bolnišnica ni bila potrebna. Informacijo o tem nam je v torek potrdila tudi upravnica celjskih zaporov Edita Me-jač. Ta dodaja, da okohšči-ne primera še preiskujejo, tako bo treba ugotoviti, kako je obsojenec prišel do mamil, m predvsem, kdo mu jih je prinesel. O primeru predo-ziranja z mamili celjska po-Ucija v torek še ni bila obveščena, obvestijo jih le, ka- dar sumijo, da gre za kaznivo dejanje, kar pa omenjeni dogodek nedvomno je. Očitno bo postalo vprašanje vnosa in prodaje drog v zapor širše in se bodo z njim resno ukvarjali tudi celjski kriminalisri. Težko pa je pričakovati, da se bo problem drog v zaporih zmanjšal, saj je to vseslovenska problematika, ne le celjska. Nasprotno, takšni podatki pridejo iz celjskih zaporov redkokdaj, medtem ko so skoraj stalnica za ostale zapore. Letos so zanimiv primer odkriU na primer v mariborskih zaporih, kjer je znotraj zapahov delovala prava pravcata in dobro organizirana kriminalna združba! Še več, v nečedne posle so zaporniki uspeli potegniti tudi enega izmed delavcev, ki je bil kot inštruktor zaposlen v delavnici mariborskih zaporov. SIMONA ŠOLINIČ BHALÖ, 113 Neprijetna presenečenja Konec minulega tedna je neznani storilec iz ograjenega skladiščnega prostora v Kosovi ulici v Celju odtujil približno 1.300 kg različnih kovinskih profilov in s tem povzročil škodo v višini tisoč evrov V ponedeljek zvečer okoli 21. ure je neznanec vlomil v trgovino v Škofji vasi in odnesel več zavitkov cigaret različnih znamk, večjo škodo je na srečo preprečila alarmna naprava, ki ga je pregnala, idjub vsemu je povzročil za približno 250 evrov škode. Neprijetno presenečenje je nekdo pripravil tudi lastnici trafike v Zidanem Mostu, ki je v ponedeljek zjutraj presenečeno ugotovila, da je ponoči nekdo vlomil v njen prodajni prostor in odnesel celotno zalogo cigaret različnih znarnk in jo oškodoval za 2.500 evrov. Z vsem, kar je uporabno v noči s torka na sredo je bilo v Robovi ulici v Celju vlomljeno v osebno vozilo. Iz njega sta zmanjkala denarnica in mobilni telefon, pri čemer škoda znaša približno 200 evrov. V zadnjih dneh je neznanec iz ograjenega prostora v Vrbju odtujil tudi 1.500 evrov vredno motorno žago in agregat. V noči na torek je nekdo vlomil v zabojnik na gradbišču v Mozirju, kjer pogrešajo radiator in nekaj orodja. Nastala škoda znaša približno 250 evrov Sneg ga ni oviral v Paki pri Velenju je bilo v noči na sredo vlomljeno v tovorni avtomobü, od koder jc bUo odtujenih več ročnih cicktrič-nih strojev, vrednih dobrih 2.700 evrov. V noči s srede na četrtek je bilo v Ulici mesta Grevenbroich v Celju vlomljeno v gostinski lokal. Pogrešajo prenosni računalnik, cigarete in denar. Lastnik lokala je oškodovan za približno 1.300 evrov. Četrtkov jutranji sneg ni oviral 2I-letnika s Konjiškega, ki se je v zgodnjih jutranjih urah lotil lokala na železniški postaji v Celju. Z vlomom je povzročil za približno 400 evrov škode. A so ga kmalu po vlomu prijeli policisti, zato se bo za svoja dejanja zagovarjal pred sodnikom. MJ Druga smrt na cesti V torek so naše ceste terjale že drugo smrtno žrtev v tem letu. ^ Do nesreče je prišlo malo po 20. uri na cesti izven naselja Hotenj 27-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po regioriiBnj cesti izven naselja Hotemež i^^OTieri Vrho-vega proti Radečam. Ko je prireli4l,na prewsl^ega ovinka, je z vozilom zapeljal na r^spiotno vozišče. S prednjo levo ptAovico vozila je trčil v vozilo, ki je tisti trenutek pripeko mimo, kar je bilo ^nj usodno. Po trčenju je 27-letnik namreö padel iz vozik m obležal mrtev MJ iflniiniw.novitednik.com St. s-26. jam r20a7 NOVI TEDNIK PISMA BRALCEV 21 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko ^e za oi^ovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na kateri lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- ZAHVALE-POHVALE jem, od koder je doma. PREJELI SMO Ta vlada nas bo pokopala Takšne in podobne besede slišim od nekaterih ljudi, ki ne znajo drugega kot kritizirati in tarnati, kakšna je ta vlada. To so večinoma taki ljudje, ki niso nikoli v življenju naredili kaj dobrega za soseda, še manj pa za skupnost in svoj kraj. Kar naprej tarnajo, kakšni davki so in za vse to je seveda kriv Janša. Ne vem, ali imajo ti ljudje tako siab spomin, da so pozabili kakšni davki so bili prej, ko smo bili še pod Jugoslavijo. Sam dobro vem, da je bü davek na gradbeni material 28 odstotkov in ne 20, kakor je sedaj. Razlika je samo ta, da UREDNIŠTVO prej to na računu ni nikjer pisalo, zdaj pa je vse to razvidno. Je pa res, da bi bil davek sedaj lahko še veliko nižji, če ne bi bilo toliko lenuhov, ki jih mora država živeti. Da vlada resnično ni tako slaba, kot nekateri mislijo, se je videlo sedaj, ko smo dobili novo valuto, ki je nekaj vredna, saj lahko za manj kot en evrski kovanec dobiš hlebček kruha. Bila je pa tudi lepa priložnost videti v bankah, da ljudje toliko denarja kot ga imajo sedaj, niso imeli nikoli, kar svet stoji. Res je, da ga imamo eni manj, drugi pa več. Tega pa ni kriva ta vlada, saj je tako vedno bilo in tako bo ostalo. Čeprav sem nepomembna osebnost, pa mi naj bo dovoljeno, da ob prehodu na novo valuto čestitam naši vladi in vsem sodelujočim, ki so se trudili, da smo dobili še boljšo valuto, kot je bil tolar. JOŽE MAČEK, Laško Jože Pristov v sredo. 24. janimrja, smo k vernemu poütku na pokopaluču v Kranja po-ložili upokojenega dramskega igralca Slovenskega ljudskega gledališča Celje Jožeta Pristova. V spominu nam bo ostal kot izvrsten interpret srednjih in majhnih vlog. Gledališka boginja Talija ga nikoli ni povzdignila med zvezde igralskega snovanja, a je vendarle v času delovanja v Celju od leta 3958 ustvaril 125 vlog, i; katerih je vedno prišla do izraza njegova preprostaodkritosrčnost in neposrednost. Med njimi so bile seveda tudi večje in pomembnejše. Kar dvakrat je igral v Županovi Micki župana Jako. Se danes (pred nedavnim smo gledali na TV posnetek 40 let stare predstave) rms je navdušil s ä-pično gorenjsko trmo, ki je bila za to vlogo zelo pri- In vloga v Ihgomerju v njegovi prvi sezoni u Celju, kamor je prišel po ukinitvi poklicnega gledališča v Kranju, Armlfa vMolierovi komediji Šola za žene, Jo-šta Soteškega v Novačano-vem Hermanu Celjskem naStaremgradu leta 1964, Razbojnika vRašomonu leta 1966, pa spet - kar dvakrat - dr. Grudna v Cankarjevi komediji Za narodov blagor in nepozabna vloga Viktorja Velasca v bulvarki Bosa v parku in Mož v Lužanoui komediji Zlati Časi, lepi krasi. Morda so si ga najbolj zapomnili otroci in mladinci, saj je linmnJfi vsnkn leto igral v igrah, ki so bile namenjene najmlajšim. Stražmojster Petelin v Su-hadolčanovi igri Figole Fa-gole vsekakor sodi med njih. Vloga, ki smo jo lahko vedno znova občudovaU na TV Slovenija, ko so jo ničkolikokrat ponavljali. Tudi po upokojitvi leta 1989 nam je pomagal v nekaterih uprizoritvah. Potem se je zaradi slabega zdravja, tako je vsaj trdil, umaknil z odrskih desk, ki so tudi njemu pomenile svet. In dočakal 85 let ter dobesedno omahnil v smrt, ko je ga je na vožnji s kolesom podrl avtomobil. Ansambel celjskega ljudskega gledališča se je poklonil njegovemu spominu na žalni slovesnosti v petek, 26. januarja. BORUT ALUJEVIČ Pohvala Petrolu Vransko želela bi pohvaliti gospoda poslovodjo in zaposlenega na bencinskem servisu Petrol Vransko. S psičko sva se 9. januarja vračali iz Ljubljane in na Petrolovi črpalki sem zaprosila za vodo zanjo. Prijazen prodajalec je šel v prostore za osebje inpoprosil poslovodjo, naj nama pomaga. Poslovodja je hitro priskočil na pomoč in nahl vodo v primemo posodico. Hvala obema za lep odnos do strank in živali! Vajinih imen sicer ne poznam, verjetno pa Petroio-vih črpalk na Vranskem ni veliko in bosta vedela, da je poh- Hvala za pomoč Zahvaljujem se neznani mlajši gospe, ki mi je v soboto, 13. januarja, ob 7.20 na Muzejskem trgu 5 nesla moje kolo čez nepravilno parkiran avto. Človek bi se vprašal, kje so bili ti naši šoferji, ko so delili srčno kulturo, da brez kančka slabe vesti parkirajo pred vhodom in tudi pred oknom tako nizkega stanovanja, da navaden avto vzame tretjino svetlobe, kaj šele večji. AMALIJA SKALE, Celje Prijetno druženje Kot vsako leto, nas je upokojence tudi tokrat Zdravilišče Laško povabilo na po-novoletno družabno srečanje, ki ga imamo skupaj s sindikatom zdravilišča. Pozdravil nas