SLOVENSKE STEV.—NUMBER 27« AkHtmošti kit< tkih rekelev tu Imm4 d»ily PROSVETA 1LO VgTO-TBABHV. 2riezničarj«tn M jih rad reduei-nI na stopnjo lata 1913. Barantanje za državno železnico ' ottawa, Kanada. — Ameriški železniški magnet L. F. >Loree, načelnik Delaware k Hudaon, bi nt nele znižal plače kot ao bf-le leta 1913, ampak tudi vzdihuje po razmerah pred ato leti, ko je vlakovodja prejemal $5 na teden in bil popoln oskrbnik loko- notive. . ... a . Svoje nasore je razvil na tajnih .sejah kanadske vladne ko-miaije, ki je preteklo poletje de-itla na načrtih za reorganlsira-nje Canadian National železnice, katero lastuje vlada. Član te ko-■kije je bil tudi Lorae, ker je Bennettova vlada želela imeti "eksperta" v komisiji in ga natis v Zdriftenih državah v osebi najbolj zakmjenega magnata, ki mrzl unije kot hudič kril Sam In$ulli izziva avtoritete Bivši magnet je nasaaail, da ss bo upiral ekatradiciji 'i Atene, Grška, 21. nov.—Včeraj sta semkaj prispela Andrew J. Vlachoa in Charles A Bellows, pomožna pravdnika čikaškega okraja. Takoj po svojem prihodu sta hotela videti SamuaJa Insulla, ki ga hoftejo imeti čikaške avtoritete na obtožbo veletatvi-ne in poneverbe v svesi s polomom jsvnonsprsvnih kompanij, katere je kontroliral. Pravdnika sta izjavila, da hočeU videti biv. šega magnata, da ga pregovorita, naj se prostovoljno vrne v Ameriko ter nastopi na obravnavi. Insull je odklonil vsak razgovor z njims. Bellows in Vlachos bosta danes kohferirala s Insullovim odvetnikom ChHstosom Ledasom. Poroča se, da se hočeta pogajati z odvetnikom glede ekatradlclje. Izjavila sta, da dejanja, katera je InsuB napravil, tvorijo zločin, ki je ksSnjiv tako po ameriških kot po'gfiklh zakonih ln NAkODNE PODPORNE JEDNOTE —- —— —— - — -- : - —m—— _ CKkaaab, 111., torek, 22. novembra (November 22),1932. at »p«cial rat» ot poataza prorlded 1ot ln p*ctlon - .. Uradalškl ln apravnilkl proatorii SSS7 S. Uwndala Ava. Offlaa af Publkatloai ! • SSS7 South La vračala Ava, Talaphana, RoelnraU 4S04 S—ms aa. taia, a e» Aak al Oi^na «C ». ma. nos, jLot a< Oot t, lsiT, ^s^r^riTsnrTs^r Obdavčen)« kruha ¥ R* MtRiji ■Parlamentu je bila izročena! se bivši magnat ne bo mogel lz-kopija zapisnika komisijskih za- ogniti kazni i odporom, aedanj in pokasuje nele delova- Formalna prošnja sa ekstra-nje posameznih članov, ampak dicijo Insulla ln zaporno povelje tudi stremljenje sedanje kanad- od ameriškega državnega de-»ke vlade v svesi s Canadian Na- partmenta bosta v kratkem izro-tional železnico. Ce bl bili člani ]čeni grškim avtoritetam, slutili, da bo zapisnik kdaj objavljen, bi najbrž ne frovorlll tako odkrito drug proti drugčhiu kot ao. "Ekspert" Loree je sugeatirsl, da bi uprava državne želesntee lahko rešila finančna vprašanja, | Na bt bi reducirala plače sa polovico, kot so bile j>red vojno. Pri tem je filosoftral, da so plače na iploftno veliko previsoke, da da* livstvo pi tal im siratko. Ce bi gova železnica le za 15%, W m dividenda, rala pa zadovoljiti z manjšimi. 1USTKHE fui SE UPIRAJO Zapleteno vprašanje vojnih dolgov bo pooatrUo deprealjo. Mnenje prevladuje, da bo nova administracija nasprotovala revisiji bres koncesij VVaahlngton, D. C — (FP) — Da evropske kapitalistične države ne nameravajo poravnati svojih obveznosti na dolgove v Ameriki, ker potrebujejo denar sa vpdrlavanje ogromne oboro-, je gotova stvar. Ns niti ne mislijo, ker zaupajo druga drugi. Prav pa je gotovo, da bo velika veČina senatorjev in kongreS-nlkov na prihodnjem nasedanju odklonila razprave glede odfb-dttvn aH redukcij vojnih dolgov. ApaliVcflke Britanije, Francijo ln Belgije glede odgodltv* Inaurgenti do v ceh Mandžurije I evojo vla-ilh provla- itvom Ja-zamah. Slih pokra-rebell or-je zelo na- vsaka dva funU kruha Js vlada nalovila ea ceat davka. Cena kruha ns poskočile Bukarešta,' tki nov.- JUjman- . ..Jtvlada jž prišla do saklJdKa f if* j da ne more znobeuim zakonom --------------------zvišati cen žttu. V desperatnem lahko razpisala ponkueu, da pomaga kmetom, kl tako se bo mo- tvorijo 86 odstotkov prebivsl-{iti z manjšimi. Mtva, je nsloHfs posebne davke, Zdihoval je po "sUtlh časih" med temi tudi davek na kruh, a pred sto leti, ko Že ni bilo moč- Vse to se je Izjalovila nih unij. Vlada je ekfcita posnemati a- Ni pa to najvažnejše vpraša-1 merjški farmski odbor. Sprejet nje v zvezi z reorganizlranjem je ikonski načrt za ustano-vladne železnice v smislu nsčrtov I vjtev vladnega odbora, ki naj bl komisije. Med tem ko so nekate- kontroliral žitne trge. Za flnan-ri slutili in to posebno železni- c|ranje tega odbora je bila dolo-iarji, da komisija s BennettovoL^ |etna vsota"$2.400,000, to-vlado vred pripravlja sekiro, da da via4ja je zabredla v stiske in lopne i« vladnem lastništvu že- nl mogU fcvrliti načrta, leznice, so bile to le slutnje ra- tu(ij davek na kruh nl prlne-di njenega tajnega dela. Zapis- M| ^dteljenega reaultata. Ko je nik pa pokasuje, da so bili v ^^ nflLiodtilat en cent davka na pravem, ker komisija je resno vgakA dva fURta kruha, je cena razpravljala o transferiranju že- U^u poskočila. Udarjeni eo letnice v privatne roke. bili revnejši sloji in cene žitu To reorgsnteiranje-' sUspon- w nig0 zvišal*. Dobiček od tega sorirala Lorse in podpredsednik davka so ims*! le blrokratje v vladne železnico Ruel. Železnica! ^nih uradih. Vse kaše, da bo naj bi prešla v privatne roke sto- mormia vlada odpraviti davek na pnjema in Skozi dobo petih let j^h, kajti nejevolja proti te-ter indirektno. Polagoma nSj bi mil ^bdavčeitjii narašča In lsbko prišli obe železnici, Canadian 1 rerultira v r*VoHl. National in Csnadlart Pacfflc (slednja je privatna), pod enot-1 fl^^ia kontrola nad spolom no upravo, v kateri bl bils sicer p c . 21 nov _-«p^. untopana tudi vlsda, ampak bl • '.i ! hko kontrolo ime., prlv.tni .»Ure... T. opreznost j« potrebna, J» »r- . Ri-h.rt GoldKhmldt, lumentir«! Ruti, ki j« kot pod- L,v^ Pr.ilKvdnik vladne Menic« p«- »1»v(tl uh„X >mal $.10,000 n. leto, d. « on- "» Kominlj. p. nt odobriU U ^^ff^HId^ l«tii, delno radi opoficlje P*r If iiv^II n»m i« mm rasa ^ -Sngs ^r ta iSSSsaSSSSi i »opoziciji. Kaj bo vu- *do ««rocl del ozemlja ob mandiursko-sovjetski meji. \ V poročilu skrajšanj* njs rišklh MV Iji urgira ka ia zviša-retjlna ame- ANGLEŠKA AGITACIJA ZA ČRTANJE DOLGOV kon Clncinnatl. 