štev. izi. e Ljubljani, v torek, dr-e Z6. moja 1908. Velja po poŠti: sa celo leto naprej K 26'— u pol leta „ „ 15'— u četrt leta „ „ 6-50 3M en mesec „ „ 2 20 V upravniStvu: a celo leto naprej K 22 40 »a pol leta „ „ 11-20 ta četrt leta „ „ 'sbo &a en mesec „ „ 190 It poillj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo w Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod ?ex - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sr ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Itev. 74. Političen list za slovenski narod Leto xxxvi. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah itev. 2. — •- Vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije. Upravnlškega telefona Stev. 188. J^" Današnja številka obsega 6 strani. "^L ..Lesa nazlonale". Na ednajstem občnem zborovanju prošle nedelje v Rivi je bilo, poleg raznih neslanih pretiravanj, ki jih je menda povzročil vermouth, s katerim jc občina počastila goste, slišati dve neresnici. Prva je ta, da bi bili avstrijski Italijani sami v letu 1906. nabrali 296.286 K, v letu 19(17. pa .509.112 K, tako da bi bila zadnje leto povprečno prispevala vsaka oseba italijanske narodnosti v Avstriji okolu pol krone za »Lego«. To naj verjame, kdor ne ve, da tvorijo dobri dve tretjini italijanskega ljudstva ubogi, nevedni delavci in koloni. In hrvatski listi so opetovano opozarjali, da so razni primanjkljaji, ki sc jih jc našlo v upravi bližnjega kraljestva, bili investirani v delovanje »Lege«. Kolikor jc nam znano, ni italijanski tisk niti poskušal, da bi opovrgel te trditve. In če bi ne imela »Lega« od bratov v Italiji drugega, nego samo platonične simpatije, ne bi bila razumljiva napitnica predsednika Riharda Pitteri, ki jo je govoril na banketu o »neskončnem duhu najvišjega italijanstva« — od Garde do Valcamonice Pennino itd. Toda to je v prvi vrsti stvar Italijanov samih. Druga neresnica, izgovorjena na tem shodu, je trditev, da »Lega« zida šole, ustanavlja otroške vrtce itd. le na italijanskem ozemlju, tam, kjer italijansko ljudstvo to zahteva. Preozko je okvirje teh vrstic, če bi hoteli izvajati, kakšno je to ljudstvo pristno italijansko in kako »iz lastnega nagiba« prosi za italijanske učilnice. Saj vemo, da je v Istri, kjer je osredotočeno delovanje »Lege«, vsled mačehovske skrbi dežele in države ljudstvo najbolj nevedno v Avstriji in najbolj odvisno od oderuhov v italijanskih mestih in gradičih, pa ni težko, prisiliti ga, da — »iz lastnega nagiba« zahteva italijansko šolo. Klasičen zgled za to so slovenski Krkavci na Koprščini, slovenska vas, ki jo je koprska gospoda leta 1906. osrečila z »Lcgino« šolo. Vemo pa tudi, kako »Lega« po deželnih uradnikih ponuja »Legine« šole drugim slovenskim vasem, ki jim dežela noče dati šole. samo zato, da bi »Lega« lahko tam zalegla svoje gnezdo. Res pa je, da je napredovanje italijanske šolske družbe velikansko, tako da nas sme biti tega društva strah. Saj ima že 72 lastnih šol s 160 učnimi močmi, podpira .51 šol, vzgaja, hrani in oblači 8000 večinoma slovanskih otrok, podpira 200 dijakov, vzdržuje 4.1 večernih strokovnih tečajev, za analfabete in odraščene in ima 80 potujočih knjižnic. Nas zanima zlasti gibanje v jadranskem oddelku, ki obsega Istro, Trst, Goriško in Gradiščansko. Tu ima »Lega« 81 podružnic z 20.000 člani, V zadnjih dveh letih sta nastali sicer samo dve novi skupini, a število članov je porastlo za 5.000. V tem oddelku je nastalo v zadnjih dveh letih 5 novih šol in 4 otroški vrtci, tako da imajo sedaj skupaj ,39 lastnih zavodov, podpirajo 15 večinoma javnih šol. Ako prištejemo še godbene šole in tečaje proti analfabetizmu, vzdržuje in podpira »Lega« samo na Primorskem 57 zavodov s 4000 gojenci in 100 učnimi močmi. V prihodnje ustanovi še 12 šol, ki za nje »prostovoljno« prosijo slovenske in hrvatske vasi. Potujočih knjižnic ima na Primorskem 21, podpira mnogo dijakov srednjih šol in na univerzah ter daje šestorici uči-teljiščnikov ustanove po 400 kron. Odkod pa sredstva za tako obširno delovanje? Razun rednih prispevkov na članarini se mnogo nabere pri raznih veselih in žalostnih prilikah, in baš te majhne zbirke tvorijo moč »Lege«. Dijaki maturanti so se navadili ob odhodu s srednjih šol na redne zbirke, ki jih navadno objavljajo v italijanskih lirah, vseučiliščniki, posebno graški, so pridni nabiratelji, ženstvo pomaga pri napravah veselic, šivanju oblek za šol. otroke, pa tudi vodi cele podružnice; podpirajo »Lego« mnoge občine z rednimi prispevki, — v zadnjem dveletju na novo 16 občin z darovi v znesku 1200 kron, istotako mnoga društva, 54 novih z zneskom 1400 kron, tržaška občina daje 5000 kron, deželni odbor ubožne Istre pa 10.000 kron! Znatni so prispevki veselic. Za »Legin« kolek se je spečalo že 15.000 kron. za vžigalice v letu 1907. 5000 kron. Mnogo dohodkov pa prihaja tudi iz volil. Med volilodajalci nahajamo karakteristična imena: Baxa, Berger, Laurencich, Lustig, Slocovich, Vidacovich! Pred 15 leti je jadranski oddelek imel šele 5 šol. Na nekaj še naj opozorimo! V prihodnje »Lega« ne bo nalagala več svojega de-t.arja v dragocene šolske palače, marveč bo dajala občinam za šolske zgradbe pod ugodnimi pogoji posojila. Vrgla pa se bo z vso močjo na ustanovitev otroških vrtov. Oboje bi trebalo posnemati na slovenski in hrvatski strani. Posnemati pa bi trebalo še nekaj. V italijanski šolski družbi ne poznajo domačih političnih razlik. »Lega« jim je najvišja narodna institucija, podob- na, kakor je lepo rekel neki govornik, solnčni svetlobi, ki združuje vse barve spektra v eno! So. 11] u Slovenskih Goricah o nevarnosti. (Izvirno poročilo »Slovencu« iz Št. Ilja.) Da hoče Siidmarka tukajšnje Slovenstvo res uničiti, o tem nihče več ne more dvomiti. Ko bi naši narodni zatiralci vsaj poštenosti ne pljuvali v obraz in bi se ne posluževali za dosego svojega namena divjaških, nekulturnih sredstev! Da bi se zatrl do cela slov. živeli v št. Iliu. gre celo naš slavni vladni aparat privandranim »raj-hovcem« sila prijazno na roko. Lansko jesen in letošnjo spomlad se je naselilo v Št. I Ij u več protestantovskih rodbin iz Nemčije, katerim je Siidmarka nakupila tukaj posestva. Vsi ti protestantski nemški državljani so prosili pri šentiljski občini za sprejetje v domovinsko zavezo, oziroma za avstrijsko državljanstvo, da bi s tem imeli pri prihodnjih občinskih volitvah volivno pravico. Samobsebi umevno, da je občinski odbor prošnjo odklonil. Kar pa ti privandranci niso dosegli poštenim potom, dobili so z zvijačo, ali bolje rečeno, z nepoštenostjo. Na njih prošnje je vse te Siid-markovce sprejela v občinsko zavezo pod gotovimi pogoji trška občina Stras. To je čin krivice! Nepostavnost. da je ni hujše! Sedaj dobe vsi ti privandranci avstrijsko državljanstvo in seveda tudi občinsko volivno pravico v Št. Ilju. Slavna avstrijska vlada pa vse to mirno gleda! Nič se nc ozira na to. da se potom Siidmarke širi, grozno širi v naše kraje protestantizem, proti-dinastični in antipatriotični duh! Vlada avstrijska, ali ne boš čuvala in branila nas, ki smo z dušo in telesom pošteni Avstrijci, ali ne boš zavrnila in zajezila valovje, ki preti nam i Avstriji? Našim poslancem bi posebno priporočili, da se zanimajo za delo Siidmarke v Št. Ilju! Ti pa Slovenija, vsi bratje, ki čutite z nami, hitite nam na pomoč! Kupujte naša posestva! Uredništvo »Slovenskega Gospodarja« vam da naslove, kamor se vam je obrniti! Stiska je huda! iz beneSke Slovenile. Velik požar jc uničil škurinski mlin na valjarje pri Šenpetru. Bi! je najvažnejši slovenski mlin. Škode je od sedemdeset do osemdeset tisoč lir. Zgorelo je kakih 200 kvintaiov žita. Lastnik g. Gubana je bil zavarovan. Laško društvo »Pro montibus et syl- vis« jer imelo preteklih dni svoje zborovanje v Šenpetru. Navzoč je bil deželni glavar (prefekt), okrajni komisar, več deželnih poslancev, vseli osem šenpetersko-slo-venskih županov, obilo drugih odličnih oseb in pa več učiteljev in učiteljic s šolsko mladino. Govorilo se je mnogo na zborovanju in pri pojedini, toda sam Bog zna ali bo vse to kaj koristilo naši mali deželici. Oster, jako oster in ne povsem krivičen članek iz domačega peresa je bil objavljen te dni v nekem videinskem dnevniku proti deželni upravi, katera prav nič ne skrbi za beneške Slovence, kakor ji je že večkrat očital tudi slovenski deželni poslanec. Velika tovarna za cement se zida v Čedadu pri želez, postaji. Podjetje ima v roki mogočna družba. Tvarino bodo dova-žali iz slovenskih krajev, kjer se nahaja v velikem izobilju za to pripravna opeka. V ta namen napravijo morda