je direktor Roman Matek. Na kratko je opisal novogradnjo zdravilišča in uspehe lanskega leta. Z realizacijo teh načrtov bodo nove terme med največjimi v Sloveniji, z novo zaposlenimi, kar za Laško in okolico veiiko pomeni. Ob prijetni glasbi in kulinaričnih dobrotah smo obujali spomine na čase, ko smo še delali v starih «toplicah« pod slabimi pogoji. Tako nam je minil večer s kolektivom, ki je veselo zakorakal v novo leto z jasnimi načrti. Še veUko delovnih uspehov vam želimo in hvala za vse. STANE DEŽAN, Laško vspoMn Alenka Blagotinšek Znancem in nekdanjim sodelavcem ni nikoli tarnala o svojih osebnih težavah, rada seje družila, obujala spomine na prehojeno po. Na sprehodih po Celju in Savinjskem nabrežju je z odločnim inpre-mišljenim korakom opazovala sadove svojega dela in si kritično ogledovala premalo domišljene posege v prostor. Vest o njeni smrti je Celjane pretresla in razžalostila. Alenka Blagotinšek, ki se je po končanem študiju nrhitpktinp. v zni'p.tkii šestdeset let zaposlila na celjskem uradu za urbanizem, kmalu preimenova-nem v zavod za napredek gospodarstva, kasneje je prerasel v razvojni center, je že kot mladenka mnogo obetala in vse te obete v polni meri izpolnila. Orala je ledino i; celjskem urbanizmu, v urbanizmu celjske regije in celotne Slovenije. Bila je med prvimi urbanisti na celjskem območju, dragocena mentorica in vzornica mlajšim kolegom. Rezultati njenega strokovnega dela ostajajo, nje-TW. znanja, vedenja in občutek za prostorsko načrtovanje so osnova današnjim in jutrišnjim prostorskim razvojnim usmeritvam. Sodelovala je pri pripravi prvih prostorskih dokumentov v Celju in obči- nah takratne celjske regije, v Šentjurju, Šmarju pri Jelšah. Mozirju, Slovenskih Konjicah in drugje. Sad njenega dela so projekti za soseske Lava, Hu-dinja, Otnk, Ostrožnn, Aljažev hrib, za celjski Industrijski coni sever in jug, torej za okostje mesta in mestnega zaledja. Pri svojem delu je bila resna, strokovna in natančna, stroga do sebe in sodelavcev, izven službe pa sproščena, vesela in zabavna. Po upokojitvi konec devetdesetih ji brezskrbno družinsko življenje ni bilo usojeno, ob strani je stala težko bolnemu soprogu, v uteho so ji bih hčerina družina, njen poslovno uspešen zet in seveda radoživa, razigrana vnuka in glasba, njena mladostna in dolga delovna leta zatajevana ljubezen. A žal ne za dolgo. Težka operacija srca je bila usod- Sodelavci RC Planiranje Celje MESTNA OBČINA CELJE Trg celjskih knezov 9,3000 Celje skladno s 24. členom Pravilnika za oddajanje poslovnih prostorov in garaž v najem ter določanju najemnin za poslovne prostore in garaže JAVNO PONUDBO za oddajo poslovnih prostorov v najem 1. Poslovni objekt LANOVŽ, ki stoji na pare. št. 1446, k.o. Ostrožno, vpisan vZK vi. št. 1425, velikosti 656,81 m^ po ZN AERO-Lanovž opredeljen za primerno nestanovanjsko funkcijo (od 2,5 do 8,5 EUR/m^); objekt je v zelo slabem stanju; ogled 30.1. 2007 ob 9.00; POSEBNI POGOJI pri točki 1.: - najemnik samostojno investira v prenovo objekla, njegova investicija se poračuna pri najemnini za poslovni objekt; obvezna priloga je investicijski koncept; ponudniki morajo predložiti celostno projektno in vsebinsko rešitev objekta, skladno z zahtevami zavoda za varstvo kulturne dediščine. 2. Glavni trg 11, Celje, poslovni prostor primeren za trgovino ali mirno storitveno dejavnost (od 7 do 14 EUR/m®), velikosti 84,53 m^, pritličje-ulica, ogled 30. 1. 2007 ob 11.00; 3. Podjavorškova ulica 1, Celje, poslovni prostor primeren za mirno storitveno dejavnost (od 4 do 10 EUR/m^), velikosti 88,36 m^, prvo nadstropje, ogled 30.1. 2007 ob 10.00. OPOZORILO: Najemnine pri poslovnih prostoriti so določene okvirno (od najnižje do najvišje možne), točen izračun se določi skladno s Pravilnikom glede na dejavnost, katero namerava ponudnik v poslovnem prostoru opravljati. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno za tekoči mesec na podlagi izstavljenih računovs strani lastnika. Najemna pogodbasesklepazadoločenčasza dobo 1 leta, ob izpolnjevanju vseh obveznosti najemnika, ki i^ajajo iz najemne pogodbe, se po preteku 1 leta sklene najemna pogodba za nedoločen čas. Ponudniki morajo poravnati varščino v višini enomesečne najemnine za resnost ponudbe na TRR 01211-0100002865 MOC proračun - sklic na 4008001 19400 - varščina. Varščina brez obresti bo v roku 15 dni po odločitvi o izbiri vrnjena tistim ponudnikom, ki na izboru ne bodo ospeli. 1. Prijavi na razpis Je potrebno priložiti: a) DOKAZILO O USPOSOBUENOSTI ZA OPRAVUANJE DEJAVNOSTI: - za samostojn e podjetnike d okazi lo o strokovn i usposobljenosti ali dokazilo iz ^isnika samostojnih podjetnikov posameznikov; - za pravne osebe: izpisek iz sodnega registra, star največ 30 dni; - za društvo: odločbo Upravne enote; - kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih ter predstavitev programa, ki se naj bi izvajal v poslovnem prostoru; b) DOKAZILO O PLAČILNI SPOSOBNOSTI: - dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih, dokazilo/izjava o poravnanih obveznostih do Mestne občine Celje in dokazilo. da ni blokiran račun (staro največ 30 dni); - za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobnosti za zadnjih 6 mesecev; - potrdilo o registraciji, ki ga izda Davčna uprava zavezancu za DDV; - dokazilo o plačilu varščine v všini enomesečne izhodiščne najemnine natransakcijski račun Mestne občine Celje. c) dosedanje reference kandidata za najem d) pnjgram dejavnosti, ki se bo odvijala v poslovnem prostom 2. Komisija bo pri izbiri ponudnika kot kriterij poleg dejavnosti in kriterijev določeni)! ob samih poslovnih prostorih, upoštevala tudi zanimivost programa in interes MOC po oživitvi mestnega jedra. 3. Poslovne prostore si za potrebe svoje dejavnosti priredi s soglasjem lastnika najemnik sam in mora na svoje stroške pridobiti potrebno dokumentacijo in upravna dovoljenja. 2. Prijava na razpis a) Prijave na razpis sprejema Mestna občina Celje, Komisija Mestne občine Celje za oddajanje poslovnih prostorov v najem. Trg celjskih knezov9,3000 Celje, z oznako -JAWJA PONUDBA - NE ODPIRAJ! - s pripisom št. poslovnega prostora" b) Rok za prijavo je 14 dni od dneva objave razpisa. Zadnji nak za oddajo ponudb je 9. 2. 2007. c) Ponudb, ki bodo prispele po razpisnem roku (nepravočasna ponudba) ali pravočasnih, vendar nepopolnih ponudb, komisija ne bo obravnavala. V primeru večjega števila ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje, lahko najemodajalec izbere najugodnejšega ponudnika, če tega ne more izbrati, pa lahko razpiše javno dražbo, katere predmet Je višina najemnine. Ponudnikom, ki izpolnjujejo pogoje in bodo vabljeni na dražbo, se dana varščina za resnost ponudbe šteje tudi kot varščina za udeležbo na dražbi. O dnevu dražbe bodo ponudniki pisno obveščeni. d) Rok vezanosti ponudnika na ponudbo velja do sklenitve najemne pogodbe. e) Ponudnikom bo skJep o Izbiri vročen 8 dni po seji komisije. Najemna pogodba bo sklenjena z izbranim ponudnikom v 15 dneh od vročitve sklepa komisije. f) Župan Mestne občine Celje lahko postopek oddaje v najem ustavi do sklenitve najemne pogodbe. g) Ponudniki si poslovni prostor lahko ogledajo in dobijo podrobne informacije na tel. (03) 4265670 ali 4265668. Končno spodobno smučanje? Ko smo včeraj zaključevali to številko časopisa, še ni bilo jasno, ali bo delavcem podjetja Ski mont, ki upravlja s smučiščem na Celjski koči, uspelo pripraviti smučišče do konca tedna ali pa bodo vnovič izgubili boj z naravo. Vnočina četrtekjena Celjski koči zapadlo okoli 25 centimetrov novega snega, prvič v tej mili zimi so lahko tudi umetno zasneževali. Težava pa je v tem, da zemlja ni pomrznjena in imajo zaradi tega silne težave s teptanjem naravnega in umetnega snega. »Če bodo nizke temperature zdržale in če nam bo uspelo pripraviti dovolj snega, bomo storili vse, da smučišče pripravimo do sobote ali nedelje, ko bi slednjič z dnevom brezplačne smuke le odprli letošnjo smučarsko sezono na Celjski koči,« je včeraj pozno popol- dan povedal direktor Celj ske koče Edo Krajnik. Novozapadlega sn^ se veselijo tudi na smučišču Golte, kjer so včeraj namerili minus 9 stopinj, vpovprečju pa je zapadlo dobrega pol metra snega, Že včeraj sta se delujočima sedežnicama Medvedjak in Blatnik pridružili še smučišči Morava in Beli zajec, danes pa bodo odprli progo Stari stani. Če bo