0.f nov. ,--i ittAldkL iuMUkt HMVe . ske federacije pravi v svojem poročilu, da je položaj ugoden zs modiflkastjo Volsteadovegs zakona in da bo organizsolja predložila kongresu, ki otvori svoje sasedanje 6. decembra, zahtevo, naj »prejme zadevno zakonodajo člmprSj mogoča. Federaciji otvori danes svojo &2-letno konvencijo. Eksekutiva v svojem poročilu poudarja, da se prosperiteta ne bo vrnila, ako ne bo uveljavljen krajši delov-nlk in zvišane mezde. Rehabilitacija pivovarske industrije bi ustvsrila pogoje za večjo zaposlitev delavcev in tudi oene žitu, ki ae rabi pri varjenju piva, bl ae zvišale. Poročilo poudarja, da je ena tretjina ameriških delavcev brev poeelnth in da okrog 40,000,000 ljudi životari pod šlvljeneklm standardom. Federacija bo zeli tavala uveljavljanja prisilnege zavarovanje proti ferespoeslnostl, katerega naj bi vsdrževsle industrije, Mher uprava industrij odrekajo prilike do dela osebam kl koč«)« ln so sposobne ss dalo." Časopisje napada Aasariko ln trdi, ds preti Veliki Britaniji bankrot. —• Francija bo morda poravnala svoje obligacije v Združenih dršavah London, 21. nov. — "Daily Ex-press," kl ga isdsja lord Beaver-brook, se je pridružil skupini angleških časopisov, ki vodijo moš-no propagando sa črtanjs zaves-niških dolgov v Ameriki. Ts lUt je objavil uvodnik, v katerem si-lovtto napada ameriške senstor-je ln kongresnlke ter vss druge, kl zahtevajo, da evropake drŽave poravnajo svoje obligacija v Ameriki do 16. decembra. Vse je list osnafill sa oderuhe, kl tirajo Veliko Britanijo v bankrot. Tednik "Economlst," vodilna glasilo angleških ekonomov, je ustvaril aensacljo s objavo članka, v katerem pravi, ds Amsri-ka In Francija zahtevata od Va-Uke Britanije vzpostavitev sls-(e valute kot pogoi za sklicanje svetovne ekonomske ln flnanžns konference. Obe sta Isjavili, da je nesmiselno govoriti o požlv-Ijenju Industrijskih in gospodarskih aktivnosti, dokler ss dsšs-le, kl so suspendirale slstl standard, ne vrnejo k slstl vslutl. "Economist" pravi, da je vsako upanje glede vspostsvltvc sls-te valute utopija, dokler Združene države ne prlstsnsjo na revizijo vojnih dolgov. Parts, 21. nov. — Poročlls Is uradnih krogov se glase, ds ja premi j er itornoi _ __ ravnati obvesnosti v Ameriki, kl znašajo $l»,261,4tt ln katere za* padejo 16. decembra« ako bo s-meriška vlada podaljšala Moratorij sa eno leto. On upa, da bodo tekoča pogsjsnja o revisiji vojnih dolgov resultlrals v ugodni rešitvi. tmve Mussolinijeve ambicije m mmm*mrnm Vrgel se je v agitacijo sa ustanovitev carinske unije Dunaj, SI. nov. — Dr. Engel-bert Dollfuss, avstrijski kance-lar, je včeraj odpotoval v Budimpešto, kjer ss bo ssstal s rsprs-sentantl ogrske vlade. Na sestanku se bo govorilo o ustanovitvi carinske uniji, katero naj bl tvorile Avstrija, Ogrska, Nsmčlja ln Italija. Načrt podpira prsmljnr Mussoltni, ksr vidi v njem ureenlčenje svojih političnih ambicij. »lase poročlls. Ogrski premijer Goemboes je nedavno obiskal MuasoMnlja v Rimu, kjsr sta govorila o uata-novitvl carinske unije med omenjenimi državami. Avstrija ln Nemčija sta nsklonjsnl taki uniji, slasti ker sta Francija in Ve-Jka Britanija prepovedali ustanovitev nemško-svstrijske carinske unije. Od nove svese s Italijo in Ogrsko pričakujeta večjih uspehov. Dosnslo se js, ds so btla trgovinska pogajsnjs med Avstrijo in Ogrsko glsde sklenitve nove pogodbe uspsšns In da bo ssdsv-ni pskt kmalu podpisan. Avstrijo je pri pbgajanjih representl-ral podkanoelar Frans Wlnkler, Ogrsko pa Imre Kallay, agrarni mlniater. ParltmtiriarR« vollhrt v Kittloil)! Prva poročila kažejo, da bo vlad na stranka ostala Ae aadalje ns krmilu K leno vel obtoženi navala na ka* mimtettčnl urad Long Besch, Cel. — Proti štirim klanovcem, ki so prošli četr-tek vdrli v urad tukajšnji ko« munistlčns organizacije, js bilo Izdano zaporno povelja Obtožba se glasi, da eo rasblll pohištvo ln oprsmo v uradu ln napravili veliko škodo. Zadeva je sedaj v ro-ksh veleporote. Cene piesld padla na Sft centov Vancouvtr, Ksnsds, ZX. nov. ^ Cena pšenici na tukajšnji žitni borzi ja psdls ns m centov Ij. Farmarji ae radi tega vljajo na stavko s name . da hcallljo vWje cene u pšenico ln druge pridelke. o mentamlh volltsv kažejo, da bo-ata predsednik Franclsco Masla in katalonijska (vladna) stranka ostala na krmilu. Vladna stranka pravi, de Je bilo ss njsne kandidate v Bar-oelonl oddanih M,000 glasov, kar pomsnl, da so bili vsi Isvo-ijsni. Poročila Is drugih dlstrik-tov šlrom Katalonije tudi Javljajo o zmagi vladnih kandlda- Kljub vroči volilni kampanji v zadnjih tednih, so včerajšnji volitve mimo potekle. Zarota prati Harrlati aa be Ih Eksplozija leznlško vlaka ^•"ASiiB DELAVSKI KOMI-SAR ZASLEDUJE PODJETNIKE Za petami jim je vsled nlskotne-■ge Izkoriščanje delsvk. 26 pri-bežnlkov aretiranih Hartford, Conn. — Vsem gar-jevim podjetnikom, kl so pribe-žall v rasna mesta te država in niskotno izkoriščajo delavke, Je načelnik državnegs delsvakega departmenta Joeeph M. Tone zakuril pod nogami v nadl, da jih prepodi Is države. Ra#l krženja ohlapnih fSlkonov ja v zadnjih par tneseeih aretirali« pod je* Mikov. Odfcsh je bilo 18 sposns-nlh krivim, drugi pa le «akajo na oibravnavo. IH |K>djetniki, večinoma oblačilni, so podobni ščurkom, ki se selijo is krajs v kraj in jim ni nobsns mstods prenlzkotna pri izkoriščanju dslavk. Bo navadno bivši agentje nswyorŠkih oblačilnih tvrdk. Z željo, da posUnsJo "podjetniki", gredo v blsnls s malim kapitalom, navadno v manjša novoangleška mesta, kjsr najamejo tovarniške prostore, postavijo nekaj šivalnih strojsv in isdelujeio obleke ss newyorške firme. Ce jim Je sreča mila, si narede večje premoženje. Pri Iskorlščanju dslavk so ti rakstirji brssobzirni. Uposlujsjo najrajši neisučene delavka, od katerih sahtevajo, da Jim delajo zastonj, dokler se ns nauše, "Učna doba" dobe trsjs od snaga do treh tednov. Ko potili, vsled nesposobnoiti, kl Ji v IIvanju oenenih kril in oblak. Navsdno ns dobe nobene plaši hi v mnogih slučsjih sploh niso vpisano v poslovno knjige. Tudi s drugimi delavksmi ns postopajo dosti bolji. Dilovnlk Je dolg kot ss adi rsketlrskemu podjetniku, dssl zakon v tej državi omsjujo isnsko dslo na M ur na teden. Plačane so od kosa, NsJviUI ssslužsk Je Isst do-•Jev na teden. V gonji proti im pa so bili odkriti slučaji, irlm bl človek ne mofsl vsr-, ds Js kaj takega mogoči. Naks delavka pri Yali Drsss flhop Je prejels $1.01 sa 10 ur dele, druga 66 centov sa 66 ur dela. Mlddletowh Closk kompa-nlja Jih Is bolj nstesa. Zs devet ur dela ji' neka delavka prejela Separatistov sotuvHifu, vsekakor Je pa ne bo izročiti privatnim intere-"OTT1' dasi ime večino v parlamenta. Hindenburg ^SVerk ee^ave vin-4§ Hitlerja Berlin, ti. Hindenburg je l^«dll Hitlerju. voditelju nemških UŠ^M zle I jo kancelarja, ako aeaUv1| ArtUrijf /aradi veMInlk sleparij v New Jereerju . ... E ^^__M , N'« wark, N. J., Zl. nov. — De- rlado, katei* diors 4*M pod- tekt.vi v »sli .11 kraju Essez so sretl- poro v parlamentu. Zunanji tnM ^^^volllnih uradnikov radi „uter KonaUntln voa Nsurain ^J-r.j pn zadnjih volitvah. Dr- |B genaral Hi^t eon i"*ilec Joseph L. ftmith, kl minister m obrambo. moraU m-* aretacije, je naananil, u člana nove vlade. ^ 'ma v rokah dokaze, da so PoHtični opssovslci dvomijo, •bt«*.