Golgotski križ. fZgodovinska črtica. - Sestavil A. Zdenčan Zalcaj besetla o križu /c pcg-tibljcnttn »e-spamet, nam pa. ki se rešimo, nioč božja. I. KorinC. 1, 18. jcrkoli se razlcga krJČansko ime, in sc firi katolifka ccrkcv, tam sp dvigfa tudi zmagoslavno znamenji? našcga odreženja in na?e vere, sveti križ.- Ž njim pričamo svojo vcro, i njini spoznavamo prcsveto Trojico. Križ vidimo na odliencm mcstu v domu vsake pravc Jkatoližke družine; dviga se ob stczah in cestah. potih, blesti se na vsakem altarju. Kcr jc križ tako razširjen in občc po-znan, menim. da ustrežcm mladim znanceni, Če jim popišpm ob kratkem zgodovino svctega križa. l. Starim narodoin je bil križ sramotilno znamcnjc. l'ri Kimljanih niso smcli križati nobenega državljana; le sužnje so križali in barbare. to j<\ neomikane Ijudi tujih narodov. Ko je pa Kristus s svojo smrtjo na križu posvetii križ. zadobil je čast in slavo. In scdaj" se sveti križec na prsih mo-g"očncg"a in slavnega moža, kakor tudi priproste deklice. Judjc so imeli navado, da so na mestu križanja zakopali v zemljo križ in drugc k njemu spadajoče reči. Tako so zakopali tudi Jczusov križ. ;i skrivaj in ponoči. da ga »e bi kristjani dobili v svojo last. Vondar so kristjani \isoko cenili in spoštovali vsaj ono mesto, kjer je bil Zveličar — 44 — križan. A da bi žalili vernikc, so za časa cesarja Hadrijana (117—1381 se-zidali pagani na onem mestu tempelj v čast paganskemu bogu Jupitru in boginji Vcneri. Tako je bil s tem bogokletnim činom cela tri stoletja Uničcn spomin na Golgoto. A prisla jc za kristjanc milejša ddba. Sveta cesarica Helena je srčno hrepenela dobiti svpti križ. Po slavni zmagi svojega sina KonStantina nad Maksencijem ob milvijskem mostu s pomočjo svetega križa je 5e bolj hrc-penela po pravcm križu. Šla jc torcj osemdesetletna cesarica na božjo pot v Jcruzalcm in jc do-spela tja po trimesečnem težavnem potu leta 326. Tisto leto sc je dala ttidi ondi krstiti. Nato pa so začeli iskali sveti križ. Podrli so paganski tempelj in po dolgcm iskanjii odkopali tri križe in slcdnjit naSli Se tri žeblje in napis križanja. Toda sedaj je bila težava določiti. kateri križ je Zveličajev. in katera sta križa razbojnikov. Makarij, ki je bil takrat jeruzalemski Jkof, je goreče molil. da bi niu Bog razodcl, kateri je pravi križ Oospodov. Bila jc1 pa takrat v Jcruzalemu plcmenita ^ospa, ki jc imela neozdravljivo bolczen, namreč gobe. Ta se je dotaknila dveh prvih križcv, a brez uspeha; pri tretjem pa je bila hipoma ozdravtjcna. S Icm jc bilo spričano. kateri kriz je pravi. [Jobožna ccsarica jc dala sczidati na golgotski g-ori vcliCastno cerkcv hožjeg;a ^roba in dala v nio tretiino sv. križa; drugi dcl je poslala svoiemu siuu Konštantinu v Carigrad: trctji dcl pa v Rim, katerega so shrjinili v cerkvi božjcga jcruzalcrnskega groba. Skrbno so čuvali Jcruzalcmčani ta zaklad od lcta 326. do leta 614. lmcnovancga leta pa pridcrc siloviti perzijski kralj Kozroc II. pred Jcruzalem. ga opustoši, oropa ccrkev božjcga groba in odpelje tudi svcti kriz. ki jc bil v srebrni posodi shranjen. Z njim odpeljejo v sužnjost ludi tedanjega jeruzalcmskega patrijarha Alcksija, ki jc skrbno čuva!, da ne bi neverniki oskrunili svetcga križa. A tudi nevcrniki so spoštovali to svctinio in je niso poškodovali. Leta 628. jc z.opet zasijala svoboda svctcmu lesu. Carigrajski ccsar Heraklij je premagal Perzijane in dobil nazaj vsc ugrabljene stvari, med njimi tudi svcti križ. Slovcsno so ga pripeljali do Jeruzalema. Na golgotsko , goro ga je nesel sam cesar Heraklij, oblečen v trdo raševino. bos in golo-glav. Tako je iznova zmagal sveti križ. Djali so ga v srebrno skrinjico, obdali ga z zlatom in okrasili z biseri. Od časa do Casa je ondotni palrijarh tudi kak del odrezal od svctega križa in košček poslal kaki imcnitni ccrkvi. Že za časa sv. Cirila (348—386). ieriutalemskega Skofa, se je razposlalo nad 100 križcev Jirom svcta. V sedmem stolctju pa so Arabci dobili v poscst Jezuzalcm, in tako je spct prišcl ta sveti kraj v neverniske roke. Ker se je Jeruzalemski patrijarh bal, da ne bi Arabci skrunili svetega križa, razdelil ga je skrivaj v štiri dcle in poslal tri dele v Pariz in Madrid Cetrti dcl pa je pridržal v Jeruzalemu. In t;i dcl se Sc sedaj hrani v cerkvi božjega groba v Jeruzalemu. — 45 - Spomin najdenja svetega križa obhaja sveta cerkev vsako leto 3. maja: spomin pa. da so ga oteli iz rok Perzijanov. dn