vse po sreči, bo v soboto deloval celotni Rekreacij-sko-turistični center Golte, saj nameravajo odpreti še progo Ročka, ki velja med poznavalci za eno najboljših smučišč- Za to progo morajo narediti še nekaj lunetnega snega, za kar je sicer temperatura primerna, vendar je v zraku precej vlage, ki otežuje izdelavo umetnega snega. Na Rogli so včeraj pospešeno urejali smučišča. Zapadlo je 20 centimetrov snega na do tfÄmA ' ZIMSKO RAZVAJAHIE: AKCIJA PUČA 1; POTUJiTA 2: fngi 3 *U49 £; Iki 3 ihl M5 €; t«* 3 «i 230 €; liAiprita 2 ihi n €: tartb 1 iV 40,n C; odnd v hbiu^ 30 centimetrov podlage, nizke temperature pa omogočajo tudi dodamo zasneževanje. je, z izjemo smučišča Jurgovo m, so že nekaj časa urejene, zaradi novozapadlega snega pa še urejajo tekaške proge. Smuka že doslej ni bila slaba, sedaj bo pa še boljša, pravijo. BS, US, MBP, foto: GK pohod za zdravje Planinsko društvo Polzela vsako leto tretjo soboto v januaiju pripravi tradicionalni pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Letos je bil njegov srebrni jubilej. Petindvajsetič so se z vseh strani podali števihii pohod-niki na to priljubljeno planinsko točko v Savinjski dolini. Pohod je bil tudi tokrat voden iz polzelske strani, do ko- der je pohodnike iz Celja pripeljal poseben vlak, tiste, ki so se na pot podali iz Šmart-ne^ ob Paki, Šoštanja ali Velenja, pa je odpeljal do želene postaje. Kot je povedal pre^ednik PD Polzela Zoran Štok, se je pohoda udeležilo približno 900 pohodnikov iz vse Slovenije. Če so se lani veselili pravih zimskih razmer in debele snežne odeje, jih je letos spremljalo skoraj pravo spomladansko vreme. Iz meglene doline so se povzpeli na s soncem obsijano Goro Oljko, Posebna priznanja so letos prejeli Štefan in Božo Jordan, Milan Jelen in Nandi Glavnik, ki so se udeležili vseh 25 pohodov. Vse pohodnike so na cilju pogostili s čajem in trdo kuhanim jajcem. IT Pohodniki na poti na Goro Oljko NOW »K 23 □ DRI TELEFON Vdova in pokojnina Bralka |e najprej več let prejemala svojo pokojnino, nato se je odločila za pokojnino po pokojnem soprogu, ki je le nekaj evrov višja (moževo še vedno prejema). Slišala pa je, da naj bi ji pripadali kar obe pokojnini, tako njena kot del moževe. Brane Kokot, vodja Službe za odnose z javnostmi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, odgovarja: »S 30. julijem 2005 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: novela zakona). Z navedenim zakonom je odmera dela vdovske pokojnine določena drugače. Po določbi 6. člena no- če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. vele zakona se 4. odstavek 123. člena nadomesti z novima 4. in 5. odstavkom, ki se glasita: (4) Vdovi ali vdovcu se lahko, če je to zanj ugodneje, poleg starostne aH invalidske pokojnine izplačuje tudi 15 % zneska vdovske pokojnine, ki mu gre po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po tem zakonu, vendar največ do zneska v višini 15 % povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem le- (5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se vdovi oziroma vdovcu ne izplača dela vdovske pokojrune oziroma se del vdovske pokojnine zmanjša tako, da skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne presega starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. Koliko lahko znaša znesek skupnega izplačila starostne ali invalidske pokojnine in dela vdovske pokojnine v letu 2007 določa Sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine, objavljen v Uradnem listu RS, št. 2/07 (z dne 9. 1. 2007), po katerem leta v letu 2007 ne sme pre- seči zneska 2 povprečnih mesečnih pokojnin, izplačanih v predhodnem koledarskem letu, to je 975,01 evrov oziroma 233.652 tolarjev. Po že navedenem sklepu, lahko v letu 2007 del vdovske pokojnine znaša največ 73,13 evrov oziroma 17.523 tolarjev. Svetujemo, da vložite zahtevo za izplačilo dela vdovske pokojnine. V postopku bo po uradni dolžnosti ugotovljeno, ali je za vas ugodnejša vdovska pokojnina ali lastna pokojnina z delom vdovske pokoj- Melioracije Bralko iz občine Šmarje pri Jelšah zanima, na koliko let je predvideno čiščenje odtočnih jarkov na komasacijskem območju. Kot omenja, niso bili na območju KS Dol - Spodnje Mestinje očiščeni že vrsto let. zaradi česar je ogrožen pridelek, območje pa je zato tudi poplav-Ijano. Po bralkinih poizvedbah se v kmetijskem ministrstvu zbira denar za čiščenje, ki ga plačujejo lastniki zemljišč. Mateja Eržen iz kabineta ministrice pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je posredovala obširen odgovor, v katerem v uvodu navaja, da lahko kmetijska inšpekcija po Zakonu o kmetijskih zemljiščih z denarno kaznijo od 626 EUR do 5008 EUR kaznuje za prekršek pravno in fizično osebo, ki stori prekršek v primeru, da ne izvrši predvidenih vzdrževalnih del na melioracijskih sistemih. Objekte je treba redno vzdrževati, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Pogoje za naloge v zvezi z upravljanjem sistemov, vrsto vzdrževalnih del in pogoje za vzdrževalce predpiše ministrstvo, med nalogami upravljanja pa so letna priprava programov, določitev višine potrebnih stroškov za hektar, kontrola delovanja melioracijskih sistemov ter zbiranje sredstev lastnikov zemljišč. Med naloge vzdrževanja sodijo košnja trave na brežinah jarkov, posek zarasti, popravila obstoječih poljskih poti, čiščenje cevnih prepustov, kriičenje in podobno. Enostavna vzdrževalna dela lahko izvajajo tudi melioracijske skupnosti ob splošnih pogojih, ki jih mora izpolnjevati vzdrževalec. Med ministrstvom in izvajalcem del se sklene pogodba, zbrana sredstva lastnikov zemljišč na melioracijskem območju pa Davčna uprava RS nakaže na posebno proračunsko postavko ministrstva. Za kritje stroškov vzdrževanja melioracijskih sistemov morajo lastniki zemljišč po veljavnem pravilniku zagotavljati sredstva. Višina sredstev za vzdrževanje se določi na hektar zemljišča na vsaki dve leti. Upravljavci so imenovani na dve leti, trenutno jih je v državi pet, stroške upravljanja krije ministrstvo. Uprav- ljavci in vzdrževalci na velikih sistemih so pogosto Ista pravna oseba. V kolikor je območje, ki ga navajabralka, znotraj enega od obstoječih melioracijskih sistemov, bo potrebno ugotoviti, ali se vzdrževalna dela izvajajo v skladu s programom in pogodbo med upravljavcem in MKGP. MKGP je za upravljavca melioracijskih sistemov na območju zahodne Štajerske imenovalo podjetje Phma, družbo za gradbeništvo in storitve, d.o.o., iz Žalca. Razlogov, zakaj se ne izvajajo vzdrževalna dela na obstoječem melioracijskem sistemu, je lahko več; upravljavec ni določil višine zneska lastnikov zemljišč na melioracijskem območju v proporcionalnem deležu (ta delež se na območjih občine Šmarje pri Jelšah giba na hektar od 23 do 26,5 EUR), davčna uprava ni mogla izdati odločbe o višini stroškov za redno delovanje melioracijskih sistemov od lastnikov zemljišč (izterjava pa še ni pravnomočna), davčna uprava še nI nakazala namenskih sredstev na točno določeno proračunsko postavko MKGP, upravljavec (ki je hkrati vzdrževalec) ni izvedel predvidenih de! iz pro- vzdrž melioracijsko območje in bi kot dober gospodar moral za svoje zemljišče skrbeti vsak lastnik posebej. Vprašanje bralke je hkrati obravnavano kot prijava za ukrepanje kmetijske inšpekcije, odgovarjajo z minisus- Poiovica valeč je melioracijska skupnost, ki nI Izvedla vzdrževalnih del, območje je v celoti last enega lastnika (ki kot dober gospodar nI Izvedel vzdrževalnih del), območje, ki ga omenja bralka, sploh ni regresa Bralec, ki je zaposlen pri zasebniku na področju lesne dejavnosti, je prejel avgusta lani prvo polovico regresa, drugo polovico pa naj bi prejel konec leta. Zanima ga, če mu pripada tudi druga polovica regresa. Pripominja, da je v bolniškem staležu vse od začetka junija 2006. Srečko Cater iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, sekretar območne organizacije sindikatov Celje, odgovarja: »Po zakonu o delovnih razmerjih je pravica do regresa za letni dopust vezana na pravico do izrabe letnega dopusta. Ne glede na to, ali je delavec letni dopust izrabil ali ne, mu mora biti regres Izplačan najkasneje do 1. novembra tekočega leta (v primeru težav v poslovanju, drugače pa do 1. julija v tekočem letu). Star zakon je regres vezal na izrabo letnega dopusta, zato še vedno prihaja do pomot (hote ali nehote). Odsotnost zaradi bolniškega staleža tako bralcu ne omejuje pravice do celotnega regresa.