tudi železnico vsaj do Senpetra. Dobiček seveda bode v korist tujim ljudem. Nova župnija. V tarčentski obširni furlansko-slovenski župniji je mnogo razprtij in zmot. Posebno preglavico delajo duhovni oblasti slovenske kaplanije, katere, pravzaprav, zdaj niso več niti slovenske, niti furlanske. Tako n. pr. Sedigla noče več vedeti za Tarčent in po velikem trudu si je dobila dovolilo .da se organizira v samostojno župnijo. V enem mesecu je ljudstvo izplačalo 30 tisoč lir gotovine za beneficium novi župniji. Manjka še vladni »placet«. Škoda, da ni več mogoče tam spraviti zopet na noge slovensko božjo službo! Vseslouanski shod. »Narodni Listy« sodijo dokaj skeptično o vseslovanskem shodu ter ne pričakujejo mnogo od potovanja poslancev Kra-mafa. Hlibovvickega in Hribarja v Peterburg. Po mnenju imenovanega lista bi se morali pred vsem sporazumeti tisti ruski in poljski činitelji na Ruskem, ki jim je kaj do moralne zveze slovanskih narodov. Edini uspeh avstrijskih poslancev vtegne biti ta, da sprožijo občevanje in sporazumljenje teh krogov. To bi bil pa še le priče-tek dolgotrajnemu razvoju. Med Rusi bi se morala pokazati pripravljenost, da povrnejo Poljakom pravice, ki so jih isti nekdaj imeli in potem izgubili. Med kadeti in okto- LISTEK. Potres. »Dober večer! Ah me boš prenočil?« S temi besedami vstopi k meni moj stari prijatelj, župnik i3. »Dobro došel!« mu odzdravim, »jako vesel sem tvojega pohoda, že dalj časa sem želel zopet enkrat po domače s teboj malo se pogovoriti«. Bil je vrl deček moj prijatelj, iu ker so ga že od nekdaj zanimale naravoslovne vede, astronomija itd., sem bil vedno vesel njegovega obiska, ker sva imela vedno dovolj gradiva za zabaven in podučen razgovor. Pred malo meseci sem mu preskr-bel mornariški sekstant, in prijatelj mi jc na dolgo in široko pripovedoval, kako meri ž njim višavo solnca in zvezd in ž njimi določuje točno dnevni čas iu ureduje svojo uro, katera mu je res do par sekund natančno kazala. Zatopljenima v prijateljski po-menk nama je naglo minul večer. »Ali kaj opazuješ magnetično iglo, sedaj, ko »Slovenec« vedno prinaša poročila z Dolenjskega o potresnih sunkih in o istočasnem odklonu magnetične igle?« me vpraša prijatelj. Bilo je namreč lo pred dvemi leti. ko so bila dotična poročila na dnevnem redu. »Da,« mu odgovorim, »svojo največjo busolo sem v prvi sobi z vijakom pritrdil na okno iu jo opazujem čestokrat vsak dan, ko grem mimo nje, vendar doslej brez uspeha. Stoji čisto mirno v magnetičnem meridijamu, kakor sem jo že pred par tedni pritrdil.« »Tudi meni se enako godi,« mi odvrne, »vedno jo opazujem, pa ne opazim niti najmanjšega odklona. Ne vem ali naši potresni sunki sploh ne povzročajo nikakih električnih tokov, ali pa je vse popolnoma mirno. Sicer pa menim, da bi taka poročila bolje izostala, ker po nepotrebnem povzro-čujejo strah, katerega smo itak že preveč užili pred 10. leti.« Med takimi pogovori nama je potekel večer, iu bilo jc krog desete ure — moj prijatelj je izrekel željo, da bi šel rad k počitku. Prižgal sem svečo in ga hotel spremiti v spalnico. »Tamkaj-le na oknu,« mu pripomnim grede skozi prvo sobo, imam pritrjeno busolo, oglejva si jo še nocoj.« Stopila sva k oknu. Toda — kaj to pomeni! Igla je bila odklonjena za celih 8". »Igla kaže pravilno,« mi de prijatelj, »vsaj maguetični odklon znaša sedaj nekako 7-8".« »Ne, ne!« mu hitim že nekoliko razburjen ugovarjati, »jaz sem iglo pritrdil uprav v maguetični meridijan. ki je označen na skali 0°~ 180°; ta odklon se je pojavil še le nocoj.« Morda je busolo kdo premaknil, si mislim, in poseženi z roko po njej. toda vijaka sta jo držala trdno. Na to vzamem iz žepa nož in ga približam igli. Igla napravi še nov odklon iu se po nekaterih migljajih polagoma povrne zopet na prejšnje mesto. Vse pravilno,« odgovarjam prijatelju, ta odklon je čisto nov.« »Torej pomeni potres,« odvrne on, danes vprvič opazujem kaj takega.« Pogledal sem mu v obraz in videti mu je bilo, da mu ta prognoza ni ravno prijetna, dasi bi moral njega, kot fizika. ne-> pričakovan odklon magnetne igle zelo zanimati. Tudi mene se je polastila neka razburjenost. V živem spominu mi je bila ona strašna noč 15. aprila 1895, ko se je vse zibalo, dimniki rušili, oprava v sobah se premikala, obupni krik oplašenih prebivalcev se mešal s podzemskim gromenjem. Vse to naj bi se sedaj zopet ponavljalo? Opazoval sem iglo natančno, pregledal še enkrat vijake, s katerimi je bila bu-sola pritrjena. Toda vse je bilo v redu. Zo- pet vzamem nož iu ga približam igli. Za pol kroga je igla sledila jeklu, potem pa zopet zaigrala na nasprotno stran in čez nekoliko migljajev obtičala na 8. stopinji. »Ali bo varno iti spat?« vpraša prijatelj. Videti je bilo, da ga je zaspanost popolnoma minula. Jaz odmajem z glavo. »Idiva raje na vrt, tamkaj v baraki ni nevarnosti, noč ni mrzla, do jutra hočemo videti, kaj se zgodi. Tamkaj sem tudi ob zadnjem potresu prebil noč.« »Sama?« »Prav imaš! Pokličimo tudi domače, da se ubranijo nevarnosti.« »In če bo jutri na stotine ljudi pokopanih pod razvalinami ....?« Živo so mi pred oči stopila vsa potresna poročila zadnjih let, nehote sem si slikal zopet razvaline in podrtine porušenih mest in med razvalinami nebroj pobitih, ranjenih. podsutih .... »Hm! da, gotovo je naša dolžnost ukreniti vse. kar ie mogoče, da sc obva-i ruje življenje tisočem ljudi. Toda kaj naj storimo?« Seveda, magistrat se lahko obvesti, da po svojih organih alarmuje prebivalce, toda, kaj pa, čc sva se midva motila . . .!« bristi in v delavnem klubu bi dr. Kramar in tovariši žc našli mnogo mislecev, ki bi se hoteli razgovarjati o rusko-poljskem sporazumu in o vsesiovanskem shodu. Na drugi strani pa je tudi takih krogov, ki o vsem tem nočejo ničesar vedeti, in sicer ne le med Rusi, ampak tudi med Poljaki. Po »Narodnih Listih« je torej vseslovanski shod mogoč, je še le v daljši bodočnosti. Dnevne nouice. + »Slovenska Matica« je imela včeraj v veliki dvorani »Mestnega doma« svoj 44. občni zbor. Predsednik dr. llešič je pozdravil zastopnike »Matice Hrvatske« gg. dr. Radiča, Ortnerja in prof. Ivekoviča. »Slovensko Matico« je imenom Hrvatov pozdravil dr. Radič. Nato je imel predsednik dr. Ilešič govor o kulturi in politiki. Razvijal je pojem kulture, razmerje kulture do politike in pomen kulturnega delovanja. V dobi demokracije naj se tudi kultura demo-kratizira, a demokracija kultivira. Ljudstvo bo vodilo dobro politiko le, če bo izobraženo. Slovenski in hrvatski narod sta navezana drug na drugega, zato naj se ta vzajemnost uveljavlja bolj in bolj. Narod, ki kulturno ne napreduje, nima bodočnosti. Koncem preteklega leta je »Slovenska Matica« imela 4174 članov, zaupnikov je 207. — Dohodkov je »Slovenska Matica« leta 1907 imela 36.150 K I-' h in izdatkov 40.505 K 88 h. Društveno premoženje je 31. decembra 1907 znašalo 109.966 K 20 h (5659 K 90 h manj, kot leta 1906). Skupno premoženje narodnih ustanov, katere upravlja »Matica«, znaša 72.239 K 57 h (za 3530 K 94 h manj, kot I. 1906). — Nato so sledile volitve odbora. Skrutinij se vrši danes ob 2. uri popoldne. 4 Udeležencem slavnostnega sprevoda na Dunaju v pojasnilo. Obveščajo se oni, katerim ie še nejasno, v kakšnih oblekah imajo sodelovati na slavnostnem sprevodu, da je nastop mogoč le v pristnih kranjskih narodnih nošah, to je: starih oblekah, ki so bile pred 50 ali več leti splošno v rabi. ali vsaj po teh vzorcih povsem pravilno v obliki, barvah in blagu novo izdelanih. V slabo ponarejenih neokusnih takozvanih narodnih nošah, kakoršne se žal zdaj večkrat vidijo na plesih in drugih zabavah, je sodelovanje izključeno. Kdor je v nejasnem, kakšne so razne kranjske narodne no. še, naj si iste ogleda v deželnem muzeju ali naj se oglasi pri meni. Nekaj kostumnih delov, kakor peče, rute, platnene kratke hlače, moški klobuki, se more izposoditi pri meni. Obračam sc do lastnikov kostumov ali kostumnih delov s prošnjo, naj mi blagovolijo iste posoditi za čas sprevoda. Prijavljenja se še sprejemajo. Ker radi nujnih za izvršitev sprevoda neobhodno potrebnih opravkov ne morem takoj odgovarjati na posamezna pisma, naj si oni, ki bivajo skup v enem kraju in okolici, izberejo enega iz svoje sredine, ki mi bo za vse dopisoval. — R i h. .1 a kopi č, Ljubljana* Emonska cesta št. 2. -f- Napredna »junaštva«. Ljubljanski »Sokoli« so začeli prirejati izlete. V nedeljo jih je mahalo 12 članov v kroju v Škofjo Loko. Vodil jih je ljubljanski Drenik, ki je pustil pred šentviško cerkvijo, v kateri je bila ravno služba božja, trobiti. Za to izzivanje delamo odgovornega