-.,, uradniki ukradli aatfl aa bl mogel Hitler eeelavtti ria-tisoč glaeovnk in jih uni-jšo pod pogoji, katere mu je sta-| tfli. Mf. iliM.loMii Amm mma I ^aMningKNIU «■»» p"prr). ime la dovolile aedmlm I Pariš, 21. nov. — Borba ss neodvisnost Bretonska je včeraj 'ittst vstopila v ospredje. Kot pri demonstracij sh v Remnesu pred neksj meseci, tako js tudi ssdsj bombna sksplozljs opozorHs svst na to borbo. Bomba Js bils položens ns že-lesnlško progo, po kstarl js Ims privozltl posebni vlak s preml-jerjem Herrlotom. Francoski ministrski predsednik je bil na poti v Nantes, da se udsležl proslave v zvezi s obhsjsnjem štlrl-stoletnlce združenje Francije in Bretonske. Bombna eksploeija se je pri-iurtils 16 milj od Nsnteaa In eno uro pred prihodom Herriotovegs vtsks. Rssdejsls je dal proga ln vlsk je Imel zaradi tegs dveuruo ssmudo. Progo so poprsvlll ln Herrlot se je vseeno udeležil pro slav v Nsntesu. M noč I aa je premijer *r«*no vrnil v Pariz. Ob povrstku se ni pripetil nlksk sovražen Incident. « Avtoritete so v zvesl z eksplo-zl jo sretlrale deaet voditeljev gl-benje sa neodvisnost Bretonske, med Umi tudi eno žensko. Ura-dene js bils tudi obširna poljska preiskava, kl Ima namen Is-atadltl oseke, ki eo akovsle zaroto proti življenju francoskega premijerje. Neka vladne časopisna agencije je objavila poročilo, da se-parstlstično gibsnje ne Bretonskem flnaaalrs Nemčija larj njii dvs centa, sM ossm ientov manj kot so; preji i1 rlkišBo .HM som. 1 delavci v Kristu-dobils 40 Mdva^ nik troks,' kl yosl obleko v Naw York, dobi $6 ss lAO milj dolgo vožnjo. Tudi ni nič novegs, ša raketir-skt podjetniki isginejo čes noč is mesta. V takih slučajih, kl niso redki, odnesejo delavcem plače, gospodarju poslopja najemnino In mesečni račun ss slsktrl-ko In plin. Sredi noči nalošs Si-valtu* stroje ln drugo blago na troke in se preselijo v drugo mesto, navadno v drugo državo, kjer prično s svojim bisntsom zopet snovs. i Pri lovljenju Uh tlčev de-lsvskl depsrtment nima lahksgs stališča tudi v slučaju, še Je v rokah človeka, kl se zanima sa iztrebljenje tegs mrčese. Nspri-Hko delsjo delavski sakoni, ki so često salo slabi, nejasni In bres tuili v Coiuuictlcutu. Tone pravi, da je večina teh ščurkov pribežala Is Nesr Yor-ka, ds ubsže poetavl, kl določa 46-usnik na teden sa delavke. Indijski mualtmsni proti volilni reformi New Delhl, Indija, 21. nov. — Na skupni konferenci VaelndlJ-ska musllmsnske ssoclasije ln MusIHnsnske lige Je bUs sprejeta resolucije proti načrtom volilne reforme, ki ao blll sprejeti na hlndutako-muslimanaki — - .i lim> _ • mt m Okmm tisa » •muto h,m t«r imi. toto w*S e« * Glasovi iz Zanimivi IHUSI1 Itoiun, * <*to»aJ». m »rtom (Ort >1. IM«) -t *— immmmI, 4i M • um 4«toMMM r«M»tto to 4e M ««» IM M Ameriška demokracija Ameriška demokracija je čuden »tvor avoje vrele, ki je te marsikomu belil glavo. Politična teorija je. da ljudstvo vlada, to je večina ljudstva. ampak v dobesednem smislu nima ljudstvo ali večina ljudstva nič opraviti z vlado. Od gačetka Združeni* driav imajo vlado v rokah nekateri krogi, ki vedno določajo, kako je treba vladati. Volilci (to jei tisto ljudatvo) la potrjujejo določbe, ki jih postavljajo posamezni krogi In skupine. V teoriji ameriška demokracija niha med dvema strankama. To se pravi, da se vrsti v krogu, iz katerega ae more nikamor. To se ne godi nezavedno ali podzavedno, temveč vselej po dobro preračunanem načrtu. Od civilne vojne sem — sedemedeeet let — je ta krog nepretrgan. V daljših presledkih maha zdaj sem in sdsj tja, na eno ali drugo stran kroga. •Navidezno jc to politično nihanje v Ameriki fundament vsega javnega življenja — ali samo navidezno. Ta kamoflaža — politična demokracija In svoboda — neprestano vara nerazsodne ljudi, da ne vedo, kje so in kaj so. Vzrok je javna vzgoja, ki je še vedno ista kot je bils v stsri sgrarni dobi; vzgoja aa ni v bistvu nič Spremenila, dasi se je v Ameriki v sadnjih petdesetih letih izvršila velika to-dtufrijaka revolucija, največja na svetu. Ta revolucija Je podvrgla javno ftivljenje novim silam v — organiziranem kapitalu v industrijah, finančnih organizacijah in novih trans-sportnlh sredstvih. Zemlja nl več glavni vir bogastva in individualna produkcija se je u-maknlla masni produkciji. Fundamentalno ekonomik* ii vi jen je se je izpremenilo, ampak Javna (politična, kulturna in verskoetlčna) vsgoja ja pa še vedno ista kot je bila v dobi, ko je bil Ae farmar gospod in ko je le cvetelo Individualno rokodelstvo. To je glavni vzrok, da jc Amerika danes v veliki konfusiji. Politična demokracij* še vedno vozi po stsrih tirih, tods za vsak korak, ki ga skuša narediti naprej, pade dva koraka nazaj; politična demokracija sama na pride nikamor. Nekdanjega političnega ravnotežja med nasprotnimi si ekonomskimi interesi — individualnimi farmarji v notranjosti deiele in Individuslnimi trgovci v obrežnih mestih — ni več. Politična kontrola deželo je prešla v roke krogov organlairanega kapitala in ti krogi imajo danee enake interese v obema vodilnima strankama. Politični aparat je fe vedno v ospredju in ša zmiraj škriplje kakor v dobi poštnf kočije In frontlrske politične svobode, ampak aparat Ja navesan na moderni Industrij^! /kapital UMsite produkcije, kl Je v sveži i n trgo\insklm la bančnim kapitalom glavna gonilna sila |*»rlftkega življenja. Tako Ima Amerika danes paradoks atare politične demokracije in nove industrijske avtokraclje — dvojni režim, ki pa ni sporeden in enskopravrn, temveč politični režim je podložen Industrijsko-ekonomskemu, čigar sedež je v New Yorku. Po teoriji in jsvnl vzgoji so Američani še danes agrarci in avobodnl indi-vldljl — dejanaki pa ao ekonomakl hlapci privatnih trustov, ki so danes faktičnl vladarji republike. Koliko čaaa bo trajal ta paradoks, Je težko reči. Tradicije (vsgoja) ao močnejše kot pa dejanske razmere. Dokaz je v tem, ker ameriško ljudatvo brez odpora frtvuje vae svoje stare privilegije — prssnim tradicijam. Politična demokracija je ena teh tradicij. Nekdanji sistem dveh bistveno si nasprotnih političnih atrank (farmarji in meatnl trgovci) je danes farsa; blatveno ni več nobene razlike. Republika je še danes raskoaan* na politične dele (države) v škodo ekonomskemu rasvoju, ali tradicija je taka; lakonodajatvo. pravosodje, okrajni in občineki sistemi so atarlnaka navlaka it oaemnajatega atoletjs in velika cokla sa moderno dobo Induatrljske mehanizacije, tods tu morajo biti aaradi svete tradicije. Moderne ekonomske razmere ne trpe več ozkotirne in oskoarčne politične forme, kl Je Mla dobra za individualno gospodarstvo v agrarni dobi. Zahtevajo več! Demokracija mora hiti vaeatranakal Maana produkcija dobrin potrebuje masne distribucije! In sa to Jc potrebna t*d«*fri/sA* demokracij*t Vprašanje Je, kafco dopovedati to resnico ameriškemu