« BRANE JERANKO prehrana danes DIUEVI ZDRAVJA v petek, 26.1. med 10. in 20. uro, v soboto, 27.1. med 9. in 19. uro, v CITYCENTRU Celje. Brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in kostne gostote Degustacije Otroške likovne delavnice na temo DNEVI ZDRAVJA Pogovori z znanimi športniki in drugimi gosti clt^center 24 RAblO,KIGABElteTE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE mmmmmmammm S.OO Začetek jutranjega programa, 5.30 Nafodnozaljavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot. 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje aresničita Novi tednik in Radio Celje - Fotomodel za en dan (svoje želje pošljite na radio@radiocelje.com, fotografije na www.radio-cdje.com), 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev Podnebne spremembe - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 ECronika, 1745 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 19.10 Javljanja iz Dnevov komedije v Celju, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 23.00 Va5e skrite želje ur«sniči-U Novi tednik in Radio Celje - Frtomodel za en dan -ponovitev, 24.00 SNOP (Koroški radio) . •• , • 5.00 Začetek juuanjega programa, 5.30 Narodno^bavna melodija tedna, 5,50 Prometne informacije, 6.00 Poroččilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. juuranja kronika RaSlo, 8,00 Poroč-čila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Nino Cokan, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5. 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca - Klavdlja Winder. 23.00 Znand pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Koroški radio) Celju), 23.00 YT Label,; O SNOP (Murski val) Radio Celje že šestnajstič na Dnevih icomedije Komedijo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje vsa leta spremlja tudi poročevalska in tehnična ekipa radia, ki se oglaša v program neposredno iz priložnostnega studia v foyerju gledališča, kje je že postavljen oder tudi za nocojšnjo slavnostno otvoritev 16. Dnevov komedije. Iz gledališča se bomo vsak petek in soboto, na zaključku festivala, 18. februarja, pa tudi v nedeljo, najprej oglasili nekaj po 19. uri. Pogo-variali se bomo z organizatorji, domačimi ustvarjalci, sponzorji ali gledalci, ki polnijo dvorano. V sodelovanju z našimi tehniki (Bojan Pi-šek, Mitja Tatarevič, Aljoša Bončina, Branko Ogrizek) se bosta oglašati Mateja Podjed, ki festival z mikrofonom v roki spremlja že šestnajstič, in mlaj ša kolegica Bojana Av- Javijanjez lanskih Dnevov komedije. Foto: SHERPA guštinčič. Po zaključku predstave, ko vse nastopajoče in goste najbolj zanima, kakšno oceno so prisodili gledalci komediji in kdo je postal večerni lavreat, se bomo tudi letos oglašali v živo. Razglasitev v ko medij antskem du- hu in razpoloženju opravi upravnik Borut Alujevič, potem pa sledi z nagrajencem kratek klepet. Radijsko nanizanko iz gledališkega za-kulisja potem pošiljamo v eter približno do 23. ure ali še dlje. MP POneDEUEK. 29. Januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 530 Narodnozabavna melodija tedna. 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poroččilo OKC. 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 '2. j-utranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev sWadb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljku«) športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regpke novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1-7.00 Kronika,' 1745 Jack pot, 18^00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Now;e, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov -Marko Pezdirc in Zlati muzikanti, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice} ni 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija ledna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.25 Asociacija. 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kultuirti mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15,00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18,00 Ni vse zafr-kancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 5.00 Začetek jutranjega programa - sreöna rdeča nit je jutranja nostaigga, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometni informacije, 6,00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot, 10.00 Novice, 11,00 Kulturni mozaik, 11,15 Zeleni val. 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14,00 Re^fske novice, 15.00 • Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16,20 Hlm-sko platno. 1700 Kronika, l74S Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Mal dnigač s 6Pack Cukurjem, 23.00 Dobra Godba,-24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) 5.00 Začetekjuti-anjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije. 6.00 PoročEo OKC, 6.20 Čigav glas seže v deveto vas?, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8,00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Kum TYbovlje) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije. 6.00 Poročik). OKC, 6.45 Horoskop. 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8;00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice. 10.20 Halo, Terme SPA Rogaška, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od peü^a do petka, 13.40 Halo, airavilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje -s hiti prežeto popoldne, 14.30 PeUiova skrivanka, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika. 1745 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - gost bo Jure Longyka (v okviru oddaje se bomo oglašali z Dnevov ko .........- • ■ 1, 24.00 SNO Priljubljena oddaja Zeleni val na Radiu Celje se kdaj pa kdaj iz matičnega studia odpravi na obisk. Tako sta bila pred dnevi tehnik Mitja Tatarevič in avtorica ter voditeljica oddaje Mateja Podjed povabljena k naši zvesti poslušalki Berti Pcčov nik v Kaplo v občini Tabor. Razlog za obisk je bil več kot oprijemljiv, '' I Berta, ki je pred kratkim praznovala 85. rojstni dan, dobra poznavalka ne samo zdravilnih zelišč, ampak tudi čajnih mešanic, tinktur in mazil, ki jih pripravlja sama in z veliko Dobra godba Slovensko občinstvo bo ipet priča odlični kubanski ;lasbeni koncertni produkci-i. Tokrat boste lahko 4. februarja v ljubljanski Hali Tivoli uživali v zvočni raznolikosti in vrhunski izvedbi kubanske glasbe v okviru projekta Live From Buena Vista - The Havana Lounge, v katerem so zbrani vrhunski kubanski glasbeniki, Predstavili se bodo v chan chanu, v son klasiki, ki Evropi še ni znana, ter v novih kompozicijah v tradicionalnem stilu. Podrobneje v sredo ob uri na Radiu Celje v oddaji Dobra godba, njJALfSTVICA 1. WHATGOESAROUND..-JUSTINTIMBERWKE 2. BOOGIE 2 NITE-BOOTY LUV 3. SHAME-MWROSE 4. IWAMTYOUTOWAMTME-CHRIS ISAAK 5. HOWMANYTlMES.HOWim^Y UES-PUSSYCATOOliS 6. WIND rr UP-GWEN STEFAN! 7. A MOMENT UKETHIS-LEONAlfWIS 8. RDEUTY-REGINASPEKTOR 9. KEEP HOLDING ON-AVRILLAVIGNE 10.HrTMEUP-GIAFARRELi DOMAČA LESTVICA 1 SANJAJVA-MNA 2. UJEH SVET-TINKARA 3. OR6Y-NAL-&SPOT 4. KOT ROMEO IN JULUA-AN^OEŽAN 15) 5. KDAJ,ČENEZDW-EVAČERNE |3| 6. KO ZVONOVI ZAPOJO-EROIKA (2) 7 CUONALUČ-PERPETUMJAZZIIE (2) 8. SHENU-WRA-B (4| 9. POIMLUNA-MONIKAPUČEU (4) laOEKLEU-UBlOO (1) PREDLOGA ZATUJOlfSTVICO: CATCHYOU-SOPHIEElUSBEXrOR WHISTLE raRTHECHOIR- THEFRATELUS PREDLOGA ZADOMAČO l£STVtCO; SAMO OATI MAŠ ME\ERAOA-\NPl£STENJAK (7) jan PLES Eakajmi Zeleni val pri Berti Pečovnik ljubeznijo. Svoj prispevek je dala tudi v naši Imjigi z zdravilnimi zelišči, ki jo rada vzame v roke, iz nje svetuje in se vedno kaj novega nauči, kot pravi nidi sama. V polurni oddaji Zeleni val na obisku so poslušalci slišali preneka-tcro »zeleno modrost«. In izvedeli, da sta česen inognjič njeni najljubši roži, Česnova tink-tiua pomaga pri težavah z žolčnimi kamni, na svinjskem salu kuhani cvetovi ognjiča pa celijo rane in čistijo kožo, je svetovala Berta. V oddaji Zeleni val se nam pridružite vsako sredo ob 11.15 uri. VRmjAKPOLKIN VALČKOV CEUSKIH S plus 1, UŽIVAJ VSAKDAN-ZAPEUlVKE (5) 2, NDV0LE7WAPESEM-KLAVŽARBRANE (4) 3, NAJINE NAROSE-VITEZI CEUSKI (11 4 KER GLASBO RAO IMAM- ANS, STANKO FAJS IN DIAMANTI [2J 5, POJDIMO POGt£DAT-FAI^JEZGRAŠKEGORE (3) SLOVENSKIH 5 plus L TOVORNJAKAR-POGUM (3) ?. OPROSTI Ml-AN, PETRA R^KA (7) i. PRAZNIK PRI NAS- WtlSTONUAVEROEBERJA (2) \. VENČEKNARODNIH- MLADIEMLENJa ^ (1) j, TISOČLETNE SAIWE-Č£PON ANS. (4) AdrijanKriran, Pod kostanji IB.Celje SoniaŽavskl,Nadei::ilen8el<11,Ž8tec oglasnem oddelfui Radia Celje Ustvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak pcreder|ekob2l15urilestvicoSbvenskih Epaob23,15uri. Za predloge z obeh lestvic lahko Berti Pcčuvmk lailü prrbira knjige o zdravilnih zeliščih Št. 8-26. januar 2007 - NOl 25 Namesto snežene^ volnena belina! še malo, pa težko pričakovanega in žal povsod ne-dočakanega snega, sploh ne bomo več pogrešali. Le kdo se ga bi, razen strastnih smučarjev, tja na pomlad še razveselil, če se bo z velikansko zamudo le odločil pojaviü? Cvetoče drevje in Valentinovi svatbeni ptički gotovo ne. Zimska moda še manj, saj smo se je kljub hecno visokim temperaturam že pošteno naveličali. No, vsaj mnogi med nami. Kako torej krmariti med zimo, ki ni zima, in pomladjo, ki se pretvarja, da čaka na zimo? Ste te dni kaj krožili po trgovinah s sezonskimi razprodajami jesensko-zimskih modnih cunjic? Zal vam je lahko, če si niste kupili kakšnega volnenega oblačila. Še bolj ste ga polomi-Ü, če vaša garderobna omara ni bogatejša vsaj za en volnen kos v letos prvi modni barvi zime - snežno beli. Še vedno lahko zamujeno nadoknadite, tudi zaradi prijetne misli na sveže porriadne trende, ki s seboj poleg pestre barvne palete oblačil in modnih dodatkov prinašajo tudi belo barvo. Odtenek, ki je pri modnih obhkovalcih najbolj v čislih, je bel kot sveže zapadel sneg. Poleg deviške beUne sta tudi smetanasto in slonokoščena imenitna osnova za modno zgodbo januarja, ki se spogleduje s februarjem. Da vam bela ne pristoji? Smešen predsodek, a če verjamete vanj, na lica morda nanesite mdo več rdečila, pa kakšen za odtenek temnejši puder tudi lahko reši prob-lemček z zimsko bledico. Le ne pretiravajte z nizanjem različnih barvnih odtenkov ob beli. Ker bela je vedno bila in še vedno je kraljica, ki ne želi v svoji družbi preveč drugih, še najmanj pa kričečih barv. Da je ne bi zasenčile, kajpada. Si upate izstopati, oblečeni v belo od pokrivala Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK do no^vic in čevljev? Bela ob beli z belo, z dodatki v beli - to je najbolj uspešna samovšečna in samozadostna barvna zgodba, ki se bo zagotovo nadaljevala tudi v pomladno-poletne mesece. Torej? Ce se že narava noče, pobelimo se vsaj mi - z modo! * ^ * TEDENSKA . V ASTROLOŠKA , ^ NAPOVED / 'r Petek, 26. januar: Takoj po polnoä Luna nastopi prvi krajec, kar vedno zahteva poglobljeno analizo dogodkov, več prilaganja in potrpežljivosti. Previdnost velja v komunikaciji, presoji dogodkov, tudi pri financah. Nikar se ne odločajte o kakšni pomembnejši stvari, sposobnost presoje ne bo največja. Ta nasvet je še toliko bolj drj^ocen, saj vasbo trigonMar-sa z Liuio silil h konkretni akciji. Raje večer izkoristite za ljubezen, saj vam lahko ugoden položaj Venere in čutna Luna prineseta veliko užitkov. Solmta, 27. januar: Razpoloženje ta dan je lahko malce bolj turobno vse do večera, ko Luna prestopa v živahnega Dvojčka. Večer je lahko vsekakor zanimiv in pester po svojem dogajanju. Sicer pa je Luna ta dan kar v treh kvadratih z ostalimi planeti. Naj vam to ne pobira energije, vzemite situacije raje kot izziv z željo, dagapresežete! Nedelja, 28. januar: Venera že ponoči prestopi v Ribi in prinaša v prihodnjem obdobju povečano čustveno energijo. Lahko, da boste morali teregaodsvojihnačrtovtadan spreminjati, zato imejte v rokavu rezervne^! Če vas bo mikalo, da bi bili upornik brez razlog, tega nikar ne storite. Skušajte delovati racionalno, tako bo najbolj prav. Napetosti sprosüte na ustvarjalen način, tudi z več gibanja ali športom. Ponedeljek, 29. januar: Novteden boste pričeli delovno in uspešno. Komunikacija bo dobra, zato se lahko dogovarjate in urejate vse vrste uradnih zadev. Nekoliko več previdnosti svetujemo zvečer, ko bo Luna v opoziciji s Plutonom. Tisto, kar imate v mislih, obdržite raje zase, saj bi verjetoo povedali na najbolj neprimeren način. Malo pred polnočjo Luna prestopi v Raka. Torek, 30. januar: Pozornost bo v veliki meri usmerje- na v družinska vprašanja, v dom in družinske člane. Intuicija bo močno povečana, zato jo dobro poslušajte, odlična zaveznica bo. Pozno popoldne ste mogoče iahko malce muhasti ali razdražljivi, saj bo Lima v opoziciji z Marsom. Notranji nemir boste najlažje pregnali s kakšnim konkretnim opravilom, ki vas bo dobro zaposlilo. Sreda, 31. januar: Luna raste in je v znamenju Raka, kar bo povečalo čustveno doživljanje vseh dogodkov, ki pa jih energije planetov ne obetajo kaj posebno veliko, saj planeti ne tvorijo nobenih posebnih aspektov Najlepše se boste počutili v tophni domače- Cetrtek, 1. februar Luna bo v Levu, kar prinaša ogromno kreativne in ustvarjalne energije. Organizacijske sposobnosti in smisel za dogovarjanje bosta odlična, prav tako vaš nastop in celostna podoba. Čudovit dan za obisk kulturnih in ostalih prireditev, za zal^a-ve in modo. Planeti bodo delovali poživljajoče na vse nedokončane zadeve, mimogrede boste sposobni večjih miselnih procesov. Optimizmu in dobri volji morate tokrat dati prednost. Sekstil Merkurja s Plutonom vas lepo podpira. Asuologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041404 935 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol,net www.gord3n3.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 09014 28 27 gsm: 041 S19265 napovedi, primerjalna analiza www.dolores,si STAJERSKI VAL STMIOVANJA WmWe^e VVEČSTANOVANJSKEM ClSTt MOSTOVI ceui d.A KOMPLEKSU LIVADA ŠENTJUR • Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Orožna 10, Šentjur, z oznako B 17 v velikosti 136,2 m^ in garaža št. 22 (na koncu). Ostala stanovanja in garaže si prodani in predani. Kupcem stanovani nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolDOtočnih hreditov za nakup stanovanj. Za vse floflatne informacije poldičite na tel. 03 42 66 586 gs. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas 26 ZAÄVtOMOBILISTE NP! Ii:;.» Aprila novi smart Leta 1998 je smart, ki je nastal v tedanjem koncer-nu Daimler Benz, prvič zapeljal na cesto. Njegov idejni oče je bil še danes znani Nicolas Hayek, tudi ustanovitelj Swatcha. Po številnih zapletih je projekt ostal v rokah Daimler Benza in vsaj na začetku je imel smart veliko težav. Prodajali so ga v visokih in dragih steklenih stol- pih, vendar nikakor ni šlo in avto je bil tik pred pokopom. Končno se je položaj izboljšal, sedaj pa tovarna predstavlja njegovega naslednika. Smart fortwo bo na trge pripeljal vzačetku aprila, navzven pa se od sedanje^ posebej ne razlikuje. V dolžino je pridobil 20 centimetrov, za 70 litrov je večji prtljažnik, tudi notranjost je seveda drugačna. BMW prenovil X5 Nemški BMW prenavlja svoj veliki SUV X5. Doslej so naredili nekaj manj kot 600 tisoč X5, kar je ugodna številka, vendar se je v zadnjem času pojavilo veliko tekmecev in prenova je nujna. Navzven se bo novi X5 spogledoval z manjšim in prav tako prenovljenim X3, sicer pa bo nekako 20 centimetrov daljši, za doplačilo si bo mogoče omisliri tudi sedeže v tretji vrsti, serijsko bo zraven šeststopenjski samodejni menjalnik. Volkswagen in Kitajsica Avtomobilski salon v Pekingu utegne kmalu postati eden najpomembnejših, saj je kitajski trg lačen avtomobilov. Lani se je prodaja povečala za dobrih 18 odstotkov na skupaj 4,7 milijona novih vozil, do leta 2010 pa naj bi prodali vsaj deset milijonov avtomobilov. Ni torej čudno, da se tam trudijo tako rekoč vse tovarne. Med najuspešnejšimi je koncem Volkswagen, ki na Kitajskem že proda več avtomobilov kot doma. Pri Audiju, ki je prav tako skupaj z VW, pa menijo, da bo Kitajska že prihodnje leto zanje najpomembnejši trg za vsa vozila, tudi za dokaj novi in evropsko uspešni Q7. Pri motorjih prav izjemnih sprememb ni. Za pogon bodo uporabljali 1,0-litrski bencinski motor v treh izvedbah (61, 71 in 84 KM), zraven bo petstopenjski robotizirani ročni menjalnik. V ponudbi bo tudi dizel (45 KM), za katerega pravijo, da je in bo imel zelo nizko porabo. Leta 2008 naj bi se smart pojavil tudi na ameriškem trgu. Motorji bodo, tako kot doslej, trije, in sicer dva šestvalj-nika (dizelski in bencinski) ter bencinski V8 z gibno prostornino 5,4 litra in 355 KM, kar je za 11 odstotkovvečkot prej. Kdaj se novi X5 pripelje na slovenski