Drenika. Povemo »Sokolom« sledeče: Nas njihovi izleti prav nič ne brigajo. Ako pa bodo po deželi izzivali, se jim zna zgoditi, da na deželo sploh ne bodo smeli več. Za to bo skrbelo naše ljudstvo, katero bomo temeljito po- ln zopet sva uprla oči v nesrečno iglo, ki je mirno kazala na ominozno številko 8°, in se ni zmenila za najino skrb, kakor bi hotela reči: Storita, kar vama drago, jaz spolnim svojo dolžnost. Ako odklon igle izvira od potresa, potem isti ne more biti stalen, ampak se mora spreminjati. Potresni sunki povzročajo električne toke, kateri vplivajo na iglo. Ti toki pa niso pravilni, temveč se naglo menjajo glede sile in smeri, vsled tega tudi odklonjena igla ne more ostati mirna, ampak se neprestano premika. Sklenil sem toraj iglo nekoliko časa opazovati, da bi se prepričal. je li odklon stalen, ali pa se bode spremenil. Pri oknu je stala mizica in na mizi je ležala skupaj zavita preproga, katero je služkinja na večer tjekaj položila. Postavil sem svečo na mizo in se naslonil s komolci na preprogo, da bi prav od blizu opazoval iglo. Zdelo se mi je, da se je pod preprogo nekaj trdega premaknilo, preprogo odstranim, in pod njo leži železna otirača od peči le malo centimetrov od busole oddaljena .. . Hitro poseženi po njej in igla se počasi premakne nazaj v magnetični meri-dijan .... S tovarišem sva se spogledala in na-krat oba na glas zasmejala. »Sedaj pojdiva brez skrbi spat.« j učili na naših shodih in predavanjih o na-, kanali teh tičev. Dreniku pa svetujemo, da ■ naj bo nekoliko bolj miren. Preveliko raz-| burjenje škoduje, to je mož že okusil. Naj | se briga raje za šentviškega »Sokola«, ki po kratkem času svojega frfotanja že žalostno umira. Štirje mu še svetijo. Kakor izvemo, je tudi njegov vodnik, reditelj in vzgojitelj nadučitelj Zirovnik obupal nad najmlajšim svojim detetom. Tudi šentviški zdravnik Lapajne ni dal nič »žavbe«. Preostaja jim torej samo še Drenik, ki jim pusti trobiti posmrtnice. Drugega ne more. Obžalujemo prav iz srca. + Iz Novega mesta se nam piše: Dne 21. t. m. se je z večernim vlakom semkaj pripeljal g. deželni predsednik baron j Schuarz v spremstvu g. vladnega svet-; nika Maas-a. Na kolodvoru so ga sprejeli : gg. prošt dr. Eibert, višji nadzornik železniškega stavbenega urada Opitz in okrajni glavar baron Rechbach. Nastanil se je v proštiji. Drugo jutro se je odpeljal si ogledat nameravano progo belokranjske železnice. V Šmihelu so sc g. deželnemu predsedniku poklonili gg.: msgr. Peterlin. župan Zurc in občinski svetnik Znane. — Kakor se čuje, je bil g. predsednik v Belikrajini povsodi sijajno sprejet. V soboto popoldne se je g. predsednik zopet vrnil v Novo mesto. Poklonili so se mu člani no-vomeškbga kapiteljna in g. mestni župan pl. Sladovič. Pred odhodom se jc podal še Ii novi ženski bolnici cesarice Elizabete. Tu je bil sprejet od stavbenega odbora in si ie pod spretnim vodstvom g. primarija dr. Defranceschija ogledal to vzorno in moderno stavbo, o kateri se je g. deželni predsednik jako laskavo in pohvalno izrekel ter obljubil, da bo prišel k slovesni otvoritvi. Na kolodvoru so se od gospoda deželnega predsednika poslovili gospodje, ki so ga bili sprejeli. + Nabiranje prispevkov za stavku-joče v tvornici lepa se ustavi, ker je boj končan. Zahvaljujemo se vsem darovalcem v imenu stavkujočega delavstva, ki je doseglo lep uspeh. Darovi se izkažejo v »Naši Moči« prihodnji teden. Obenem pa naznanjamo, da vre zelo med delavstvom v nekem drugem podjetju na Slovenskem, kjer je vodstvo nepremišljeno odpustilo tri delavce in jih noče sprejeti nazaj, da si je delavstvo to popolnoma dostojno zahtevalo. Ker se vrše pogajanja, nočemo še objavljati podrobnosti. Le toliko pripomnimo, da če izbruhne stavka, bo huda. — Izvrševalni odbor slovenskega krščansko - socialnega delavstva. — Prostovoljno gasilno društvo v Planini obhaja letos 201etnico svoje obstanka ter priredi v ta namen dne 28. junija t. I. veliko ljudsko veselico, pri kojej se bo pro-i slavil tudi 601etni vladarski jubilej našega presvitlega cesarja. Isti dan se bo blagoslovila tudi nova društvena zastava. Prosi se uljudno druga p. n. društva, da se ozirajo na to prireditev in svoje morebitne veselice določijo za drug čas. — Odbor. — Volitve delegatov za obrtno sodišče v Trstu. Pri volitvah delavskih delegatov za obrtno sodišče socialni demokratje niso imeli nasprotnikov ter so vsled tega ob neznatni udeležbi zmagali z vsemi svojimi kandidati. Slovenski delavci se volitev niso udeležili., da tako protestirajo proti krivični sestavi volivnih imenikov. Pogreb g. Jakoba Lavrenčiča so vrši jutri ob 4. uri popoldne v Sodražici. Na postaji Ortnek se izstopi. Ondi čakajo vozovi in se lahko udeleženci pogreba že s prihodnjim vlakom vrnejo nazaj. Pasivni odbor na južni železnici na Hrvatskem končan. Pasivna resistenca, ki jc trajala nad mesec dni, je končana. Delavcem sc je povišalo dnino za 20 do 40 vinarjev. Zagreb ie uvrščen v II. stanarin* ski razred (720 kron), Sisak v lil. (040 K). Kočevec aretiran na Reki. Vsled zahteve tržaškega redarstvenega ravnateljstva so v nedeljo aretirali na Reki Frana Haring, doma iz Kočevja, ki ga dol-že raznih goljufij. Najhitrejša vožnja v Ameriko. Cu-nardov parnik »Lusitania« je prevozil progo Evropa-Amerika v 4 dneh 20 urah in 22 minutah. V Moravčah prirede mladeniči kat. izobraževalnega društva na Vnebohod 28. in v nedeljo 31. maja novo, izvirno tride-janko: »Ljubezen in maščevanje.« Dejanja se vrše v času turških vojska, v 15. stoletju. Igra je pisana poljudno, v domačem tonu za priprosto ljudstvo. Ker do sedaj ta igra še ni bila nikdar igrana in je precej zanimiva, vabimo k obilni udeležbi. — Stavka v tvornici testenin v Trstu. V petek popoldne so zapustile vse delavke (45) tvornico testenin tvrdkc Girardelli pri Sv. Ivanu v Trstu, ker so bile preobložene z delom in se je ž njimi prestrogo postopalo in jih zmerjalo z najostudnejšimi psovkami. Tvrdka je delavke nato odpustila. — Shod sodalitatis ss. Cord. J. za kamniško dekanijo bo v ponedeljek, dne 1. junija, ob pol II. uri dopoldne v Spodnjem Tuhinju. — Napad na vlak. V nedeljo ponoči okoli II. ure so neznani zlikovci s kamni napadli vlak št. 2158, ki vozi iz Kamnika v Ljubljano. Dejanje se je vršilo med Trzinom in Črnučami. En okoli 5 kg težak kamen je razbil šipo in priletel v voz, v katerem se je nahajal neki jetničarski paznik s svojo ženo, a k sreči ni bil noben zadet. Drugih potnikov v tem vozu ni bilo. Po izreku potnikov se je napada udeležilo več oseb. Storilci se zasledujejo. — Nesreča. Iz Dolenje vasi poročajo: 25. t. m. se je ponesrečil Janez Zobec (Adainčev). Pri sekanju hoj ga je ena podrla na tla in mu zlomila desno nogo nad kolenom. Tudi na glavi je ranjen. Dr. Schiffrer ga je obvezal, a jutri ga bodo menda morali prepeljati v bolnišnico. Srčno sožalje blagi rodbini! — Smrt v 50 metrov globoki jami. V Rodiku je dne 22. t. m., opoldne, ko je šla družina počivat, izginila posestnica Frančiška Počkaj. Ko so domači opazili, da je ni nikjer doma, so se zelo prestrašili, kajti že več časa je kazala znake slaboumnosti. Domači niso hoteli tega objaviti, ker bi bili radi prikrili, misleči, da to samo preide. Šli so jo takoj na vse strani iskat, in so jo iskali vso noč. Mlekarice, ki so šle iz Trsta ob 7. uri zvečer, so videle med Kozino in Rodikom neko žensko, ki je hodila po pašnikih v bližini neke jaine. Mislile so, da gre kdo po stezi s polja ali iz senožeti. Dne 23. I. m. zjutraj pa je našel njen mož pri »Globoki jami«, ki je na rodniških pašnikih blizu gročanske meje, rožni venec in denarnico, ter je spoznal oboje kot lastnino svoje žene. Takoj je prijavil stvar orožnikom. Ob 10. uri dopoldne je šlo mnogo ob-činarjev z orožniki na lice mesta k omenjeni jami, da jo preiščejo. Anton Šuman se je spustil po vrvi v jamo, kjer je našel ne-srečnico, ležečo na obrazu in mrtvo s polomljenimi udi. Truplo so prenesli v mrtvašnico. — »Otroški dan« na Hrvatskem. Dne 6. in 7. junija bodo imeli vsi šolski otroci na Hrvatskem prosto in veselice pod milim nebom. — Premalo redarjev v Zagrebu. Po noči od sobote na nedeljo so poskušali neznani lopovi vlomiti v hišo neke gospe v Ribnjaku v Zagrebu. Pol ure je obupano klicala skozi okno policijo na pomoč, ne da bi sc prikazal le en redar. Imajo pač preveč dela pri lovu na dijake, članove akademskega osrednjega odbora! Zopet niažarska šola na Hrvaškem. Madžarsko šolsko društvo »Julian« je kupilo v Vladislavcih stavbišče, na katerem sezida madžarsko šolo. — »Orožje za Bosno«. Belgrajski listi poročajo, da so te