ljudstvu, ki ae neprenehoma vzgaja v pameti ia devetnajstega stoletja in ne mo-re razumeti dobe, e kateri živi. Ali mora to ljudatvo čakati na kak silea sunek od suaaj? Možgansko težinuje Nanticokc. Pa. - Ker i čaaa dovolj in pa svobodno besedo, dokler na prekoračim maj ln načel Slovenske nsrodne podporne jednote v njenem glasilu, se bom zaenkrat omejil le na razmere, v kakršnih se nahajamo. Vsemi na primer pok#nj, v katerem se sedaj nahajamo ameriški premogarjL Kaj imam? dane* od našega trudapplnaga ln dolgoletnega dela? Prizna izčrpane mišice ln živce ln razkosano organizacijo TJ nlte Mine Workera of America. Pravo suženjsko življenje. Pomanjkanje vseh življenjskih potrebščin, pa to le zato, ker amo bili preveč pridni. Za nagrado mora sedaj ta velika delavuka masa v obupu gledati v bodočnost. V večini se še dane* mnogo precej naprednih izraža, teš, da so vsega krivi vodje. Ako W l-meli boljše "Ikterje," pa bi bilo vse okej. Tukaj pa seveda ne-vprašanje: Zakaj nimamo takih liderjev? Kdo Je temu kriv? Ali morda ne masa sama, la ogromna masa, kl je a st brezbrižnostjo iškrivila, da daj delovno ljudatvo nima do česar Je upravičena? Tn pa zalo, kor meni nič tebi nič prejais* vse rasnim Udarjam, ki delajo po saroje. To je seveda najtoiot-nejša taktika današnjega kapi talistlčnega sidtems. Proklcti de nar Je tista nesreča v današnj človeški družbi, kar grs vse za privatni proflt, kar Je proflt pr-vi, vse drugo pa se mora urav nati njemu v prid. Vsak hudič pa naj vsame ostalo: To je pravo tega sistema, kl nam danes vlada. Trpini, pomislite malo, saj je vendar še čaa. Zato pa rečem lastnega prepričanja ln skušnje, da pod sedanjim sistemom drugače biti na more. 6ele kadav se bo masa saviela, da hoče resnično spremembo, da ne bo več nasedala in sledila rajnim puhlim obljubam, šele takrat aa bo Iz-premenilo zš delavsko maso. Da pa pride do toga, mora človek postati človek, op le navadna para. Gad s« plazi po trebuhu, ker Je golazen. Ali ni današnji povprgčnl delavee slabši od te golazni s svojo strabopetnostjo in brezbrižnostjo, Izdajstvom ln špijonstvom? Ali ni krvoses na svojem lastnem telišu, le da se tega malokdaj savada? Od hromca nt moremo zahtevati, da bo plreal čardaš, ne od analfabeta, da nam bo pisal podučila članka ali pasmi. Zato pa je potjrebno, da tf učimo spoznavali resnico. Taka jc namreč moja sodba glede tfga vprtfta- ilo na- revolucije preko noči niso izvedljive. Treba je vežbenja in u cen j s ter tudi materiala. Naj-Kdjšl materini pa ton^if^ku nizirali. Zato pa vai takoj na dolu — za možgansko vežbanje, k» nam ga nudita Prosveta in Pro Bilo Je menda etokrat povedane, da mi amo v Ammri kl, ne v Rusiji, zato Je naša du||. nos t, da ta tukaj udejatvujemo v naprednih vrstah za oavobojc-nje delavskih mas. Henrik Pečartč. Iz mojih zapiskov Milvaukee, Wie. — Arthur Brfcbane je v svoji koloni "Fo-day" dne 17. t. m. oatro napadel odgovorne ameriške državnike zaradi nepriznan ja sovjetaka Ru sije. Piše, da Ameriko prav nič ne briga, kakšno vlado hočejo in dati, katei traaU slin« imamo veliko demokratskimi kandi-ri at še sadni niso o-ilnega presenečenja, kar ao bili proti vsem pričakovanjem izvoljeni. Najhuje pri tem ie. da ao med njimi povo&jtf taki, ki ne vedo, pri katerem koncu bodo začeli, kadar pridejo v urad. Kolika /maga za sociali-ate daslravno bo težko kidati de-mokratski gnoj čez dve leti. Ita pitali stične vlade so postale nenadoma zelo miroljubne. Toda, če bi ne bilo rdeče nevarnosti/bi tudi ne bilo kapitalistične miniljubnotti. • Demokrati bodo dali ljudstvu piv*! pivo pa bo dalo ljudstvu mačka, katerega se bo znebilo še ie čez štiri leta. * .J Amerikanizem: Dajati tujim 1 narodom milijarde kredita, do-( mačinom pa miloščino, ker ne morejo kupovati — brez kredita. S _ „.. ' --- -U ." . ; J Nekatera društva nimajo u- di svoje slaba politike. sr se> 1 nja. Da se ja ljudatvo mal ušttb Iz sedanje mi^erlje, so naj »»olj jasno i M) k a za le volitve. Zato ikrbel seveda 100^ orga kapitalistični slstam, ki ša vselej pokazal Jako u Republikanci so ttra-IŠIU ubogo maso na sni atranl, demokratje pa na drugi. Na U način ao begali ljudstvo, bi Je volilo "kot ponavadi." Oba star stranki sta se pog|u§evali starih trikov, kl najbolj vlečejo pri to-in nezavedni Upam, da ma ne bo Langer holc sedaj obdolžil, češ, da sem I četrt demokrata. Ca pa hočt, svobodno mu! Saj amo vendar glede tega v svobodni deželi. Pa šalo na stran. Ako hočemo biti stvarni ln pošteni, ne »mamo biti toliko prlstranakl. da sa včasih takole zalotimo in si šalimo nekaj, kar Ja nemogoče. Predba-civanja ao seveda lažje IsvedlJI-va kakor pa dejanaka dela. Marsikdo Je pričakoval večjega u-a peha za aoc. atranko, tako »o ga pričakovali tudi komunisti. Pa Je prišlo precej razočaranja. Par akupaj prokleto ma-vri skupno de-M H I povaročUo precej strahu med vladajočimi. Kar pa nismo tega dosegli prt letošnjih volitvah, storimo sa bodoče. sa prihodnje volitve. Manjšina sa mora podati veJinl Tu mislim glede sdruženjs naprednih delavskih mas. kl no sedaj v sporu. Progreslvd, socisllsti. komunisti Itd. Ifpr sa Ja aeenkrat soc. stranka najakth t»>jša In najpžštenejšim proiri|mom. j« slehernega delavca dolžnost, ako Ima količkaj razuma, da vstop! v aoc. atranko braa sramu. čete-|dl Ja btt potefnJea pred leU. JUJ- ne briga, kakšno viaao nočejo in jhni rireditvami 2a Imajo Rusi ter da Amerika m r£ftabih čaaov, druga pa zara nikdar nasprotovala krutostim ^^ ruske carske vlade, medtem ko stalno napada sovjetsko Prerokuj^ da bo J^ riška vlada primorana priznati sovjetsko vlado, ker Rusija Je e-dina dežela, katera nudi sedaj groman trg, ki je neizčrpljiv. Ni dvoma, da bo tudi lAraeri-ka morala ugrizniti v kislo Jabolko, kakor so morale druge vlade—ln pomagati ša do ailnej-ilh uspehov drugega petletnega načrta. ■Kako zmagoslavno koraka socializem proti končni zmagi—in ša vedno se nsjdajo malosrčni ljudje, ki obupavajo. • Demokratska vlada bo uspe.v na — toda s svojo nspačno taktiko, katera Ji bo prinesla prav Uk poraz, kakor ga je prinesla republikanski. En del izvoljenih demokratov je za prodajni davek (sales tax), drugi ja proti, | nekateri zagovarjajo carinske tarife, drugi jih pobijajo, ne razume pa tega vprašanja niti eden izmed njih—pravilno. Veliki ameriški ekonomski izvedenci priznavajo, da je goapo-darstvo mogoča dvigniti ln postaviti na zdravo podlago samo potom sledečih ukrepov: Posebnega davka na vaa premoženja nad 2f?,000 dol. In to razmeroma, po visokosti takega premoženja, od 5 do 5f9 odstotkov. To bi prineslo vladi v kratkem času o-krog 00 milijard dolarjev, kar bl pomenilo takojšnjo odpravo vsega narodnega dolga in balanci-ranje proračuna, obenem pa znižanje davkov za one, kateri jih najtežje plačujejo. Nadalje: Ta-kojšnje skrajšanje delovnega časa na 30 ur na teden, kar bi pomenilo zaposlitev vsdh brezposelnih, prisnanje sovjetske Ru sija ln končno podržavljenjo te maljnih industrija a ■■ Vaškemu, katarl boče resnico, je znaao, da edino tom teh sredstev je rešitev goča, to se pravi stalna, tem^fj na rašltav. < • j p' Toda to bl pomenilo socializem, tega pa nas Bog okvari | . ■Ml ■■■ Pametna politika: Odpovedati Rusiji kredit, ker poče plačati carjevih dolgov, izbrisati vse dolgove evropskih driav zato, da bl jim isSkb prodajali naše iz-dilie. ' Mutso»h| pravi, ,da bo Italija rešila ivgt Ih ima najbt« prav, ker tudi v Ameriki smo začeli upoštevati polento. • - * - -'t ■ Zakonska ljubezen je trajala v starih časih dalj časa zaradi tega, ker se nevestin obraz ni tako izpremenil, ko si ga jc u-mila.