trg, se še ne ve. Ob jubileju golf GTI edition 30 Volkswagnov golf GTI je nedvomno svojevrstna ikona v avtomobilskem svetu. Sedaj avto praznuje 30-letnico prodaje in obstoja, ob tej priložnosti pa je VW ponudil posebno izvedenko golf GTI edition 30. Moč motorja so za vsako leto obstoja povečali za eno KM, tako da agregat ponuja 230 KM. Med drugim je ta golf opremljen tudi s 18-palčnimi plarišči, spodnja dela prednjega in zadnjega odbijača sta v barvi karoserije, na zadku je znak edition 30, v notranjosti so sedeži delno oblečeni v usnje z rdečimi okrasnimi šivi na robovih, volan je usnjen in trikrak... V Nemčiji je za avto treba odšteti dobrih 28 tisoč evrov. Tudi pozimi veselje do vožnje. Ferrari Panamerican 20.000 Pred newyorsko borzo se je končal t. i. projekt Ferrari Panamerican 20.000. Toliko milj sta prevozila dva ferrarija 599 GTB fiorano, in sicer v 15 etapah, pri čemer se je za volanom obeh vozil zamenjalo 48 novinarjev, ki so se na pot odpravili iz brazilskega Belo Horizonteja. Seveda pot ni bila ravno začrtana, kajti iz Brazilije so se od- peljali tudi v niže ležečo Argentino, v Severni Ameriki pa so obiskali še Kanado. Oba ferrarija so za dolgo pot nekoliko spremenili, saj je bilo podvozje zaščiteno s štiri milimetre debelo aluminijasto zaščitno ploščo, nekoUko drugačni so bili tudi blažilniki. Cilj poti je bil logično izbran, kajti ZDA so najbolj pomemben Ferrarijev trg. BMW Slovenija prihaja v Slovenijo. Ob tej priložnosti vam je na voljo omejeno število vozil* BMW Serije 3 limuzina in touring s prihrankom do 3.500 EUR (838.740,gosit). BMW Serije 3 je na voljo že od 27.350 EUR*(6.554.i54,oosit). Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 8135 in preizkusite BMW Serije 3 na testni vožnji. Občutite veselje do vožnje. Odlično za 8C competizione Alfa romeo 8C competizione, vozilo, ki je bilo v končni varianti predstavljeno na lanskem pariškem avtomobilskem salonu, gre odlično v promet. Tovarna se je odločUa, da bo naredila vsega 500 vozil, zgolj v prvem tednu prodaje oziroma prednaročil pa so menda naredili seznam z imeni 170 kupcev. Avto bo stal več kot 120 tisoč evrov, poganja pa ga motor s 450 KM. Selmard.o.o. Mariborska cesta 119 3000 Celje telefon (03) 42 44 000 Miwsw^a NOVI piaAUbGLftSI- INPORMACIJE 27 tednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti ■ 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed In čestitko na Radiu Celje ■ boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. PRODAM RENAULT(liot,2Jelnik1998,| 73.000 km, 3 vrata, srebrna inetalik barva, prodom za 2.650 EUR. Telefon 041 903-573. 265 MOTOR Tomas Apn 65, letnik 2003, malo vozen, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 980-188. L41 PEllGE0T106l,0i,letnik 1998,prevoženih 58.000 km,prodom.Teleion 051684-406. 299 AVTO Ford focvs, letnik 1999, bele barve, prodam. Ceoa po dogovoru. Telefon 041 331-491. 343 VW passot 1,9 Idi karavan, letnik 1999, zelene bane, prodam. Telefon 031 872-495. L48 MERCEDES 240 E elegance, letnik 1999, z vso opremo, prodam. V ročun vzamem starejši avto.Telefon 041645498. S69 ŠHRIKOLESNIK Avt, 150 con, letnik 2006, z za 850 EUR. Telefon 041 233-973.376 m PRODAM SAME 35, letnik 1983, reg., v brezhibnem stonju in dvobrazdnt plug, prodam. Telefon 041 935-595. Ž32 GOZDNI M Tojfun, v zelo dobren stanju, vleöia moč 41, prodom. Telefon 031 466-505. 337 STRUŽNICO za kovino, univerzolno, 450'800, luknjo 48 mm in tripoktno glavo, 320 mm, ugodno prodam. Tek-fon 041 645498. Š20 PISARNIŠKI prostor, 25 m', v cent™ Celja (Ljubljonsko cesto) prodamo. Telefon 041 765-200. p ^ČSTANOVAHJSKOstaro hišo, 250 m' funkcionalnega zemljišča, no katerem je goiožo, v občini Broslovče, prodom. Telefon 041 564-251. 274 DRAMUE. Prodom nedokončano stono-vonjsko hišo, v mirnem naselju, no parceli 522 m', 1,9 km oddaljeno od pri-kljuČknA(.Telefon041 589-439. 333 VIKENDzvinogrodom,velikost 1250 m>a lepi, sončni legi, v Javorju, prodam. Telefon (03) 5793-210, med 20. in 22. uro ah 041 973-845. Š55 HIŠ0vCelju,qiibljansknc.61,vveltkosli97 m', zemlpšče 407 m', delno obnovljeno, letnik 2006,vsaliivotakoj, primemo za poslovno dejavnost, z velikim porkiriš-čem, prodam za 162.744 EUR. Telefon (03) 491-5062, 031 S41-388; www.maksimiliian.si. Maksimilijan, d. 0. o.,Ljubljanskac.5,Celj8. MANJŠO stoHvanisko Ivšo, no hriboviti, sončni legi, v bližini Hove Cerkve, prodam. Telefon (03) 5772-639, zvečer. 338 ZAZIDUlVO kmetiji zernlpče, 300 m', na sončni legi, relocijaDobj<^Žegor,pr^ dam.Telefon(03)5796-406, 349 i VRTNARSKA ŠOLA CELJE tel.: 03 4285900 fax.: 03 4285909 www.vrtnarska-^ola.s IZVAJAMO - načrtovanje vrtov, javnih površin, parkov ■ zasaditve vrtov, javnih površin - vzdrževanje: košnja, drevja, grmovnic, živih mej - zasajevanje korit ' notranje dekoracije ■ seminarje OVE pisarni, velikost po 15 m', v Ul, 14. divizije 14 (KC), prodamo. Telefon 041 765-200. p sončna lego, voda, elektrika, prodom. Telefon 031 714-990. POUELA, bližina tovarne nogavic, stavbno porcelo, 960 m', na zočetku ulice, vso komunalo ob poiceli, prodom zo 45.800 EUR.Telefon 041 605-786. ž 38 GRADBENO parcelo, na lepi, sončni legi, vos Podvine, Planino pri Sevnid, no voljo je tudi kozolec z gradbeno parcelo, pra-dom.Tetefon031 513-770. šes MANJŠO hišo, leto izgradnje 1957, no por-celi 4950 m', na Kriston Vrhu, prodam. Telefon 031 464426. 373 STAREJŠO hišo, v Celju z okolico, gotovina tabj,kupim.Telefon 041 601-555.92 (35flm^},YCelju(lavo).JUp«rflbnim dovoljenjem, oddom v nojem. Telefon 041 731-787. 48 TRGOVSKI lokal, 45 m', v Coleio porku, ob ovtobusni postaji v Celju, oddam v no-jem.Teyan041 725-103. p VINOGRAD oddom v brezplačen nojem. Telefon 041 698-281. ias GOSTINSKI lokal-bar, v okolici Vojnika, oddamo v nojem. Telefon 031 779-932. 310 ODLI(^N poslovni prostor,velikost71m> poslovnem središču Celja, oddom. Tele-hin 041781-125. 336 V LESIČNEA^ blizu Kozjega, oddam v najem enodrvžinskoliišo,možnoza daljši čas. Telefon 031 603-782. lifflmmi PRODAM H!TRO NAROČITE -Z mnrn Dvakrat na teden, ob torkih in peti BO življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 6 0,63 (150,97 SIT), petkovapa€ 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naračniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirili brezplačnili malih oglasov, do ene čestMie na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. EE; Vsak petek 48 h tudi letnik 2007 s prilogo TV-4>KNOI s ii sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK I Prešernova 19 I 3000 Celje NAROCILNICA Nspiiklimonaiiičaiii Novi tednik NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samb za [wtrebe aaroCniäke službe Noisega ledaM 1(1,79 »■,■».,«dr™ Ukoi, prodom» 1.143.575 !»ll.T.fc fon |D3| 49I-!0U, D3I S4I-3II; 03/42-63122 in 031 342 118 ČEk, letnik obnove 2003, P ♦ 1 ♦ M, bivalne veNkosIl 170 m^ na Hrceli m^, i manjilm vnom, dob» ctostcpna, plin in «Btali priUjuf-hl, cena 123.000 EUn, prodamo UŠKO-l)elini,gaisoniEra,28m',5/5,1976, 39.640 EUR. grodamo. ENOSOBNOdanoranjenaHudinP,Ul.fron-blovskihžrtoyI5,v5.noJ5lropju,velikost 40,18 m', delnoolnovlieno 1.2006, vseljivo takoj, prodamo zo 47.988 EUR. m (03)491-5062,031 S41-388; cl.ot>Mobl Ijonoallneopremljeno.vCelju, kupim. Telefon 041 601-555. ODDAM nvCeijuod no stanovanje. Stanovanje je delno opremljeno. Teleron'041 6964)71 223 NOVO, opremljeno stonovonje, 41 m'« 33 m' ograjenega nfrijo, z zelenico in lastnim parkiriščem, v garažni fiiši, no Novem trgu v Celju, oddom. PtedploSlo 6 mesecev ^voišiina. Telefon 051 376- 969. V ŽALCU od io,lepoof POSOJILA Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! TRIS08N0stonovanje,vŽab,72m',niir-naloko(iio,prodBmo. Telefon 041 400-707,041444488. 332 KREPITI Do 7 lel, na osebni dohodek □ okojnino, do 50 % obr. Kredi a osnovi vozila ter leasing! z< vozila stara do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM Tel.; 02/252/48/26, fax: 02/252/48/23, moh: 041-750-560, 041-331-991 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 iridB'1 j.o.i.. l^. Vha l^kni 5. M.rtto SOBNO cil[no peč Wamsler in pralni stroi "in03I 272W. ž 24 DVOSOBNO ilanaralieibalk.aam,vhB, avtoresta, izvoz Draorlie-Šentiur, pred-plaiiknikadikadrlaar.TaMoiOW <67-667. 352 stanovanje v 2. nadstropiu, z balkonom, vseliivo lakoi. 