dni prišli v Kragujevac tujci, ki so pravili, da so zaupniki bosanskih Srbov, in hoteli nakupiti orožja za »vstajo v Bosni«. Ponujali so baje 1000 K za vojaško repetirko. Ker jih je pa izdajal naglas kot tujce, so jo odkurili. — Odgovornost za resničnost seveda prepuščamo srbskim listom. Na Huje pri Kranju so dne 21. majnika pripeljali nov veliki zvon, ki je bil vlit v Viltenu pri Inomostu. Zvon tehta 903 kg. in je lepo okrašen. Ker je za glas »f« precej debel, jako čvrsto doni. Vjemal se bo z zvonovi župne cerkve. Provincijalni kapitelj čč. usmiljenih bratov provincije presv. Srca Jezusovega v Gradcu se vrši ravno te dni. Predseduje preč. o. general Kasijan Gasser sam. V ne-neljo je bil kot provincijal zopet izvoljen č. o. Ernanucl Lejtner, ki to provincijo že veliko let vodi. C. o. provincijal slovi kot izvrsten zdravnik. — Vsi delavci v Spljetu izključeni? II Lavoratore« poroča, da so delodajalci v Spljetu v petek sklenili na shodu, da vsem delavcem odpovedo delo za osem dni. — Trope gosenic so se pokazale po vrtih in polju v kranjski okolici. Pa se jih tudi pred nosom Ljubljane ne manjka, ker so ljudje preleni, da bi spomladi in jeseni drevje čistili mešičkov. — V Spodnji Šiški že polagajo cevi za vodovod. — Nenadna smrt. V petek zjutraj so našli mrtvo v postelji 20 let staro Terezijo Herman, služkinjo pri Ivanu Barani v Pulju. Raztelesitev pokaže, na čem je tako nepričakovano umrla. Jubilejna knjiga. Učiteljsko društvo za kranjski okraj sestavlja ravnokar svojo jubilejno knjigo: »Kranjsko okrajno glavarstvo 1908«. Knjiga bo zanimiva iu vsebina primerno razdeljena; dotiskana bo sredi meseca novembra letos. Dalmatinski namestnik Nardelli pride v kratkem v Zader, da sc poslovi od uradništva ter vloži prošnjo za Vpoko-jitev. Njegov naslednik bo menda deželni glavar dr. Vicko Ivčevič. —• Pod naslovom: »Ponesrečen rop« smo poročali dne 13. t. m. v »Slovencu« o ropu, ki se je baje kmalu prigodil v Gotni vasi pri Novem mestu. O tem se nam od druge strani piše: Dne 5. maja je res dvignil v kandijski posojilnici France Bartolj, posestnik iz Hrušice, 2400 K. Tudi je res, da je potem v Žabji vasi z Martinom Guštinom pil ter temu povedal, da ima več denarja v gotovini seboj. Toda, da bi ga Guštin potem čakal med vasjo Čermošnjice in Št. Joštom, pa ne temelji na resnici. Res je le, da je Guštin hudo pijan šel pred Barteljnom domov in padel v Gotni vasi ter obležal. Bartelj je pa rned tem še pil z vaškimi fanti v Žabji vasi, ki so bili ta dan na naboru. Ko se je odpravil domov, je zagledal Guština pijanega na tleh. Hoteč mu pomagati, ga je zbudil in naganjal domov. Na tleh ležečemu se pa to ni dopadlo in sta se začela kregati in nazadnje tepsti. Seveda sta pri tem kričala. Nato so prišli sosedje, ki so ju spravili narazen. Barteljnu ne manjka nič denarja in tudi orožniki ne poizvedujejo o dozdevnem ropu. Guštin ni pobegnil, ampak doma dela. — Gojenci budimpeštanske obrtne šole v Zagrebu. V petek je prispelo v Zagreb okolo 80 gojencev obrtne šole v Budimpešti pod vodstvom dveh učiteljev. Dijakom Zagreb zelo ugaja. Le temu se ne morejo načuditi, da tako moderno mesto še nima električnega tramvaja. Osumljen blagajnik umrl. Blagajnik češke posojilnice v Novem Tičinu, Julij Hloby. ki so ga dolžili, da jc poneveril 100 tisoč kron, jc umrl. Preiskavo nadaljujejo. Napad na črkostavca. Stavec Dra-gotin Rebernjak je naznanil zagrebški policiji, da sta ga v nedeljo večer v Prekrižju napadla dva tovariša ter ga nabila s. palicami in ranila na glavi. Proti napadalcema jc vložena ovadba. Nov list v Sarajevu. Moslimi nameravajo v Sarajevu ustanoviti list z naslovom »Turčin«, ki bo zastopal koristi moslimanskega prebivalstva. Razširjenje deželne bolnice v Pakracu. Pri deželni bolnici v Pakracu ustanovijo tudi oddelek za umobolne. Do-tično poslopje bo stalo 200.000 kron. Stečaj. Tvrdka za jestvine in likerje Jakob Pavič (trgovca Škugar in Bra-čič) je napovedala konkurz. Francoski časnikar v Zagrebu. V Zagreb jc prispel francoski publicist Paul de Murecourt iz Pariza. Stopil jc v zvezo z mnogimi hrvatskimi politiki, ker želi, da bi se dobro informiral o hrvatskih razmerah. KoroiKe nouice. k Koroški mladeniči! Slovenska kr-ščansko-socialna zveza za Koroško priredi v nedeljo, dne 31. majnika 1908 v Šmihelu nad Pliberkom izreden občni zbor in obenem vsekoroški mladeniški shod. Spored: Ob 9. uri dopoldne: Maša s primerno pridigo. Ob 10. uri dopoldne: 1. Izredni občni zbor. 2. Mladeniški shod: a) Slovenska krščansko-socialna zveza in njen pomen. (G. Franc Terseglav iz Ljubljane.) b) Pomen mladeniške organizacije. - »Mladost«. — Telovadba. (G. Iv. Pod-lesuik iz Ljubljane.) — Odmor. — Od 2. uri popoldne: c) »Mladeniška zveza« na Koroškem. (Odbornik koroške zveze.) č) Vzor kmečkega fanta. (Mladenič iz Podju-ne.) d) Delavska mladina v naši mladeniški organizaciji. (Član celovškega delavskega društva.) e) Slučajnosti. — Dne 31. majnika v Šmihel! k Velikovec. (Naši nasprotniki.) Lu-trovska «AiIg. Bauernzeitung« (reete Leh-rerzeitung) izkorišča zadnje aretacije treh Velikovčanov, dveh radi lanskega vloma v slovensko posojilnico, jednega radi tatvine neke hranilnične knjižice, na račun Slovencev, imenujoč zadnjega »steber klerikalnega slovenstva« v Velikovcu. Tako obreko-vati more edino le nemškutarski list. Od osumljenih vlomilcev v posojilnico je eden pristen Nemec, ki ne zna niti besedice slovenski, in na kojega gre glavni sum, drugi jc pa navaden pristen koroški nemškutar. Tat hranilnične knjižice pa je pred leti na zborovanju vKokiju med drugimi nemšku-tarji najsilneje metal repo na slovenske zborovalce. Torej tudi ne more biti »steber slovenstva.« Satansko pa je očitanje, da bi se bili »nastavljenci rimske svetovne tvrdkc« (tako »Allg. Bztg.«) pregrešili z dedinolovstvom neke hranil, knjižice. Resnica je, da se gre za neko ustanovo, s katero pa ima opraviti c. kr. finančna proku-ratura in nihče drugi. Taka je resnica. k Ustrelil se je na vrtu beljaške bolnišnice 301etni posestnik in gostilničar Fran Breitier. Zadel se je v sence in je bil takoj mrtev. Vzrok samoumoru je bil neugoden k Nevihta s točo je bila 21. t. m. zvečer po 6. uri v Celovcu in okolici, ki je na nekaterih krajih naredila znatno škodo, posebno vrtnarjem. k Dvoje človeških okostij so našli v Trbižu na svetu gospe Rossler, kjer kopljejo za novo stavbo. Ogrodje je bilo'kakih 60 cm globoko pod zemljo ter je šc dobro ohranjeno, ker se čeljusti še zobje držijo. Mnenje je, da sta ta dva ogrodja od vojakov, padlih leta 1809., posebno še, ker se v bližini še poznajo izkopi dveh postavljenih baterij. Tudi v zaznamkih vojne zgodovine je razvidno, da so na tem mestu morali 17. maja 1809. Avstrijci prepustiti postojanko topničarjev prodira-jočim Francozom. k Cela vas prodana. Vas Ferndorf pri Paternionu je kupila družba za dobavo magnezita, ki se na imenovanem kraju in okolici v množini nahaja, za nekaj čez eno tretjino milijona kron, z izjemo, kar je premikajočega blaga, da ostane na razpolago vaščanom. Vas mora biti do 1. oktobra, ko bode družbina naprava začela delovati, izpraznjena in seveda bo s tem dnevom tudi izginila vas z imenom. k Stoletnico obstoja obhaja letos 15. in 16. junija štajerski lovski bataljon št. 9. v Beljaku. Pri tej slavnosti bo igrala godba štajerskega pešpolka št. 27. k Pismena matura na celovški realki se prične 1. junija, ustmena pa 27. junija. Naloge za pismeno maturo so pa učenci dobili že 25. t. m. k lzprememba posesti. Znano gostilno »zum Finsiedler« v Celovcu je kupil najemnik gostilne Teppan v Trbižu. k Umrl je 2,3. t. m. v Celovcu g. Karol Pogatschnig, umirovijeni blagajničar c. in kr. deželnega plačilnega urada, star 45 let. Štajerske noulce. š »Zarjani« v Št. Petru pri Mariboru. Od Sv. Petra pri Mariboru se nam piše: V nedeljo jc bi! za nas Šentpeterčane lep I praznik. Obiskali so nas namreč gg. katoliški akademiki iz Gradca, člani akademič-nega društva »Zarja«. Čeprav se je zvedel njihov prihod že v zadnjem času, se je vendar zbralo mnogo ljudi, mladih in starih, ki smo z radostjo gledali lepe slike, ki jih je kazal s skioptikonom g. Štebih. A še bolj smo se divili krasnemu petju in poučnim govorom cenjenih gg. »Zarjanov«. Gospodje, bodite uverjeni, da bo vaš trud rodil dober sad. š Poročil se je gospod .ložef Kaič, c. kr. davčni asistent v Marenbergu, z go-spico Anico Adrinek v Šmariju pri Jelšah dne 25. t. m. Iskreno čestitamo! š Samoumor. V noči od 19. na 20. t. mes. še je v Lipnici, v napadu blaznosti obesil 49letni kamnoseški pomočnik Strohriegel. š Med očetom