—Spartak. 1 Poročilo In zahvala Chicago, III — Pevski zbor •, izvolili so demokratsko mašino. Sedaj se nam ni treba bati, bo vsega dovolj, vina. piva ln šnopsa, samo kruha ne bo. Pa kaj nas briga kruh, sedaj bomo živeli aamo od piva. Blagor ubogim an duhu, ker njMi je nebai ko kraljestvo! Sploh druge pomoči ni kakor zanašati se na nebeško kraljestvo. — Demokrati in republikanci nam ne bodo dali drugega kakor obljube, da bi delali za delavake interese, še misliti nL Seveda, nekateri ao rea pripravljeni delati v prid delavstva, ali ne vedo kako, ker Je največ takih zaatopnikov v po-atavodajah starih strank, da ao precej omejeni. Stare atranko nočejo Izobražencev v postavo^ dajah zato, ker bi jih ne mogtt kontrolirati. Oni hočejo bebee ln krake, da sanje delujejo, kar ae Je že dostikrat dokazalo. Da ae bolje zahvalimo aa vaa dobrote, pridite na Zahvalni dan v SND poslušat Zarjane. ki vad bodo prav tovrstno zabavali. Gotovo vam bo žal. ako zamudite. Na svidenje na Zahvalni dan t Anton Vehar. Ameriški profesor Rahn je ugotovil, da izžareva človeško telo pogubonosne žarke in če-prav so njegova raziskavanja v tej smeri še v začetnem štadiju, so vendar zbudila veliko pozornost, saj trdi profesor sam, da igra to izžarevanje precejšnjo vlogo pri raznem obolenju ln razvoju bolezni. Kako jakost imajo ti žarki pri nekaterih ljudeh, se vidi že iz tega, da lahko f izžarevanje prstov na roki posameznika uniči vae glJivice velike porcije pekovske droži. Pri tem se je tudi pokazalo, da vpliva desna roka .arecej močneje kakor leva in to tudi pri levi-čarjih. Tudi naše oči izžarevajo škpdljive žarke in nehote se apomnimo tu na tako zvan .hudi pogled" nekaterih ljudi, ki bo po prof. Rahnu v katerikoli zvezi s škodljivimi žarki. Vse izžarevanje pa ima svoj Izvor prav zs prav v naši krvi in slinah. Jasno je, da je učinek pogubonoanih žarkov popolnoma individu-alen; pri nekaterih ljudeh je večji, pri drugih zopet manjši, varira pa ce^o pri eni in isti osebi v različnih primerih. Fizikalna narava emana-eij se še ni dala točno ugotoviti, vendar pa mi-šlimo, da gre tu za neko posebno ultravioletno variacijo, ki ima nevidne žarke z manjšo valovno dolžino. . - Ker pa so ugotovili znanstveniki, da izžarevajo rastline prave ultravioletne žarke, je tu odkritje nedvomno prav senzacionalno, ker nam kaže neko interesantno razliko med č ove-«ko in rastlinsko naravo. Človeško telo izžareva torej pogubonosne, škodljive, življenje q niču j oče žarke, kl igrajo pri boleznih veliko Vlogo, medtem ko pospešuje in podpira rastlin-ako izžarevanje organsko naravo in je zaradi mga njeni rasti potrebno. h« to it»rt»;;B | i,i?Hit "M ■m •* < n Smoter živih bitij --- . , Geologija je s 'vsemi svojimi strsnsk mi .Strokami v nekoliko desetletjih nabrala veli-kansko gradivo, ki čaka sedaj svoje zadnje raslage. . < Zemeljske plasti vsebujejo ostanke bitij. V so živela v dobi dotičnih plasti. Ti ostanki P* so vedno le ostanki telesnih delov, v najboU-šem primeru celih telesa brez sledu klice, tiste snovi, ki daje telesu *ivUenje is razvoj. Tako ne moremo rsnbrsti Iz ostanao teles, da-lt so vsebovala že izčrpano, retvojs malo sposobno ali neizčrpno kal življenja. Kar torej nahajamo v geoloških plasteh, jc samo del nekdanjega živalakega indlvidus, w sicer manj važni del, če pomislimo, s kaW»H skrbjo čuva narava klico žlvljenjs in jo^ prenaša Iz pokolenja na pokolenje. Pokolenje Indivlduum, ki ne potrebujeta več tega P"^ sa ali pa ga ne zmoreta, Izgineta. Tako usmr čajo čebele trote, ko so opravili tvojo spo n nalogo, pajkinja pošre samca Ukoj po "i'10 ditvi itd. . t Ce združimo vae to z izkušnjami geologi^ pridemo do prepričanja, da imajo vas « bitja smoter, prenašati skrivnostno, važnein ttjčllo skozi vse plasti in apremembe terasi premičnice. Naj si tudi posameznik V*™* samo da Je svoje naročilo oddal nipreJ /^1' ki v geoloških plast* so torej v nsjboU* primeru aamo izraz poti, ki Jo Je P«**' "štafeta" narave a svojim naročilom is ^ ^veda ne grebm tmislasemin žMJ^ skoraj premočrtno naprej proti netns smotru. Ob začetku stoje preprostejše^ od začetka proč pa čedalje bogatejše to^ nikjer ne naletimo na hipen prelom en*. kjer na zmešnjavo In ponovitev aačetsa. t TOREK, 22. NOVEMBRA. STRADANJE Stradanje ni novo sredstvo za kvHianje političnega pritiaka ali Ugande; dvakrat so že imeli dim opravka Angleži in oba-w se je končalo precej tragič ? Irsks patriota Mihael Fitz-lerald in M. Swiney sta se tako borila za svobodo njunega otoka in sta umrla mučeniške smrti, L i po 68, drHgi P» celo šele po 75 dnevih. Dolga doba do njihovega žalostnega konca kaže, kako relo odporen je zdrav organizem, če se mu odvzamejo snovi U iivljenje. Ze pred 40 leti je ameriškemu zdravniku uspel podu«. ki je dokazal, da se daljše stradanje ne more brezpogojno končati » smrtjo; mož je užival 40 dni samo vodo in je bil na koncu prav malo oslabel. Zdravstvena veda je bila o tem že prej poučena; vsekako je dr. Tanner iiotovil dejatva, ki kažejo čudovito gonilo človekovega—in tudi iivalakega—sveta v malem. Živa bitja, ki hote ali nehote ne uživajo nobene hrane, se— razumljivo—prehranjujejo s telesnimi sestavinami. Manj , rs-mmljivo je, da je ta poatopek pri raznih vratah različen. Tako imamo živali, ki—če »tradajo posledica popolne izrabe razpoložljivih redilnih snovi, je dejstvo, da nekatere ne živijo več. če izgube samo tretjino svoje teže. Dari zadnjega vzroka smrti od gladu še niso naili, je vendar najbolj verjetna domneva, da se med stradanjem telo nekako zastrupi samo sebe, in sicer v glavnem zaradi razkroja beljakovin. Zelo velikega pomena ao končno tudi hude motnje v proizvajanju toplote, ki je manjka stradajo-čemu. Saj je znano, da je treba človeku, ki je oslabel zaradi gladu, pred vsem nadomestiti iagu-bo toplote in ga za prvo silo zaviti v odeje. Kot mnogi telesni opravki ima kajpa tudi stradanje dve strani. Po starem izročilu je stradanje koristno že pri lečenju raznih bolezni in je posebno koristno, če se jih je treba braniti. Zato ni slučaj, da so nekateri verski ustanovitelji—zelo pametno in zdravju koristno—obvezali svoje pristaše, naj se v rednih presledkih za določeno dofjo vzdržijo vsake hj-ane. P^> opazovanju in tudi znanstveno je brez dvoma dognianp, da stradajoči' organizem sprva—Ko začne črpati ka- -poginejo prav kanalu ln tudi ,pital iz telesa-izčistt tudi raw takšne, ki se ohranijo nenavadno dolgo. Ce n. pr. ptifca pevka ne dobi hrane, pogine navadno že drugi dan; nekatere manjše živih kot veverice, morski prašički in slični se držijo največ štiri dni. Jež vzdrži v zimskem spar nju tri do štiri mesece, svizec pa tudi nad pet meaecev brez hrane. 