201 EUII/arenčro • !lii5ki.vor!iiaa.Ielolon03l SJS-S» ž 39 OPIEMÜENO slanovanjevNovi vasi. približno 60 m', II-noJilropi., mol prod-ploiilo, oddom. Telefon O« 624-914, 040215-15!. «3 ii,oddom.Ielofon041 74H!B. 37a DV01NIWlBN03om>van{evColiovzon>in vna|em.Tele((Hi0318B6408. 287 ZAMENJAM niSOBNO Stmovoiiie in lononiero, no Otok.,iomenjamzabrsovCol|ozmoiim dniliiilam.Iolelaa04H8J466.339 PR^M IIEIRSKA bukovi drva «edno prodam. Telefon 031B26-192. 294 MliSlOS drva iBoJam.Tol.laa 0315B2-675. 334 Tli vhodno hrastova vrata (krila), iihs ohioniena, prorlam po 60 EUI^as. Tolelon (031479-2663. ser BBIKETEzokurjavoujiadnoprodam-Tele-lortOSl 63S-3D4- L50 KEBilMlÖlEpliüiieinstirrqxirugodnoiiio-doar.Telrloa 031 337-365,041 617-220. 345 DRVA, iuho, razžogono, z dostovo na dom, zelo ugodnoprodoni.Telefon031 575 514. 377 BRfZOVA drvo, (Biiljeaa, suho, 4 ni\ prodam. Telefoa 031786^22, (03] 5793-442. 380 jj'iMtiüJi SES PRODAM PIAllllstioiGai«o|t,ielol.|»ohranien, možna dostavo, pradonr.Teleloa 040 807 371. 334 KUHINIO, spalnico, teiiol, omore, kov^ tro. sodslotolpanbrez,hlodilnik,prolni stroj Url., prodom. Telefon 051 424-303. 362 PEČ KuppersiHtsdi, s pečico, dobro ohranjo-00,egodno prodam-Telefon 031 305 074. 366 PRODAM lARKlCE, tjove ia bele hojlojn (ameriški logl,.rn),d.k.zo.on.jyjš..esni,e, prodoiamonolnrmiRojepriSompelru vsak delavnik od 8. do 17 are, od 22. prodnjibeli dopitonjonllznkol. Sprejemoma nnmčilnzn enodnevno pišionco Telefon 700-1446. 68 PRAŠIČE,od 30 dollO kg, mosaatosone, PRAŠIČE, težke od 25 do 50 kg, možao menjovn, prodam. Telolon 041 656- KRAVO, 3. tok^, brejo 8 mesecev, prcelom. TelcJoa 5792^117. Sei st 46 m', prodam zo «041 530-182.195 v čelju, v I, 28 m', 3. nudslropje, 12006, prodam zo 56.330 041 605786. S37 soao v zk, prodom za 100.000 EOR. Telefon 041717-899. 375 UoNMIM. »IKIMVÖ, W.: 83/70 H10 GOZDARSKI VITLI ■ohusho 06 ^oTudravliäw ■pravljaito od 35 IN - 80 kN (3,51-at) Sim^--- HIDRAVLIČNI CEPILNIKI od 6 do 201 ■ pegot preko elektroMoloifa «H Irabovja 28 ^MALlÖGLÄSliPFOBMAClJE •'»s. v SPOMIN 28. januarja je minilo leto dni, kar ni več med nami dragega IVANA BRINOVCA Hvala vsem, ki se ga spominjate in ohranjate lepo misel nanj ter nam z vzpodbudnimi besedami dajete moč, da živimo naprej. NEMŠKE ovčoFie, mladičke, čistokrvne, brez rodovnika, tepljeni, razgtisteni, prodom. Telefon 041 966-252,5869-299. 276 DVE kobili, breji, prodamo oli zameniamo za knkšensfroi.Telelon 5716489,041 794-217. 289 PRAŠIČE, težke od 60 do 120 kg, domačo hrono, prodom. Telefon 031 509-061, (03)5821-863. 317 TEUCO simentalko, i^k, mesni tip, fežko 135kg,prodoiii.Te!efon04l 815-578. 233 PRAŠKE, od 100 do 140 kfi, domačo reja, prodom. Telefon 5823-379. 328 BURSKE kozke, plemenske, A kontrola, stote 4 mesece, prodom. Možnost dostove. Telefon 051 321-827. 329 BREIOteli(o,dvetelidd,težkiod250do500 kg indvetelički, težki 100 kg, prodorno. Telefon (03) 579-5023,031 861-239. lEUČKO simentolko, težko približno 130 kg, prodom. Telefon 5730-116,031 730-234. 342 KOBILO posovko, storo 10 let, brejo 9 mt» cev, vozno, ujahono, z vso jabolno in 05l''3S6-431,5733-243. 34i DVA ovno, staro 8 mesecev, prodom. Telefon 041574-754. 344 KRAVO simenlalko, težko 500 kg, prodam. Telefon 031 756^)22. 354 TEUCO, brejo 8 mesecev in prašiča, 140 kg, prodam. Telefon 5717-512, 051 230-319. 356 nUČKI, težki 100 ift 120 kg, prodom. Telefon (03) 5821-714,041 844005. ŠS5 TlUCO simentolko, težko 300 kg in prašiče, ležke30kg,prodnm.Telfifon031 221-243. 367 KAKOVOSTNE prašiče, težb od 30 do 160 kg, z možnostjo dostove, prodom. Telefon 041455-732. S67 KOBILO hoflinger, staro 10 let, z žrebičko oli brez, kobilo je rjave baive, ujahono,ugodno prodom. Telefon 041 SSS-930. 369 BIKA, 500 kg, tetico, 600 kg in jalovo krovo, prodom. Telefon (03) 5731- mm PRODAM SENO v oglatih balah prodom. Telefon 041 678-221. 259 SLADKO seno v kockali, po 2,10 EUR, prodom. Telefon 031362-569. 293 HLEVSKI gnoj prodam oli menjam za krmo. Pomlad navrtbo tvoj prišla in čakala, da prideš ti insaUabonarožrmtla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob bolečem slovesu od našega dragega očeta ANTONA AMBROŽA (4.1.1921-23.12.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv.maše. Vaša prisotnost in topli stiski rok so nam vlivali moč v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Okrožnega sodišča v Celju, Merca-tor, d. d., Žana Žalec in Odvetniške pisarne Verstovšek. Hvaležni smo vsem, ki se z lepo besedo in mislijo spomnite nanj. Andrej, Cvetka, Manja in Zvonka z družinami ZENITNA posi m TW ili>biiinpoila|ši ženske. Telefon (03] 5726.3]9, 03] 5054)5. Leopold Orešaik s. p.,Meeio vas85,Prebold. PRODAM ŠTIRI zimske gunie,rabl{ejieenasezano,za peogi»l206|l4iol,l'5/>5|.pnidam. Telelon 051 345-156. 279 MIEČHE kvcrte, 83,68 EUR in mlado kravo. prodam.Telelon031240485. ŠB9 Sr«UII(0,iadilnik(l,bo|lerziienlnlneln elemeale za dimiik Miedel, fi 20, pradam.Telefon041974-108. 335 TOVORNO pribliro, nasilnost do 2500 kg, imo roino nožno zavoro kiper, prodom. Cene po dogovoru. Telefon 031 415-589. 348 MRSKO harmoniko,9Uiasoa,iraa belo pesno teli«, shirali meseiev in 80 kod( seno, prodam Telefon 031 5744!;2. DRSALIE lores, rdeie, številka 30.35, prr> dom za 20 EIIR. Telefon 031-2;7-714. 34S KOLO Stirotro, 20 rtd, kot novo, rdeiebanre, prodam za 60 EOR.lelefon 031-277-7H. 349 DEKlHOiiaturantskoobbko.idaio.šte. Vilko 38, prodam Telefon 031 248. 266. 370 FAIII,35Hi«epn|melriO,k,hkospadeži» Ijo, ki bi prišla k n|eme, de dokončate doei ii se zbližata. Telefon 051 214-142. 279 SimilČNA ženska, 50 let, želi priiateljo do 6i let. Telefon 041 24M47; mviv.superalan.5i. 318 414etna uslužbenka, doma med Celem in Krškim,želi pri|atalia.Telefon 041 248-647;wwvjaperolan.si. 3t8 isitienl fanlie ISEeto tir^rosta, zve-ce. pozBbftetBiazočarariatetjili brez V (lUSKI eaoti nudimo čudovito delo z vrliunskimplaalam.Tono,Selo7,Vele-nie, telefon 041 747-126. 70 IŠČEMO vozaiki C kategorije zo razvoz blago po Sloveniji. Telefon 041 663-557 Hbael Hiš,s. p.. Peneče 36, Rimske lepita. 220 lEDHO zaposlimo dekfelo za strržbovoke. liti Celja Telefon 040 486476. Damab, «erjetkaHrovats.p.,7adobrova37a, Školjoves. ZAPOŠLIIIOIi5liarjazatisknavečbarv.ih offsettisVarskih slTojib, troizmeesko dt^ lo. fmSnje poš|ite d. 5.2.2007 m naslov: Papirno galanterijo, Srečko Je. senek,s.p.,Roibekava24,32021jubeč-na,tefefen(03|7SU380. KUPIM SUKE, olje, plot«., starejše in novejše ter store ročne ure no mehanski pogon, kupim. Kličrte 041 742.915. p AVTO CI:I..IIEd d V najem dajemo prostor za gostinske Kava bar s ponudbo vnaprej pripravljenih hladnih prigrli Lokacija 1: AVTO CEUE, d. d., Ipavčeva 21, Celje (prizidek pri teh. pregledih z nadstrešnico) Predvidena neto površina 80 m^ Obratovalni čas: usklajen s časom podjetja Lokaciia 2: AVTO CEUE, d. d., Medlog 15, Celje (sedanja trgovina nadomestnih delov) Predvidena neto površina 70 m^' Obratovalni čas: usklajen s časom podjetja Dodatne informacije: oglasevanje@avto-celje.si ali 03/4261396 Pisne ponudbe s predlogi oddati najkasneje v osmin dneh po objavi na naslov: AVTO CELJE, d. d., Ipavčeva 21, 3000 Celje, s pripisom »najem prostora lokacija 1 oz. 2«, Zaposlimo avtoelektričarja. Izobrazba ni pogoj. TLS. d. o. o.. Nudimo dobro stimulirano pogodbeno terensko deio. Uspešni sodelavci/ke pridobijo možnost redne zaposlitve. Prijave po tel.;031/748159, vsak delavnik, dopoldan. Majabo, d.o.o.. Kiciričeva 34, Celje 3Wetni, 5impnt-rasi; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail; radio@nt-rc-si. E-mail v studiu: info@radioce)}e.com Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko. Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Oevirk AGEMCUA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Gral>ar, Zlatko Bobinac. Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Ifelefon: (03)42 25 190 Fa» (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po eitdtL pošti: agencija®>nt-rc.si DRILO Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: dve vstopnici za triurno kopanje v Termah Olimia in dve vstopnici za drsanje v Mestnem parku v Celju 2. nagrada: dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri 3. - 5. nagrada: vstopnica za triurno kopanje v Termati Olimia Pri žrebanj u bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jüi bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 1. februarja 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 19. januarja 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 6 Vodoravno: VRČ, OJA, LAS, ŠEN, OV, ZASTAVA, POLICAJ, IRANKA, VILENICA, NATTA, TISKALNIK, EB, LORD, EERO, DEAN, KAM, PETRE, ' ISKOVINA, AZ, AAR, NKOMO, SRAM, ORU. EA, EDIP, RE, KIEL, KOJOT, OJ, REM,, PAST, TKALKA, AR, ALTA, VIBE, CE KEATON, INTERNAT, JER, AJLEC, ACl KEIRA Geslo: Zelo nevarne krvoločne zveri. Izid žrebanja 1. nagrado - bon v rednosti 20,86 EUR (5.000 SIT) za nakup v prodajalnah Acman, prejme: Marjanca Blatnik, Klokočovnik 52,. 