in sinom. V Bistrici pri Limbušu sta se pred kratkim sprla v neki gostilni posestnik Josip Robnig in njegov sin Franc. Med prepirom je zagrabil sin za vrček in z njim udaril očeta po obrazu, da mu jc zdrobil nosno kost. Franc Robnig je bil svoj čas rezervni poročnik, toda nesrečni alkohol ga je pripeljal na taka pota. š Jubilejna procesija slovenjebistriške dekanije na Prihovo. V četrtek, 21. t. m.. se je prišla slovenjebistriška dekanija v dveh velikanskih procesijah, skupaj nad 5000 romarjev, poklonit Materi božji na Prihovi. Ginljiv jc bil prizor ob državni cesti, kjer so Prihovljani, tem na čelu Ma-. rijina družba, sprejeli romarje. Slavnosti primeren jubilejni govor je imel dr. Luk-inan iz Slov. Bistrice: nekdanji Germanik pač temeljito pozna razmere pri sv. očetu, .zato je lahko nadrobno in zanimivo narisal značaj in delovanje Pija X. Sveto mašo je popeval ob obilni asistenci bistriški dekan g. Bohak in molil z zbrano množico predpisane molitve za odpustke. Naj ljubi Bog na priprošnjo prihovske Matere božje usli-ši našo molitev in naj obilno blagoslovi oba najvišja jubilanta, sv. očeta Pija X. in presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Ljubljanske noulce. lj »Ljubljana« ima jutri, v sredo, v »Unionu« pevsko vajo ob osmih zvečer. Pevci, pridite polnoštevilno, da poinoretc »Ljubljani« do čim večjega ugleda. Le vztrajnost in požrtvovalnost nas dovedeta do cilja! — Pevovodja. lj Umrl je včeraj dolgoletni portir deželnega odbora g. Ivan Bukovvitz, star 72 let. Včeraj je še opravljal službo, proti večeru pa so ga prepeljali v dež. bolnišnico, da ga operirajo vsled kile. Med operacijo je nagloma umrl. Velespoštovani rodbini naše iskreno sožalje! Ij »Tolovajski napad« »klerikalcev«. Pod tem naslovom prinaša včerajšnji »Narod« krvavo notico o nekem Francu Kržiču, češ, da je bil v nedeljo zvečer v Štepanji vasi napaden od »klerikalcev«. Cela notica je od začetka do konca i/J-mišliena in resnica v njej na najzlobnejši način zvita. Resnica je ta-le: Štirje člani telovadnega odseka S. K. S. Z. so se sprehajali v nedeljo zvečer proti Štepanji vasi. Naenkrat se prikaže na cesti pred njimi nek človek, ki jih nahruli: »Ali ste Sokoli ali Čuki!« Ni nikogar pozdravil z »dober večer«, in nihče ni vedel, da je to »Zvo- naš«, kot piše »Narod«, ki trdi, da je bil zaradi tega klofutan. - Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« sploh ni toliko vredno, da bi se radi tega kdo zanimal za njegove člane. — Nekdo, ki je bil nekoliko zadaj za svojimi tovariši, stopi bliže in reče junaku Kržiču: »Ali ste Vi tisti, ki ste rekli: »Ali ste Sokoli ali Čuki«?« — Odgovor: »Da, jaz sem tisti.« — »Ali nas Vi smatrate za čuke?« — Odgovor: »Ne.« — »Povem Vam, da mi nismo Sokoli, ampak telovadci Slovenske krščansko - socialne zveze. Ali nas Vi še smatrate za Čuke?Heil!« MGfonska ln Mauno porota. KRŠENJE ENAKOPRAVNOSTI SLOVENSKEGA JEZIKA. Dunaj, 26. maja. Poslanec dr. Krek in tovariši so vložili ostro interpelacijo proti kršenju enakopravnosti slovenskega jezika, ker zavitek vžigalic »Slovenske kršč,-socialne zveze« s slovenskim naslovom ni bil dostavljen adresatu in vrnjen z zahtevo, naj se napravi nemški naslov. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 26. maja. V današnji seji je prišel na dnevni red nujni predlog rusinskega poslanca Levickega radi uboja kmeta Kuhaneca pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Levicky je svoj nujni predlog umaknil. Nato se je zbornica posvetovala o zakonu glede na oprostitev od pristojbin in kolkov za ustanove v ju-bilejskem letu. Zbornica je zakon sprejela. Nato se začne drugo branje proračuna. Kot prvi govornik govori baron VVasilko. DEMONSTRACIJE V INOMOSTU. Inomost, 26. maja. Tu so svobodomiselni dijaki priredili hrupno demonstracijo proti katoliškim dijakom, ki so z lampijoni napravili obhod po mestu. Policija je demonstrante razgnala in jih več zaprla. Inomost, 26. maja. Na nekem shodu je v Gradcu promovirani dr. Aldrian izjavil. da pride v Inomost 20.000 s puškami iu ostrimi patronami oboroženih kmetov, ako se ponove na univerzi taki izgredi proti katoliškim dijakom. KRVAVI SPOPAD MED KMETI IN OROŽNIKI. Lvov, 26. maja. V Kcertiikrovvu pri Tarnopolu jc več kmetov ribarilo na prepovedanem kraju. Orožniki so jih hoteli spoditi, toda kmetje so se upirali. Orožniki so hoteli zapreti neko kmetico, toda zbralo sc je 300(1 kmetov in metalo na orožnike kamenje. Orožniki so streljali ter ustrelili šest kmetov, dvanajst ranili. ODVETNIK SE JE USTRELIL. Dunaj, 26. maja. Odvetnik Hans Bi-schof se je radi denarnih zadreg ustrelil. PORTUGALSKA SVOBODNEJŠA. Lizbona, 26. maja. Vsi diktaturni dekreti so odpravljeni. ANGLEŠKO-FRANCOSKA ZVEZA. London, 26. maja. Angleški kralj in predsednik francoske republike Falličres sta pri slavnostnem dineju povdarjala tesno zvezo med Angleško in Francosko. SCHNITZER. Monakovo, 26. maja. Profesor bogoslovja, modernist Sclinitzer se je obrnil do škofa, da izposluje od sv. stolice, da se poravna njegova afera. Sclinitzer se bo podi vrgel. OBRAVNAVA ZARADI VELEIZDAJE NA CETINJU. Cetinje, 26. maja. Včeraj se je pričela razprava proti 52 veleizdajalcem. Navzočih je samo 31, ki so zaprti. Ostale se bo kontumaciralo. Bivši ministrski predsednik Radovič se jc sam predstavil sodišču. Čitalo se je obtožnico. Obdolženci so isti glasno ugovarjali. Predsednik je dal dijaka Bozoviča izgnati iz sodne dvorane. Glavni obtoženec Rajkovič, tiskar, pri katerem so bili našli bombe, taji, da bi ga bili soobtoženci poslali v Cetinje. Po zaslišanju istega so obravnavo, ki bo trajala menda tri mesece, pretrgali. — Črnogorci, ki so v isti zadevi zaprti v Kotoru. nočejo sprejemati hrane, da bi tako prisilili avstrijsko sodišče, da izreče proti njim razsodbo pred koncem cetinjske pravde. Med zaprtimi je dijak Novakovič. Avstrijska oblast jih je aretirala pred meseci, a jih ni hotela izročiti črnogorskim oblastim, nego je sama uvedla preiskavo, sedaj pa čaka menda na izid cetinjske obravnave. Po sklepu lista. V odbor »Slovenske Matice« so izvoljeni: Dr. Jakob Sket (83 glasov); dr. Maks Pleteršnik (82 glasov); \Vilibald Zupančič (82 glasov); dr. M. Opeka (79 glasov); Jakob Dimnik (78 glasov); Fr. Maselj-Podlimbarski (74 glasov); dr. Fr. Mohorič (74 glasov); dr. Leopold Poljanec (74 glasov); Anton Koblar (65 glasov); Škerbinc Silvester (62 glasov). Vsi za štiri leta. — Sch\ventner Lavoslav je dobil 58 glasov ter je izvoljen za dve leti. Odtok codepospeiulofo, kisline raz- redčulote. fiS lithion vrelec proti vodni kislini, trganju, diabotes, želodčnemu in črevesnemu kataru, boleznim v mehurju In ledvicah Itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 180 12-6 pri Mih. Kastnerju. VITA ŽITNE CENE. Budimpešta 23 maja. PSenica za maj....... . 1153 Pšenica za oktober......10 35 Rž za okt..........8 97 Koruza za julij........6 70 Oves za okt. . . ... 7 04 Efektiv: 10 višje •••t-;-.. Zahvala. Ob veliki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo preljube naše matere oziroma hčere in sestre Marije Kromar por. Češarek nam je bilo v vsestransko in odkritosrčno sočutje velika tolažba. Zato se v imenu vseh vsem in vsakemu posebej za sočutje in tako lepo spremstvo presrčno zahvaljujem in priporočam blago rajnico v pobožno molitev in blag spomin. Dolenjavas dne 23. maja 1908. pri Ribnici, Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevolte »Slovenca" na kolodvorlhl Meteorologično poročilo. Vidina n. morjom 306 2 m, srednji iračni tlak 736-0 mm Cm *p»- lOT&aj. Staai« barometri T mm 25 9 »več 73 <6 13 2 sl. jug. Tempa- ratura p» Celtlja Velriiri 26 7. ijuu- 8. pop. 39 > 38'6 110 sl. jvzh N.b. jasno del. obl. e» \l * is ► 00 211 I sr. jug. del. jasno Srednja včerajdnl« tem:; 15 2«, norm. 16 3». Naznanjamo žalostno vest, da nam je vsegamogočni Bog včeraj zvečer ^nenadoma vzel našega dobrega očeta, ^oziroma soproga in tasta, gospoda Ivana Bukovca deželnega vratarja. Pogreb bo v sredo, dne 27. t, m. ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice v Ljubljani na pokopališče k sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. V Ljubljani, 26. maja 1908. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš predobri oče, tast itd., gospod Jakob LavrenCič načelnik trškega odbora, ključar župne cerkve, načelnik .Posojilnice*, trgovec in posestnik danes ob 8. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, ves vdan v božjo voljo, v 63. letu starosti, izdihnil svojo premenito dušo. Zemski ostanki nepozabnega rajnika se bodo položili v sredo, dne 27. t. m., ob 4. uri popoldne na sodraškem pokopališču k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Sodražica, 25. maja 1908. Prodajo se f^sps^e^ssgg^ kmetsko posestva na Štajerskem. 