2ivali roparice, med njimi tudi ptice, so se večinoma prila-ludile neenakim prehranjevalnim pogojem, v katerih so prisiljene živeti; prebijejo nekatere po dva tedna in še vač brez hrane. Še trdovratnejše v tem ozi-ru pa so ribe, želve, močeradi, kače in slične živali. Nekatere vrste lososa ne uživajo v 9 mesecih, ko se drstijo v sladkih vodah, sploh nobene hrane in ra-len teh so še nekatere vrste plazilcev, ki se postijo kar po leto dni. Človek, ki se je zaradi civilizacije telesno precej pomehku žil, spada v tej vrsti vztrajanja približno v sredino. Ce ni treniran in močne telesne konstitu-cijc, občuti že čez nekaj dni atra-danja hud napor in muko, ki jo lahko prenese le tedaj, če je popolnoma miren. V prvem delu potita se pokažejo slabost, večja zaspanost in glad. dele po poteku te dobe—približno 10 dni— *e Ktanje stradajočega človeka "zboijša", ki pa se polagoma spet poslabša, ker mu pričnejo pojemati moči in se ga sem ln tja že loteva mrzlica in nezavest. O ljudeh, ki jih zasuje, je znano, da v najbolj neugodnih pogojih —če jim manjka vodo—umrejo včasi šele po 10 ali 12 dnevih in celo jjozneje, in marsikje so opazovali, da zadostuje nekaj požir-lwv vode, pa se popolna katastrofa lahko zavleče ss tedne. V oatalem je to razumljivo, ker je '»•kocina neobhodno potrebna za1 odtok stalnih kemičnih izpitnem b v telesu kskor tudi za te-Witev porabljenih snovi, iriKtaši nauka o snlotrenosti v naravi lahko v navedenem priprti pokažejo, ksko vzorno se Po načrtu drfl orgsnlzem. Toč-nejša preisksvs človeks, ki se je gladovanja, je nsmreč pokazala, da telesne moči ne pojedo skemstično, temveč po do-j Wenih prsvillh, ksr js zs čim | večjo varovanje celote velikegs Porm-na. Pojemsnje se ne po-*°a na v*eh organih enakomer-Telo porabi najprej manj vodnj s pomočjo dvigslnih vodnjakov ali kakor v sredini suhe avstralske celine s pomočjo artesiJkih ir. ih državah so bili pričah graditi ns-naprave in Mormoni ao tji spremenili na vo okoli Slanega vitno zemljo. Po so se ravnali prebi-Zapada." Kjer ao ostlrale ogromne žalostne stepe, aoleni-, v>ohotno pšeničns, koruzne in hmeljsks polja ter vinogradi. PuSČavnih tal pa je tu še ogromno in silovite kulture bl tu nastale in bodo naetale, ko bodo rešili problem njihovega namakanja. Ta tla imajo namreč veliko prednost, da vsebujejo neprecenljive množine rudninskih soli, ki jih voda in deževje nista mogls izprsti in ki so rastlinam najboljša hrana. Tla so nadalje lahka in rahla, saj sestoje ia preperele prakamentne. Pafejofe zvufc v »o- manjvredne in škodljive snovi. Da se po zmernem fjoatu telesne moči okrepijo, in ne pbfelahš*jo, vedo mnogi športniki is lastne sku&nje. Sredstva, ki jih rabi telo za nekakšno regeneracijo, razbremenjuje presnavljanje, pri čemer igrajo • nekatere notranje žleze, posebno gollna, zelo važno vlogo. Strogi post, morda zaradi "vitke linije/' seveda ni postopek, ki bi ga smel laik pričeti po svoji volji. Tudi v vzdržnosti je treba zmernosti, ker le tedaj lahko koristi zdravju. Vsekako ne fikodi, če si človek sem in tja v mislih poživi staro resnico, da umre mnogo ljudi prekmalu, ker jedo preveč, ne pa premalo. Dr. Hf. Nuntkiiijs as^facJa fin|Q mmm no t,v'jenjgko važne snovi—tolšče ln ogljikove hidrate—In šele Jnogo pozneje beljakovine. Srce, «v*ne sestavine, posebno pa mo-^ ^sžejo sprvs prav nesnstne »premembe. U ns U način si *e za čim dalj ohrani živ-Poskusi pri živalih so gazeli, ds orgsnizem nujno iz-najmanjšo priliko za rege- Racijo. p,i, ki »o jim po 80 Revnem ntradanju in skoraj po-Wni oslabitvi dali malo hrane, J' * l"»tem držali že več tednov. ^'Ino j«, ds ae je takšna ne-okusna žival, kl jI je ^ hip grozil žaloatni konec, manjuu v teži od 20 na 14 kg. ^dar ^ M d*lf še —vzdržala še nadaij-zgubo teže do t kg. Dokaz. 5vfci!?J prl organiziranih -mrt zaradi lakote ni le 2p tisoče let izkoriščajo v ata rih kulturnih deželah ob Nilu in Evfratu, v Indiji in na Kitajskem, za obdelovanje vsako ped zemlje, kamor se da dovajati namakajoča voda. V Egiptu, kjer obsega namakano ozemlje danes »1,140 kv. km, je bik) vodno gospodarstvo pred 2000 leti celo na višji stopnji nego danes in že samo po faraonih zgrajena, «86 kv. km obsegajoča zbiralna kotlina MoriSkega jezera, ki je bila do danes največja namakalna naprava na svetu, nam to dokazuje. Danes je to jezefo izginilo in obsežna ozemlja ob morski o-bali, kjer je prej zemlja rodila vaakovritne kulture, so se spremenila V močvirje. Sele v novejšem času so Angleži z zgraditvijo velikih jezov v Zgornjem E-giptu izboljšali namakanje. S posebnimi napravami po tako zvanem sefiškem sistemuj jezovi, nasipi itd. čuvajo to rodovitno zemljo pred nilskimi poplavami, obenem ps odvsjsjo vodovje v zbiralne kotline, od koder jo spuščajo v času suie na njive ln polja. Ta sistem omogoča dve ln celo tri žetve na leto in pridelsvo rsstlin, kskor slad-komega tras ln bombaža, kl potrebujejo aamo za avoj razvoj več nego pol leta. Ob Indu in Gangi je namakal na kultura praatara ln gre pred vsem v prid riževim poljem, k' zahtevajo ob določenih časih veliko moče. Tudi tu je poljedelstvo za dolgo Časa zaostalo v svojem razvoju ln je žele angleške uprave z zgrsdbo ogromnih pre kopov in zbirslaih jezer poepe-šila ta razvoj. V Birmi, Slamu. Kambodži. sploh v vsej Zadnji Indiji, na Filipinih in na Javi so Kitajci po vsej priliki že v dav-nem času naučili domačine namakanja plodnih tal. Kitajci so to umetnost prevzeli od srednjeazijsklh ljudstev že 8. tisočletju pred nailm šte- November je meaec zvezdnih utrinkov. Dva dneve v letu, 10. avgusta in 18. novembra, je de-ievanje $eh zvezd še posebno ttj pa so prav sa prav Vzrok ss njih močnejše pojavljanje U dvs dni bo vseks-kor v tem, ds mora biti nekaj posebnega na tistih dveh točkah, ki jih zemlja na svoji poti okoli sonca zavzema v teh dveh dneh. Dokaz, da se javljajo utrinki v območju našega ozračja, je bil kmalu podan. Izračunali so tudi višino, v ksteri aa zaMestijo in so našli, da ta ni kdo ve kako velika. Novemberaki meteori se zasvetijo n. pr. povprečno v višl ni 70 km. Njih pot je torej od ločno usmerjena proti zemlji. . Dolgotrajna opazovanja so u-gotovila neki posebni red