3215 Loče. 2. nagrada - dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Marija Oim: Zadovoljni boste le toliko Časa, dokler ne boste razmišljali o tem, kam vas vodijo poti. Kasneje se boste znašli v dvomih, ki vam lahko v celoti pokvarijo sicer mirne sanje. Vseeno se bo našel nek izhod iz krize. On: Dosegli boste skoraj vse, kar boste želeli, ostalo pabovpm-šanje, ali boste potem sploh zadovoljni. V neki stvari se boste morali odločiti precej na hitro, pa četudi si boste želeli kar se da omahovati. Ona: Nihče ni tako pameten, da bi ne potreboval dobrega nasveta. Nekdo vam ga bo sicer ponudil, vprašanje pa je, ali ga boste sprejeli. Odločitev je vaša. a pomislite na posledice, ki zadevajo tudi ostale. OtL- Poslovna kriza bo sicer mimo, a ostal bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je zakopati p delo, saj boste tako pozabili tisto, kar se vam je pripetilo. Tbda obstaja tudi prijetnejša alternativa... Ona: Nezaupljivost vas lahko še drago stane! Bodite bolj tolerantni in se sprijaznite s tem. da ni vedno vse čisto po vašem. Včasih je treba upoštevati tudi nasvete drugih, če želite realizirati zastavljeni cilj. On: Karkoli že boste naredili, vse vam bo uspelo kot že dolgo ne. Zdaj je vaše obdobje, zato ga do popolnosti izlhristi-te. še posebej kar se tiče ljubezenskega življenja, kjerstemalo v zaostanku. Ona: Poslovni načrti se vam bodo sicer začeli uresničevati, a ne tako hitro, kot ste morda pričakovali. Dosegli boste zlasti tisto, kar bo ta hipTuijvaž-nejše in bo prineslo največ dobička. Na ostalo pa malo počakajte. On: Cel teden se boste ukvar-jaU s tisočerimi nepomembnimi stvarmi, proti koncu tedna pa si boste končm vzeli nekaj časa tudi zase in za partnerko. Pričakujte novico, ki vaju bo resnično zelo razveselila. DVOJČKA "ft^ I STRELEC ^ Ona: Opravljanje službenih dolžnosti še ni tisto, kar zmorete. Sarru sebe prepričajte, da je življenje tudi na drugih področjih. Vse skupaj se bo zasukalo drugače, kot ste si zamislili - k sreči na lepšo stran. On: V povezavi s partnerko boste natanko vedeli, kaj želite in na kakšen način lahko do tega tudi pridete. Vse se bo odvijalo povsem po vaših predvidevanjih, zato boste naravnost žareli od sreče. Ona: Malo se ozrite po družbi in kaj hitro boste opazili, da ste dobili nwrebitiiega partnerja. Edino kar vam lahko ruiga-ja, je nevoščljivost prijateljic, kar pa nikar ne vzemite popolnoma resno. On: Partnerka vam bo končno priznala, da ste imeli prav. Nikarru: postanite prevzetni, raje izkoristite njeno naklonjenost in naredite konec nepotrebnim prepirom. Naredite nekaj tudi zase in svoje zadovoljstvo ... KOZOROG & Ona: Sprejeli boste partnerjevo opravičilo in spet bo med vama tako. kot je bilo v najboljših časih. Izkoristite trenutno obdobje za kakšne večje načrte, ki sle jih imeli v mislih ... On: Precej Časa se boste ukvarjali predvsem z zadevami, ki ste jih zadnje čase malce zanemarjali. Tb velja zlasti za poslovno življenje, kjer so možnosti za napredovanje več kol odlične. Ona: Vzemite si malo časa tudizase, saj boste sicer zabredli v težave. Nekdo vam hoče storili krivico, na vas pa je. ali mu boste to tudi pustili. Še vedno imate možnosti, za katere misäte, da so izgubljene. Orv Partnerka vam pripravlja prijetno presenečenje, ki vama bo ponovno prineslo občutek čarobnosti v razmerje. Pomislite in videli boste, da se splača potruditi. Za posel bo čas kdaj kasneje. Kunej, Hrastje 30, 3256 Bistrica ob Sotli. 3. - 5. nagrado - bon v vrednosti 8,35 EUR (2.000 SIT) za bowEng v Planetu TUŠ, prejmejo: Peter Parašuh, Breg pri Polzeli 62 a, 3313 Polzela, Alojz Opre-šnik, Žegar 9,3262 Prevorje in Franc Gaberšek, CesU na Ostrožno 130,3000 Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeh po pošti. LEV VODNAR ^ Ona: Samozavestno stopite v boj z življenjem in ztrmgali boste, čeprav vam vse okoliščine ne bodo naklonjene. Pri tem vam bo v največji meri pomagala samozavest, ki vas doslej še TU pustila na cedilu. On: Ponovno se boste prepričali, da so čudeži nekaj, kar se dogaja redko, a je zato takrat toliko lepše. Sprejmite ponujeno priložnost z obema rokama in videli boste, da so enostavne zadeve prav prijetne. Ona: Bila bi res škoda, če bi vam ravno na koncu vse skupaj padlo v vodo. Rajesešemalo potrudite in uspelo uam.bo listo, kar že dolgo načrtujete. Pogumno naprej: kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje! On: S prijateljem se boste podali na veseljačenje, ki se bo zavleklo daleč v noč. Bodite pozorni, kajti nasproti vam bo prišla oseba, ki vam bo u bodočem ljubezenskem življenja ogromno pomenila ... Ona: S partnerjem se bosta odločila za popestritev ljubezenskega življenja, ki je bilo zadnje čase kar malce ogroženo. Spremembe bodo več kot prijetne, vprašanje pa je. kako jih bo sprejela vajina okoUca. On: To, kar doživljale, je sicer lepo, a tudi nevarno, zato vam malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda imejte na umu, da se lahko na koncu opečete predvsem vi, ostali i bodo samo smejali. Ona: Prijatelji bodo sicer omahovali, a boste v kočljivem trenutku prevzeUpobudo v svoje roke in naredili tisto, kar bi morali že zdavnaj Ta teden bo imel za vas dolgoročne pozitivne posledice, zlasti v ljubezni. On: Res je, da vas nenehni prepiri razburjajo, a mormepriznati. da vam dajejo občutek, da niste osamljeni. Na koncu se boste tako smejali, seveda pa ni izključeno, da se ne bo zgodilo še kaj prijetnejšega ... • • • « ^ • • • • « ft • • • • » S! ^AWi .«agin-vim K 5s äf » • • ^ » • « • • • Ledena evro dobrodošlica Svojo dobrodošlico evni je na nedavni veliki prireditvi v Cankarjevem domu, kamor so prišli eminentni politiki iz vse Evrope, prispeval tudi Celjan Mičo Bundalo. Po osem ledenih Skulptur pred vhodoma v Cankarjev dom je predstavljalo slovenske simbole na evrskih kovancih. Razstava, ki je zbudila pozornost domačih in tujih obiskovalcev. Foto: CK Nepozabno dreanje mm 041/«51 056 in 03/490 0222 Ko zmanjka žansk. labave v aporiščih vsvoje raka Sedma televizija po griško Na ^škem odru so se sedmič zapovrstjo uspešno predstavili tamkajšnji gledališčniki pod režisersko taktirko Olge Markovič. S humorjem in kritiko obarvanimi vložki so gledalci videli program, kot nam ga ponuja javna televizija v tekmi s konkurenco, se obregnili ob nov slovenski logotip, ki bi ga preimenovali v Slovenija Grize, kot so Griže po evropsko in ker se imamo Slovenci tako radi v zobeh. Opozorili so tudi na nadlegovanja slovenskih vojakinj, ki pa se znajo razživeti predvsem na zahtevnih mirovnih misijah po svetu. MATEJA JAZBEC Jolanda Thaler, priznana celjska modna oblikovalka, si je kupila nove drsalke in po več kot 30 letih znova poskusila, če še zna drsati. Gre za umetoost, ki je ne pozabiš nikoli, smo bili prepričani mi, Jolanda, ki je v otroštvu veliko prostega časa preživela prav na drsalkah, pa nam je to le še potrdila. Ne le, da zna drsati, obvlada tudi različne piruete. Sredini večeri so po novem rezervirani prav za drsanje, čeprav Jolanda teka, joge, rolanja in drugih hobijev ne bo opustila. (Morda si lahko obetamo kakšno posebno modno revijo na drsalkah?] Foto: AŠ V dobri družbi šumijo gozdovi domači je priljubljena oddajaTVCelje, ki jo vodi Darko Žvi-žej. Na nedavni javni oddaji v celjskem Narodnem domu, ki je bila tudi dobrodelno obarvana, se je družil s številnimi narodnoza-bavnimi ansambli in tudi v objemu Veselih Stajerk mu očitno ni nič manjkalo. Čarobna rulem tisočerih nakupov centerJ Clje Čarobno ruleto tisočerih nakupov vsako sredo ob 10.15 , . ^ t. v City centru Celje na ffefwencah Radia Celje^ Podpora Ko oče na kakšnem tekmovanju navija za svojo hčero, je to neka; povsem običajnega in pohvale vrednega. Ko pa to stori Mirko Tuš in pride na Full Cool Demo Top Radia Celje pogledat nastop svoje hčere IClare in njene skupine, je to tucü za objavo na naši zadnji strani. Foto: GK