1. Posestvo obsegajoče 73 oralov, z vsemi gospodarskimi poslopji (13 oralov njiv in travnikov, 60 oralov gozda). Cena K 28.000. Posestvo leži v konjiškem okraju na Pohorju. 2. Posestvo obsegajoče 146 oralov (25 oralov njiv in travnikov, drugo gozd). Gospodarska poslopja so še v dobrem stanu. Zraven sta tudi dve žagi. — Cena K 80.000. — Posestvo se nahaja v ribniškem okraju pri Mariboru. 3. 112 oralov samega črnega lesa. Cena K 80.000. — Nahaja se na Pohorju blizu Maribora, tri ure od južne železnice. 4. Posestvo obsegajoče 59 oralov (13 oralov travnikov, tri orale vinograda, štiri orale njiv), lepo novo zidano hišo in druga gospodarska poslopja, se proda za K 40.000. Nahaja se eno uro od Poličan ob južni železnici. Naprodaj so tudi druga večja posestva. Pojasnila se dobe pod: (Poaestvanrodajalae', 1311 3—1 Celje, poštnoležeče 63. Z zanesljiva ffe kočijužo Z 1312 se sprejmeta, kje pove i—i upravništvo tega lista. Išče se vzgojiteljica otrok. Bili mora čez dan pri otrokih in za ta posel ima hrano in nagrado v denarju po dogovoru. 1307 i-i Zglasiti se je pri P. Krisch, Cesarja Jožefa trg štev. 12. liie se primarno $tanoyanjc v sredini mesta, z dvemi ali tremi sobami, za avgust-termin. 1308 3-1 Naslov pod šifro „100" na upravo tega lista. - Na prodaj s ta - dva vola jeden je simendolec, drugi mešan. Visokost konjska. Jeden je star štiri leta. Tehtata 28 starih centov. Kdor ima veselje do lepe živine, naj se oglasi pri .*. J. Bolet-u v Lazah, pošta Planina pri Rakeku (Želez-1309 nična postaja Planina). i—i Dražbeni razglas. Radi oddaje stavbinskih del pri razširjenju ljudske šole v dvorazrednico, vršila se bode dne 2. junija 1908 v župniji Polica pri Grosupljem zmanjševalna dražba in sicer s pričetkom ob 10. uri dopoldne. — Vsa dela so proračunjena na 11.509 K in se bodo dala skupno enemu podvzetniku. 10% varščina v znesku pr. 1150 K se mora vložiti pred začetkom dražbe v roke kr. š. sveta. Krajni šolski svet na Policiy 1305 i-i dne 24. maja 1908. Načelnik. is Katoliška Bukvama > v Ljubljani priporoča sledeče 1304 12-1 uiolitvcntke primcrne de,oma tudi za darili birmancem in prvoobhajancem Cnlcl/t tnrklif UAni Yr P° katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Oregorij OU1&K1 lllUlllVClilK peejak, katehet v Ljubljani. Ta molitvenik je predpisan za ljudskošolsko mladino odkar so stopile molitve z novim cerkvenim besedilom v veljavo. Cene so mu sledeče: Trpežna vezava z rdečo obrezo...............K —'80 » zlato „ ...............„ 1-20 VpAnn <7? vlifnif* Molitvenik. Spisal dr. Gregorij Pečjak, doktor bogo-V CC-11U IjV V1JC11JC. siovja> grjmn. katehet v Ljubljani. Ta molitvenk je namenjen bolj odrasli, posebno srednješolski mladini. Cene: trpežna vezava z rdečo obrezo.............K 1'20 » zlato , .............„ 160 Prit 1r RriCfll Molitvenik za odrasle. Molitve in pesmi iz Večnega življenja in 1 Ul »JCerkvenega molitvenika. To je najpopolnejši molitvenik, ki je tudi sestavljen strogo po novem cerkvenem besedilu. Namenjen je za splošno porabo in ima prav priročno obliko. Cena z rdečo obrezo...................K 1-20 . , zlato .....................1-bO Bogu kar je božjega. Spi,a. župnik s. n*«. To je najfinejši slovenski molitvenik, po vsebini primeren tako priprostim, kakor najizobraženejšim krogom. Odlikuje se tudi po svoji nežni, zelo priročni obliki. Pri naročilih zadostuje, da se navede številka zaželjene vezave, tudi je dobro, da se pove ali naj izberemo tanke, pregibljive platnice za gospode ali mehke, vatirane platnice za ženske: Vezava št. 1: navadne črne platnice, rdeča obreza.........KI"— 2: umetno usnje, vatirane platnice 3: šagreno usnje, zlata obreza............ 4: fina teletnina, , ............ 5: najnoveja vezava v najfinejšem usnju in raznih barvah, s posebno krasnimi najmodernišimi utisi. Na teh vezavah je neka posebna, rekli bi nedosežna ličnost in finesa. Okoli 20 različnih vezav te vrste je na izbero, vse imajo približno enako, v primeri z ličnostjo zelo nizko ceno 6: nova fina vezava za dame z verižico, listnico in zapono; najmodernejša vezba.............. 1-80 2-20 3- 480 Voditelj v srečno večnost Zelo popoln, jako dober molitvenik z novim cerkvenim besedilom. M., 460 duhovnik Umetno usnje, mehke vatirane platnice.............K 2 — Šagrin-usnje, upogljive ali mehko vatirane platnice.......... 2 60 Katoliška Bukvama v Ljubljani. ► ► ► ► ► ► ► m N N N N N N N M N tj K N N N IJdllli nra* Podružnica i it Sptjetu« i Delaiftke glavnica I I I K 2,000.000. I I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, šolarjev« unče stev. 2 priporoča Žrebanja glavni dobitek promese na srečke iz I. 1864, cele a K 22 -, polovice k K 12 -, 1. junija K 300.000'— sprejema vloge na knjižice in na tekočiračunterje obrestuje po 411 O! 2 jO. Podružnica ■ v Celovon. s I Rezervni fonal s i i K fioo.oor* . » Državni zbor. Dunaj, 25. maja 1908. Današnjo sejo je otvoril predsednik šele ob 3. uri 25 min. popoldne. Poslanec Stojali stavi nujni predlog, naj se obravnava zakonski predlog o ustanovah in darovih povodom 60-letnega vladarskega jubileja glede na kolke in pristojbine. Krščanski socialci in sklepi skupnega ministrskega sveta. Kršč. soc. poslanec Fink s tovariši je vložil interpelacijo z ozirom na sklepe zadnjega ministrskega sveta. Interpelacija izvaja: Ob zadnjem delegacijskem zasedanju je obljubila vlada, da skliče delegacije vsaj koncem majnika. Ob tej priliki se vredi vprašanje častniških plač in sicer tako, da se postavijo potrebne vsote v proračun za leto 1909, za leto 1908 se pa drugače preskrbi. Avstrijska delegacija je bila zadovoljna z odgovorom in je odobrila skupni proračun. Borzi se je pa uradno izporočilo iu poslanci so izvedeli iz dnevnikov, da je skupni ministrski svet v navzočnosti obeh ministrskih predsednikov napravil sklepe, ki se razlikujejo od prvotnih oblik. Intcrpelanti zahtevajo, naj se istočasno s povišanjem častniških plač izboljšata, tudi plača in hrana moštvu. Skupni ministrski svet se pa ni oziral na to. Za to vprašajo interpelanti, če je res, kar se jc objavilo na dunajski borzi in kako upraviči ministrski predsednik, da se. če tudi začasno, slabše nastopa za moštvo kakor za častnike. Naporna vaja solnograške posadke. Poslanec Stolzl izjavi, da ni zadovoljen z odgovorom brambovskega ministra glede na dogodke ob vaji solnograške posadke. V interpelaciji navedena dejstva niso istinita. Neobhodno je potrebno, da se zadeva temeljito preišče. Ljudska zbornica je dolžna, da se vedno ozira na vojaško polje. Po temeljitih informacijah je bilo število maroderjev večje, kakor je izvajal minister v svojem odgovoru. Več vojakov in častnikov ni zajtrkovalo. Predlaga, naj se o ministrovem odgovoru otvori razprava, kar zbornica malone soglasno sklene. V zbornici nastane nemir. Stolzlovih pristašev namreč ni v zbornici. Krščanski socialci in socialni demokrati se norčujejo iz nemških nacionalcev, ki so pustili na cedilu Stolzla. Gališke deželnozborske volitve. Na to sc nadaljuje razprava o rusin-skem nujnem predlogu z ozirom na galn ške volitve. Prvi govori notranji minister Bienerth. Zaradi prepira med krščanskimi socialci in nemškimi svobodomiselci se ne razume prvi del ministrskega govora. Poljaki kličejo: »Mir!« »Molčite!