v nji hovem pojavljanju. Na videz se zaavetijo na najrazličnejših kon clh neba, dognali pa so. da imajo v določenih nočeh avoj lovor v istotaki določeni točki neba, zlasti če «e pojavljajo v ceMh tru-mah. Novemberski trop se javlja n. pr, s tistega kraja neba, ki nam ga za aaie oko označuje sozvezdjc Velikega leva. O tem se kmalu prepričamo, če zarišemo njihovo pot, kolikor ae da, na nebesni karti, (Poti. ki gredo na vse štiri strani neba, »e preko začetka podaljšane vendsrle križajo v sosvezdju Leva. Zato so tem msteoritom dali Ime v oglašanju pre-tosimo Amerikance, sicer velike mojstre v tej stroki!" Ps ne mislite, da me je to posebno navduliflo za "slovensko uro" ali pa slovenske metropol-ske trgovce!1 Nasprotno, pridu-lil eem se, ako bi bil odjemalec katerega izmed oglašanib trgovcev, da bi mu nemudoma obrnil hrbet ter poslej kupoval svoje potrebščine pri trgovcih, ki no oglašajo evoje roke po radiu . *. Ce je sponzorjem "slovenske radlo-ure" as 'dbber nssvet, ksr dvomim, ga jim na tem mOstu prijateljsko ponudim: Sestavite listo vseh oglaševalcev ter jo prečltajte takoj ob začetku, potem pa pozabite oglaševanje ter mislite na petje alt mdalko. Tr-igovci zaradi tega ne bodo imeli prav nič manj uspeha od oglašanja, rajši več, kajti dragi rojak ln rojakinja jim bosta prav gotovo hvaležna za njihovo sočutje in usntiUonJe • • • ■ Slovenskemu Je sledil hrvatski progrsm. Hrvatje so ae ie slabše odrezsli, kajti oglašanja je bilo v tridesetih minut jedva dobre četrt tire — samo petnajst minut preveč , . . Mogoče se bodo prihodnji? bolj potrudili ... ■ Neki rojak mi je, poslal v pregled daljši (Jopie, v katerem ae mmm mw:W- MHp^apj M BSfcAliilli t jem in so jo Uko lepopolnili. ds prsvsjsjo vodo- a pomočjo v terasah zgrajenih *trališč celo v gorate dežele. Na Japonakem je psmsksnje tsl i-to ta ko vzorno, v Sprednji Aziji ln Severni A-frikl je obdelovanje zemlje mogoče aamo po zaslugi namakalnih sistemov In celo v Isfgsnl A-rsbiji. v ssharakih in libijskih ^mh «« vrši namsksnje kultur Brookwoodšaai priredijo bazar v korist šote New York. — Ker je Brook-wood Labor College v velikih finančnih škripcih, ao šoli priako-čili na pomoč tudi graduanti. katerih je večje število v New Yorku. Začetkom decembra pri redijo bazar v koriat šole. Vršil ae bo v Irwlng Plazi in bo trajal tri dni. Obenem bo to tudi tt-let-nlca šole. Brookwood je pričel a šoiakim letom a prazno blagajno, kar je odgovorno, da je moral mižati fttevilo študentov skoraj za polovico v primeri a prejšnjimi leti. Ker šolnina ne zadostuje ss kritje stroškov, se je Brook-wood v preteklosti vzdržsvsl s kontribucijsmi. Kriza js udarila tudi njegove mecene, med njimi oeebo. ki je običajno krila večji del deficita. Isvske vesli as t _____ "rtesvetr. AN jik IMaU resi jezi na naše super-patriote (imenuje jih Izdajalce" in "plačan-oe") zaradi nameravanega praznovanja "jugoslovanskega dneva" v naši metropoli dne 4. decembra letos. Well, jaz bi se zaradi taklh-le prehlajenostl ne jezil, ker ni vredna Saj smo \ < ndar v Ameriki in imamo dovolj laatnih skrbi ln težav vaeh sort, kaj bi ai torej belili glave še zaradi jugoalovanake politike In pa zaradi nekaterih notoriČ-nih čaatlhlepnešev, ki skušajo "imponirati" Američanom " a svojim prehlajenim "patriotizmom"! — Pameten človek ae prismojenemu početju teh naših "patriotičnih" klovnov samo smeje . . . Dragim rojakom, mladim in starim, ki ponujajo blagohotne nasvete glede vprašanja ohranitve dnevnika, sami pa niso nanj naročeni, podajam tale nasvet: Naročite se na dnevnik Prosveta in pridobite mu ndvih naročnikov; to mu bo namnoč mnogo več koristilo kot vsi dosedanji, objavljeni ln neobjavljeni klavrni "nasveti" l Naš dnevnik potrebuje NOVIH NAROČNIKOV, ne pa naivnih nasvetov *eaerečnMKw/ (Upam, dragi urednik, da ns boš aahteval, da mora zgornji odstavek Ml pod "Ljudski glas" ali pa v "Razpravo o dnevniku". Prvega se namreč po svoji moči ogibljem — dokler se ds — v razpravo pa tudi ns maram iti, ker vidim, da je Že zdaj preveč pissrjsnjs o tem. Pa tudi svetovati ne vem kaj prida, kar mene opravili.) Jako zanimivo ss mi vidi, da Hoover vabi Roosevelta k skupnemu "reševsnju" perečih problemov našega časa tor mu obljublja sodelovanja tekom nja-govega termina v Bell hiši, Roosevelt je s tem prišel v nemalo zadrego; če sprejme Hoo-verjevo "prijateljsko roko", bo i tem zadal hud udarec ameriški iluziji "dveh glavnih poli- Učnih strank", uko jo pa odkloni, se bo pa zameril vladarjem Wall Streeta . . Nerodno, res . . . Tik pred volitvami je "Glas Naroda" prineael velik oglas za Roosevelta. Stvar ae j« morala videti hudo smešna celo v angleščini. ampak "prevedena" v "slovenščino" js bila ps tako grozno smešna, da bolj ni mogla biti in da sem se ji smehljal bolj, nego najbolj burkastl komediji Charlie Chaplina. Skoda, da nimam dotlčne številke omenjenega liata pri rokah, da bl ponovil veaj par stavkov , . . Pa vilic temu, da je bil oglas tako ne-rodno-amešno sestavljen in "preveden", bi stavil, da je marsikaterega dragega rojaka Mza seboj potegnil" , , . Pozdrav vsem, ki so dobre volje!, Toite Hodgunča h. Izumitelja letala počaščena Kitty Hawk, N. C, — V aobo-to ao se tukaj vršile vodike proslave v zvezi z odkritjem liftO Čevljev visokega granitnega spomenika bratoma Wright, ki ata ae 11. decembra I. 1008 i tega prostora prvič dvignlta v zrak a svojim lfctalom. Brata Wrlght, pionirja v lOtalstvu, kl sa je v zadnjih letftfc vaavllo V mogočno Industrijo, ita btla doatojno počaščena. Orville Wright ja bil navsoč pri odkritja; njegov brat Wilbur, s katerim js sanjal o amagi Človeka* nad zrakom, je u-mrl pred nekaj,leti. Vojni tajnik Hurley Je bil glavni govornik ing proslavi, katere ss jo udeležilo več tlaoO ljudi. On je tudi prečita! brzojav od predaednlka Hooverja, vaebu-joč čeatltke Wrightu. pionirju letalatva. : ' (Dslja prihodnji!.) koj mora oditlk — Kvečjemu, o-sfati smeš le j*t minut.' | "Nasprotno, ves večer sert prosU r ■ IKjK "Vsi, cvetlice la Iranec' so mi bile vedno jiajboU ljube. Imela je platneno obleko la bel klobuček s čipkami — tako otročje -i velik klobuček kakor ga nosijo [ štirinajstletni Angležinje. In morebiti veš. kaka zapeljive ao polne blondlnke. posebno še, ako hočejo komu dopasti • . • Peljal aem jo v sobo, ji odvzel cvetlice, ji poljubil roko Ur ponudil stol. Alina pa je sedla na kana-pe. Nejevoljno sem sedel kraj nje in pričete sva kramUatl Nenadoma poevoni. Poskočim in po-gledam Allno. "Ne odpiraj", me je prosila. "Pridi raje k meni in poljubi me." Zvonec je pel vedno močneje in togotaeje. Alina je veselo prikimala, kakorhitro Je zvonec utihnil. Slednjič Je docela prenehal. ■ "No", je dejala, "sedaj je slednjič odšla "' -r . ___^ JI '^Pogledal sem jo in se ji mo- ja j„ kolkov. Dejal je, da bo vse ral smejati; tudi