« Schuh-meier zakliče: »Gospodje iščejo nemško ljudsko stranko, pa je ni«, kar povzroči, da sc smeja vsa zbornica. Notranji minister. Bienerth naglaša, da hoče vlada odpraviti napake, kjer obstoje. Minister sodi. da je novi gališki namestnik mož na pravem mestu. Zagotovitev lojalnosti ruskega narodnega kluba vzame na znanje, strankinega programa pa vlada ne more podpirati, ker ruskega prebivalstva v Galiciji in v Bukovini razven Lipornancev ni. Minister pravi, da sta ga ogorčila govora zadnjih dveh govornikov radikalnega krila narodno demokraške rusinske stranke. Tako odkrito se še niso razvijale v zbornici prekucijske ideje, kakor sta jih govorila Budzyno\vski in Trylowski. Vlada bo storila Ic svojo dolžnost, ko bo pozorno zasledovala delovanje dotične stranke. Minister prosi, naj odkloni zbornica nujnost. Poljski demokrat Malacho\v-ski polemizuje z izvajanji Budzyno\vske-ga. Govornika neprestano motijo. Raz prava se na to zaključi. Glavni govornik pro Masaryk naglaša. da morajo slovanski poslanci pomirjevalno vplivati na bra-tovski spor med Poljaki in Rusini. Apelira na Poljake, naj se ne maščujejo vsled Sziczynskijevega čina. marveč naj vpli vajo. da mladi dijak ne izgubi življenja. Glavni govornik kontra Stopinski pravi, da se dela s predlogom proti poljskim poslancem. ki se bodo vedno zavzemali za koristi obeh galiških narodnosti. Nujnost odklonjena. Pri glasovanju o nujnosti predloga se odkloni nujnost. Za nujnost je glasovalo 10 Rusinov, 17 socialnih demokratov, Brei-ter, Masaryk in en poljski demokrat. Gla« sovanie je pokazalo spor med Rusini. Manjkalo je pri glasovanju 7 rusinskih poslancev in celo klubovo predsedstvo. Odstranili so se tudi malone vsi socialni demokrati. Proračunska razprava. Jutri razpravlja zbornica o četrtem in zadnjem rusinskem nujnem predlogu, ki ga je vložil Lcvieki o umoru nekega Ru-sina po orožnikih. V sredo prične zbornica s proračunsko razpravo. Seja se zaključi ob tričetrt na 9. uro. Prihodnja seja jutri ob II. uri dopoldne. Proračun delavskega ministrstva. Poslancem so izročili poročilo proračunskega odseka o proračunu delavskega ministrstva. Vsa potrebščina je proraču-nana na 79,166.3,31 K. Poročilo naglaša da je prenizka za stanovanja določena vsota 100.000 K. Poročilo naglaša nadalje, da je prenizka polmilijonska postavka za ptujski promet, kakor tudi <10.000 K za reklame. Gosposka zbornica proti znižanju sladkornega davka. Gosposkozbornična proračunska komisija jc sklenila, da predlaga gosposki zbornici odklonitev zakonskega načrta o znižanju sladkornega davka. Okoščcncli senatorji prav res zaslužijo, da bi jih vrgli v staro šaro, kamor spadajo, ker prav nič ne poznajo ljudskih koristi. Delegacije in povišanje častniških plač. Krščanski socialci so sc posvetovali danes nad eno uro o delegacijskem vprašanju. Po zatrdilih nemških svobodomi-selcev stranka ne namerava delati nadalje njih težav vladi zaradi sklepov zadnjega ministrskega sklepa. Delegacije se skli-čejo najbrže 18. septembra. Prašek proti opozicijonalni mladočeški politiki. Praškovo glasilo »Venkov« objavlja članek, ki se zavzema za pozitivno politiko češkega državnozborskega kluba. Češki ministri z discipliniranimi iu zanesljivimi poslanci več dosežejo, kakor sc doseže po opoziciji. Češka opozicija zadnjih deset let je bila neodkritosrčna na spodaj in zgoraj. Bal sc je ui nihče in je le škodovala koristim češkega ljudstva. Če se nam ponudi pošten mir, bomo znali ceniti dobiček. Očividno hoče Prašek vplivati na to, da češki poslanci ne odklonijo Be-ckovega jezikovnega načrta, ki ga je baje že odobril ministrski svet. AVSTRO-OGRSKA. Odstop Aehrenthala in Schonaicha vladar odklonil. Cesar jc zaslišal včeraj popoldne Aehrenthala, Schonaicha in Becka na Dvoru. Ob pol 5. uri se je pa zopet odpeljal v Schonbrunn. Današnja »Dunajčanka« objavi cesarjevo lastnoročno pismo, ki naznanja, da cesar Achrenthalovega in Schonaichovega odstopa ni sprejel. Novi češki višji deželni maršal. Češki listi poročajo, da postane višji češki deželni maršal princ Ferdinand Lob-kovic. Avstrijski poslanci v Peterburgu. Poslanci Kramar, Hlibouizki in Hribar so došli v Peterburg. Sprejeli so jih na kolodvoru občinski svetniki. »Sokoli« in češka kolonija. Obiskali so predsednika ruske gosudarstvenne dume, a so oddali le posetnice, ker predsednik ni bil doma. Vseučiliške zadeve. V Zellu v Zillcrski dolini sc je vršil v nedeljo ob velikanski udeležbi protestni shod katoličanov. Urednik Schmitz jc naglašal v svojem govoru, da so povzročili framasoni zadnje napade na vero. P. lili nerkofler je ostro šibal »Svobodno šolo« ki dela za gibanje »Proč od Rima«. — V Inomost sc je povrnil popolen mir. —i NVahrmiuidov dopust poteče koncem maj-« nika. Shod avstrijskih notarjev. Na Dunaju so otvorili 24. t. ni. avstrij* ski notarski shod. Razpravljati nameravajo o položaju notarjev, o pravosodnih razmerah po posameznih kronovinah in o odpravi napak. Znižanje števila kadetov. Od leta 1908/09 nadalje se zniža število kadetnih gojencev za 1118. Po kadeti niii šolah na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in v Mariboru sc odpravijo vzporednice.! Poostre tudi vzprejemne izpite. Tako upa jo, da postane napredovanje v častniški službi bolj ugodno, kakor je zdaj. Nemški narodni svet. Nemški narodni svet je odsvetoval Nemcem obisk praške razstave in sklenil da naprosi nemške poslance, naj zahtevajo postavo v obrambo praških Neniccv. kakor tudi, da imej Praga značaj glavnega mesta dvojezičnega prebivalstva. HRVAŠKA. Sreča in konec bana barona Raucha. hrvatski korespondenci« piše iz Za greba nek aktivni politik, kako je prošli teden delegat dr. Popovič v skupnem dr žavnem zboru izrazil dvom o lojalnosti bana Raucha nasproti vladarju, in da je govor Popovičev, ker je bil madžarski, sprejet v stenografiški zapisnik, od koder ga je moral izvedeti tudi ogrski kabinet. Baron Rauch ui do danes storil nobenega koraka proti dr. Popoviču, niti je dal ob-dolžitev dementirati, dasi so opozicionalni listi vladne »Narodne Novine« javno pozivale, da postavijo dr. Popoviča na laž. Čudno je, da ban Rauch hoče to obdolži-tev zamolčati, ko je vendar sicer uporabil vsako priložnost, da bi navzgor očrnil sa-mostalne Srbe, med katere spada dr. Po» povič. Za sedaj mora pač javnost barona Raucha smatrati za ilojalnega podanika, tembolj, ker se govori o dokazilih, da si je baron Rauch baje nekoč dovolil zelo svobodne izraze o vladarju, tako da mu pač ne pride več na um. da bi še komu kdaj očital nelojalnost. »Hrvatska korespondenca« poziva bana barona Raucha. naj proglasi očitanje Popovičevo za navadno laž, ali pa imenovanega poslanca toži; izraža pa prepričanje, da se ban v tem slučaju nc bo upal braniti svoje časti niti z dementijem, niti s tožbo. AVSTRIJSKA RAZSTAVA PARAMEN-TOV V VATIKANU. V Vatikanu jc otvoril papež Pij X. razstavo paramentov, ki mu jih je daroval ob zlati maši odbor avstrijskih dam. PRIJATELJ NEMŠKEGA CESARJA KRIVOPRISEŽNIK. Proti Eulenburgu se nabira vedno več obteževalnega materijala. Priča Baueraiss je izpovedala, da je svoj čas prenočeval Eulenburg večkrat z nekim igralcem in nekim mladim možem skupno v neki gostilni. Sumijo, da je Eulenburg tudi v zvezi z igralcem Paginom, ki so ga zaprli v Hamburgu. BUREN VOLIVEN SHOD V SRBIJI. V Aleksandrovacu so se udeležili vo-livnega shoda samostojnih radikalcev trije nekdanji ministri. Na shodu so streljali iz revolverjev. Dve osebi sta bili ubiti, več jih je pa bilo ranjenih. NEMIRI V RUDI. Zaradi komunikalnih zadev so nastali v Rudi veliki nemiri. Orožniki so nastopili z bajoneti proti množici. Deželni predsednik ScImz u Črnomlju. G. deželni predsednik baron Schwarz si jc v petek dne 22. in v soboto dne 23. t. m. ogledal traso za belokranjsko železnico in sicer progo Novo mesto—Črnomelj— Metlika. Črnomaljski okraj je sprejel visokega gospoda izvanredno slovesno. Na Krump-matlu ga je sprejelo veliko ljudstva iz Čr-mošnjic, iz Semiča, iz Kota, s Planine, da, celo iz Koprivnika. V spremstvu g. vladnega tajnika Haasa, g. višjega nadzornika Opitza, g. črnomaljskega okraj, glavarja Zupneka, g. črnomaljskega župnika Pe-liarca, g. hotelirja Lacknerja, g. načelnika okrajnega cestnega zastopa Miijlerja ter g. šolskega vodje in nadučitelja Šetinc si jc visokorodni gospod ogledal traso Kump-matel-Črnomelj in sicer preko Kota, Otav-ca. Talčega in Stražnega vrha. Na meji vsake občine jc bil g. deželni predsednik slovesno sprejet. Slovenske trobojnicc so kazale smer trase, mnogobrojno občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Zlasti je bil lep sprejem na Stražnem vrhu. Sredi klanca je pozdravil g. deželnega predsednika župan občine Dobliče Vrtin, g. nadučitelj Lokar pa se mu jc v imenu občine zahvalil za podporo po toči, ga naprosil, naj blagovoli delovati na to, da steče belokranjska železnica po dobliški občini in da dobijo Dobliče vodovod. Malo višje pred zidanico g. Lacknerja pa je pozdravilo g. deželnega predsednika šest črnomaljskih gospodičen v kranjski narodni noši, s kruhom in vinom ter cvetličnim šopkom. Nato se jc g. deželni predsednik podal v zidanico g. Lacknerja. odkoder se jc odpeljal s spremstvom v Črnomelj. Tu ga je pod slavolokom pri kapelici pričakovalo mnogobrojno uradništvo. godba. požarna bramba, šolski otroci iu veliko drugega občinstva. Vse mesto je bilo v zastavah, zvečer pa jc bila razsvetljava, bakljada in podoknica ter obhod po mestu. Opetovano se je razlegal gromovit »Zivio« po mestnih ulicah. G. deželni predsednik si je s svojim finim, Ijudomilim nastopom prisvojil srca vseh. Drugi dan se je poklonilo g. deželnemu predsedniku veliko občinstva iz črnomaljske okolice. Vsakega jc visokorodni gospod prijazno nagovoril in jc prosečemu ljudstvu zagotovil, da bo na pristojnem mestu govoril za glavno progo Novo mesto-Črnomelj ter je navdal ljudstvo z novim upanjem. Obljubil je tudi, da pride, ko se začne železnica graditi, zopet obiskat naše mesto. Več občin je imenovalo g. deželnega predsednika svojim častnim članom. Ob pol deseti uri dopoldne se je odpeljal g. deželni predsednik v spremstvu veliko gospodov i/. Črnomlja preko Gradaca v Metliko, odkoder se je popoldan odpeljal v Novo mesto. POMLADANSKA ZIMA IN POVODNJI. Na Koroškem so zelo narasle vode vsled zadnjih nalivov in ker se jc hitro topil sneg. Drava je zelo narasla in na mnogih krajih prestopila bregove. Reka nosi les. Položaj je osobito nevaren pri zgradbi železniškega mostu, ki ga gradi tvrdka Redlich in Berger. Po polnoči je začela Drava padati. Iz Merana se poroča, da jc med Lat-sehom in Kastelbellom voda podrla železniški most. Promet na Vinčgavski železnici je za to oviran 14 dni. Nenadna zima je pa obiskala Švico. V soboto ob 4. popoldne je še kazal toplomer 28", v nedeljo pa le še 3". Toča jc povzročila v srednji Švici ogromno škode. Pri Curiliu je pa snežilo kakor ob največji zimi. Ptujci zapuščajo Švico. Škodo cenijo površno na sedem milijonov frankov. Sadno drevje je izruvano po viharju, mnogo gozdov je popolnoma uničenih. Težak, moker sneg je potlačil žito in travo. Z gora drče v dolino mogočni plazovi, ki ovirajo železniški promet. Poškodovanih je mnogo oseb. Od I. 1865 ui še obiskala Švice taka katastrofa. Porušeni so telefoni. Živino so morali odgnati s planin nazaj v dolino. Gospodarstvo. g Mlekarska razstava na Vrhniki, ki se priredi dne 31. maja iu 1. junija, utegne biti zelo dobro obiskana iu zanimiva. Oglasil prihaja veliko. Razstavo obišče več trgovcev iz primorskih mest in Dunaja. Dne 1. junija dopoldne bode na Vrhniki veliki mlekarski shod. govorilo bode več priznanih strokovnjakov. Kdor se za napredek mlekarstva zanima, naj pohiti te dni na Vrhniko in si ogleda ta zanimivi nai predek slovenskega mlekarstva. Obenem se vidi na Vrhniki krasno urejena iu največja mlekarna na jugu, kakor tudi mlekarska šola. Vse slovenske zadruge naj pošljejo na razstavo pol kilograma masla, da pokažemo, kako visoko stoji danes naše mlekarstvo. K Domače podjetje za izvoz bosanskih drv. V Bosni se je ustanovil konsorcij, ki mu jc namen izvažati drva s planine Huni v fočanskem okraju. Les se bo plavilo po rekah Tara, Piva in Drina do železniške posta e Ustiprača. Tam ustanove parno žago. ki bo zrezala na leto okoli 1000 vagonov drvij. Od tod sc iili bo izvažalo čez Sarajevo in Mostar k Jadranskemu morju. V konsorciju so sami domačini. ■ dokaj redek slučaj v teh krajih. g Ribiške zadruge ob Adriji. Po prizadevanju ribiškega nadzornika Petra Lorinija v Trstu ustanovilo se je dosedaj 62 ribiških zadrug ob obali Jadranskega morja. Zadruge imajo namen, da omogočijo nabavo večjih ribiških bark, večjih in močnejših modernejših mrež iu drugih izpopoln enih priprav za ribištvo. Poleg tega imaio skrbeti za to. da bodo ribiči svoj lov brez prekupcev in posredovalcev unovčevali. Od teli zadrug je v Dalmaciji in na dalmatinskih otokih 33, v Istri 24 in v tržaški okolici 3. Širite, naročajte »Slovenca"! Naznanilo. linam na razpolago circa 500 hektov črnega vina istrskega. Kdor želi dobro kapljico naj se obrne na podpisanega; zahtevajo naj se vzorci; posebno krčmarjein na deželi se priporočani. Pošiljatev direktna iz Istre, cene nizke, proda se ne manj nego 10 hektov. 1. H Skerl 1157 Sv. Ivan pri Trstu. Zelo dobro idoča 1053 15- 8 gostilna na jako lepem kraju, kjer jc glavni promet, na deželi, se pod zelo ugodnimi pogoji odda v najonr tistemu, ki bi se pisal Tišler. Naslov pove npravništvo „Slovenca". Gospodična ki je absolvirala trg. tečaj, vešča slov. in nemškega jezika ter izurjena v vseh v to stroko spadajočih vednostih i£če prim. sllllbe. Ponudbe pod „marlJiV03t 1908" poste restante Ljubljana. 1275 3—3 Na prodaj so 1258 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. Najbolj, hosm. zobo^ iiatii sredstvo ____. -—Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7 Zahtevajte zastonj I. franko mol veliki, bogato ilantraaral glavni cenik i nad 300« slikami vjeb vril alkrlnaatlb, (rebrnih In zlatlb ar, kakur ta,J: vatb vral aolldnib zlalnln In arebrnln, gad brnega orodju |eklenega In nan|al«(a blaf« po livlrnlb tovarniških etnah Nlkel remont, ora...... ivlc. Izvir. „Roakopt" pat. or« reglatr, „ Adler Roakopl", nlkel remont a aldro....... Ooldln rem. ara „Lnna", k«lia|e a dvolnlm plaSčem...... arebr. rem. ora „Olorta" . . „ „ dvolnl plaič . . . ., oklep, verlilca t rinile« na pero In karab., 15 gr teika . . «a:ka Tina «*et »ti dllnd. z „Luna" kolesjem . . hi I k«»av!c> K S-y). budilka K 2 «0, kubln|aka ara K3 — r,ar cvaldska ura K 3 80. Za Tirfrt Swtn.i plnmeno |emali>>l rhtto: Zame« d^voilfaa, ali dtnar nar.ap > Prrs tov v na ia ure Hann« K*0 vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubljani lekarna pri ,, blateni orlu" Jurčičev trg. Piszon* preJ ponarejanji. Vsak zavoj nosi tvrdko in podpis a 45 6 Mni tesarji se sprejmejo pri stavbi lesenih stolpov za podporo žične drče, ki jo gradi grajščina Turjak iz svojih gozdov v bližini vasi Golo pod Ljubljano. — Oglasiti se je naravnost pri stavovodji istotam. u«. «■_«*w ir-v« . Oskrbništvo grajščine Turjak v Hammerstielu, pošta Studenen-lg. 1269 3—3 Moderna svilama blu^e in nal^it, barjuni, pliii, čipkasto blago, čipke, vlojkii svilene vezenine, pajčolani, čipkast ovratniki, modni trakovi. — Novosti vedno v največji izberi pri ?. /Vfagdič, Zjubljana, Prajcrnove ulice j:tev. 7. 766 7 b Pozor! Podpisani slavnemu občinstvu vljudno naznanja, da ima v zalogi (katera se lahko ogleda na pokopališkem dvorišču pri sv. Križu) veliko izbiro vsakovrstnih nagrobnih spomenikov Izdelujejo se spomeniki na željo slav. občinstva po natančno in brezplačno izvršenih obrisih iz vsakovrstnih marmorjev: granita, sijenita, kraškega, krastal-skega in kararskega, po najnižjih cenah. - Cene spomenikov od 30 K višje. - 1170 6-5 Mihael Z odličnim spoštovanjem kamnoseški mojster pri novem pokopališču. Veletrgovina dalmatinskega vina Novakovič Ljubljana. — Telefon št. 244. Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. Priporočajo sl. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in de-sertna vina, kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko itd. po primernih cenah. 645 SO—22 —- Ceniki in vzorci poštnine prosti. = Poslano. Podpisani imam čast naznaniti slavnemu občinstvu, da so kosilni stroji z imenom »Deering« iz Čikage po mnogih preizkusih za kmetovalca najfineji, najbolj priročni in brez konkurence, kar lahko izjavljam vsled lastnega prepričanja. Priporočam torej vsem posestnikom, zahtevajte edino le »Deering« kosilne stroje, ki so sicer v ceni nekoliko višji, zato pa najboljši izmed strojev te vrste. — Za priporočilo mi bode vsakdo hvaležen. Zalogo teh strojev ima edino le tvrdka: 1209 4 Fr, Stupica v Ljubljani, i Vinko Ogorelc, Škofeljca, veleposestnik. # Samo S vinarjev Vas stane, da zahtevate moj ravnokar izlili veliki cenik, katerega pošlje m zastonj in poštnine prosto. Veliki promet! a Nizke cene! a Dobro blago! , Nikelnaste ure od gld. 190 do gld. 12-—, srebrne ure od gld. 3 90 do A gld. 80-—, zlate ure od gld. 12 — do 500 —. — Srebrne verižice °d gld. - 90 do gld. 20 —, zlate verižice od gld. 10 - do gld. 250 —■ Velika izbira pripravnih Krasnih blMIOIlSklll daril! Priporoča se z velespcitovanjem U J|||||1j)»l U^ Hi t^C, ® • Ljubljana, Mestni t Pozor'$ i toraj pri nakupovanju ur, zlatnine In srebrnlnel Kdor sl želi kupiti dobro In zanesljivo uro, naj se zaupljivo obrne na prvo domačo eksport. tvrdko, kjer bodete gotovo najbolje postreženl. Imam ogromno zalogo prve vrste švicarskih žepnih ur, verižic, zapestnic, obeskov, okraskov, uhanov in prstanov z navadnimi In brl-IJantnlml kamni; vseh vrst budilk, stenskih in salonskih ur, blago Iz kina-srebra Itd, vse zaradi prevelike zaloge : po konkurenčnih cenah. : V--J 1049 30-17 Pozor p. n. gosp, gostilničarji, zasebniki! Vinsfin tMna Alojzija Zajca ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino. Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago 1 f Delniška družba »ZORUŽEHlfl PIVOVAREN" Žalec in Laški 3EEZ priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; ySalwaior* (črno pivo a la monakovsko). zz Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). i—- p«5ityati>« na dom $pr*jsm« restauratffr »jtaredntga Doma" g. l^ržisniK (TeUfcn |t. 82.)