ona se je sme- vrnil blagajni šele na dan javne jala. Stopila je tihe in zadovo-1 razprave, ko mu bodo pred sodi-ljno k zrcalu in si snela klobu-ji&jn, razkrili vzroke njegove ček. Predlagal eem;Ji. naj stopi- premestitve. milijone je dal va v bližnjo restavracijo, s nji; hraniti svojim prijsteljem, osta----------------- ni bilo po volji. Ostati Je hotela p* je »kril sart; potem pa je izginil 2 njim v IM AM,, MAil 4AM1«AA| MA Iftl/Knf Mi Dekleta v Londonu čiUje delavski list o demonstracijah brez v mojem sUnovanju. Naročil naj | bi veŽerjo in tudi iampanec. "Sampanec?" sem prestrašeno vzkliknil — ona pa Je vztra- se je Jfcvil preiskovalnemu sodniku.' ' J*"Po večerji sem Jo poprosil,! i hite rekordno oh ■p ia seen pr^cv redkost celo v francoski justtei, - 'J*. ^d^ rszpoUga vedno s dovolj pe-naj mi kij zapoje, pa šedte mi 8kalo Wnsecij* Obtoženec ae Je raje na kolena in me »bava- ^ ^varjal zelo tnotko, odloč-la — a kozarcem v loki. Bite je no ,n M ni hot€, ^^nM nlti divna. Bil sem arečen, a niti zs M ^ Bil je prf ^ uverjen> trenuUk nisem pozabil svojega I ^ ^ § ^ iz8iln ^^ in pri. principa. Bil sem nadvse hladen, znanje. Toda porotnUti go se za-a ona tembplj ljubezniva. Sled-1 ^ pa£ člaveAko nasmejali. 2e-njlč je dojela: 4<5aj. priznati tl|,jf obtožencat da bi doznal, kdo MiOJsnte m dm morja Sedem let potem, ko se je potopil prekomornik "Lusitama" je uspelo dvigniti zlati zaklad, ki tapljači so Ukrat dobro zaslužili, saj so stroftkl znašali konfaj *8 »tke tega, kar je dvignjeni Janeiro." ki ae je pogreznil 1911 pred San Franciacom. je imel za 8 milijone dolarjev zlata v »vo-Jem trupu. Vse to pa je malen-kost v primeri z sakladom, ki se je 1708 potopil e tremi španskimi galionami pred španskim pri-staniščem Vigom. Vozile so za kakšnih 10 milijonov zlata in srebra iz Južne Amerike pred Vigom jih Je srečalo sovražno angleško brodovje in ko so Span-d videli, da ae mu ne bodo mogli upreti, ao sami potopili svoje ladjč. Spanaka vlada bi 80 od-stotkov tega bogastva uporabila za dobrodelne namene — č* bi ae našel kdo, ki bi ga mogel dvig. niti. A doslej ga ni bilo. Mogode bo uapelo to ameriške-mu inženirju Bowdoinu, ki je izumil poUpljaško opravo, v kateri dela lahko poUpljač v globini| U60 m skoraj neovirano. Se zanimivejši so projekti s "podmorskim Unkom," ki ga eed&j gradijo V Ameriki in ki bo vozil lah-/ ko po morskem dnu, naj si bo ravno ali neravno, v globini 400 m. Ameriški konstrukterji upajo, da mu bodo dali celo taksno trdnost, da bo zmogel globino 500 in dNo m. Tank bi bil opremljen a posebnim grabe. W dvigal lahko vsak to- vor a Ul. S tem tankom bila potemtakem malenkost iztrgati je požrlo moram * • "IntobiJbilo?" "Se li še spominjaš onega ve-I čers, ko sem imela-na sebi sve- tlomoder kostum?" je Zvrnil Tourencq: "Tega ne "Spominjam se na svetlomo-| ^ i,,™ ^ ga je izrinil, pa le niso ustregli. | Ko je vprašal predsednik procesa: "Vaša žena je vrnila štiri milijone. Kje imate peti milijon?" večjih zakladov jo na dnu morja nešteto. LeU 1911 ee je potopil pri Ku Virginija v globino 100 m par-nik "Merida," z njim pa šatulja s kronskimi dragulji nesrečnega mehiškega cesarja Maksimilijana, ki jih cenijo j|a 4 milijone dolarjev. 1616 se je potopil Ob brazilski obadi parnik "Princesa Asturska" z 18 milijoni dolarjev v zlatu in srebru. Pamik MRio de povem, dokler ne izvem od prič o in vse . I vzroka za mojo službeno preme- "Veš," rekla je, i*pila Apampa- <|titev „ na H Porotnlki 80 proučevr*- -AHnJr .^m SdMtno vakM- **nja' ki jim jih Je ZaHtav11 V°- iml\ Večer ® obravnave, štiri ure, potem k"i!. inJ?fXJ?o so izjavili, da Tourencq ni zakri-mi je postala ijumji. Vil uradne poneverbe in da je eal c^eto Pin'vS' "Ksko ^ ~ P» - vložili, ds "aSSu ^"jtl t nI peUla, a je vendar lagala." | - , "Da, če bf bila to polnU, pa ^Pravite, da ljubite mojo ni! Alina je sfcor lagala — a ne|hčerko? prvič v separeju, temveč drugič, na moj rojstni dan ..." "Kako? Ali je mogoče...?" In Kornel Je odvrnil: "Ni dvoma, moj ljubi; reanlca je kar trdim!" (KONIC) lljoaov ptiovtrll- bril kmH najbouse cene dobite za —---MORGAŽE. BON DE ia earUfikata. Pred porotJAlm sodiščem fran- Oglasita se aa: 114 N. U Smlla at. . . ^ 1J.---room SH, Chicago. Odprt« ob vvjfsrih. (Adv.) "Ljubim", je zdihnil anubač hrepeneče. "Umrl bi zanjo. Za en sam pogled njenih slsdkih o-či bi se vrgel v 100 m giobok prepad." SUri mož je smajal z glsvoln dejal: "Ne, jaz znam sam precej lagati, a dva lažnika v družini bi bila preveč." (coakejgade te dni Kaul Auemhcimer: /.ii„ ir "Mislim, da je deklica v svoji nedolžnosti dobro pogodila." "Ne pozna* mojih načel, ljubi prijatelj. Vidiš, vedaR>rMi£1[HH| Order v piana i« si earoCtte Preevete, Ust. Id . Pojasnilo:—Vselej kakor hitre Kateri tek člaaov proasha MU Has S*?',I ali čo so proooll proi od drašlM la bo sahtml asm svoj list todalk. bod. moral tisti Oan it dotično družbo, ki Jo tako skupno naročena aa daovslk Prosveto, to takoj seznaniti upravni«** Usta, ia ofcenoo dopisa« drtlšss vsoto liste Prosveto. Ako tegs ae sfero, tedaj mora upravaištro sattstt datum sa io vsoto PROSVETA, SNPJ, Mit Se. Laeadele Am, Odsage, H. PrfloioM pošiljam aaročateo ss Bst Pirtlfete vsoto I- Ime , , , ČL idlii št- Naslov Ustavita tožnik fts ga pripišite k moji Bero*** ež StožoHk Reser "to.....*■■■ * ' Nee naročnik se to ispslje, ako ss naveže novo ljubesensko razmerje. Imel aem nekaj v rezervi kakor vedno spomladi r in treba ml, js bilo samo malo isbirsii. Nekoliko sem premišljeval in se slednjič odločil sa Ulo. Lols je bils poročens in je imels telefon sUnovanju. Oboje Js prijetno. Vrhtcga sem bil lahko pri UJ dami docela pomirjen, ker pokvariti je nissm mogel več. Sigurno vem, ds nisem bil prvi V gotovih slučajih je to pred-noet Poslal sem jI dvs sil tri žopke in kmalu nato kosil skupno z njo In njsnim možem. Lols se je strogo oklepala forme. Da ti na kratko povem. Moj trud nI osUl brezuspešen. Obljubila ml je, ds ms poseti sedmegs Juni Ja . . "Na tvoj rojatni dan?" "Da, na moj rojstni dr n. Gotovo mi Je hotela kaj darovati. Obljubila ml je, da lahko žrtvuje samo pet minut Za vsak slučaj sem si pripravil prosto sa vos večer. In res. Pet minut prod peto pozvoni. Svojega slugo aem poslal kakor navadno na rojat-ne dneve, veled česar sem moral sam odprstt hišna vrata. A kako sem ae začudil, ko sem prod aeboi ugledal Allno!*' Pvčsetltamf* je vskllkaila ln ml pod nos pomolila šopek cvetlic ia frsnee*. katero eo mi najbolj ljube." -Alina." pravim, "napraviti nameraveš največjo neumnost.-------- _ kl^je mogoča v tvojih letih. Ta- oamjeti in ni hotel vrniti denar- TELEFON ROGKJFBLL '4004 TISKARNA Uif^J' bimM >n J. P. J isneL SPREJEMA VSA spadajoča Tiska vabtjtom VODSTVO TISKARN K APELUU NA ČLANSTVO S.N.I'J DA TBBOVINB NAROČA V SVOJI TISKARN« Va. f»|ii