42
Slovensko slovstvo.
Umno kmetovanje in gospodarstvo. Zložil Janez Zalo kar, fajmošter; na svetlo dala c. k. kmetija*a dražba v Ljubljani.
Česar smo živo potrebovali, so nam gosp. Za lok ar v knjigi „Umno kmetovanje" obilno podali. Važnih naukov in resnic je v ti knjigi veliko in za slovenskega kmeto-vavca silno potrebnih. Toraj je ne morem kmetovavcem dovolj priporočati. Kar je katehizem z evangeljskimi bukvami za dušo in večno življenje, to je umno kmetovanje za truplo in časni blagostan. Kakor unih dveh, tako tudi poslednje knjige se pri nobenem kmetovavcu ne sme pogrešati. Celo tisti Slovenec, ki razume nemške kmetijske knjige, bo Zalo kar je v o kmetovanje z veseljem ia pridom preberal. Beseda je čista, gladko tekoča v kratkih stavkih in tudi v manj znanih rečeh lahko razumljiva; za slovnik naš je velik zaklad pravih slovenskih besed v ti knjigi.
Z velikim veseljem eem bral napravo rodovitnega sveta, pripravljanje gnoja, pridelovanje koristnih rastlin, živinorejo, sadjorejo in gojzdstvo. Ravno tako so pristavek od gospodarstva, popis krajnske dežele in cena žita in drugih pridelkov v Ljubljani od leta 1829 do 1846 prav mični in podučljivi »ostavki. Zlo bi nam bilo dopadlo, ako bi bili gosp. pisatelj vse slovenske dežele, za ktere je knjiga posebno namenjena, na ravno tem prostoru primerjajoče popisali, izpustivši manj znamenite in v natančna razložba segajoče stvari.
Vsa knjiga nam razodeva visoko učenost  in  neutrud-ljivo pridnost častitega domoljuba.   Ker pa  vendar nič ni
43
<?eld brez vsih pogreškov, kar človeška umnost zloži, ima tudi „umno kmetovanje* svoje, ki pa so bolj teoretični kakor praktični, torej pri navadni rabi nobenega nikjer ne motijo. Na malo listih kemije spisati že samo po sebi ni mogoče, se manj pa za priproste bravce; vendar je bilo saj kratke razlage zato potreba, da bravec raamo sledeče nauke ^umnega kmetovanja". V tacih okolišinah ni tedaj čada, ako marsikiera stvar kemijskega uvoda ni tako jasna, kakor je gosp. pisatelj gotovo sam želi in da so se nekteri po-greški vrinili, ktere poštena kritika toliko lože odkritoaerčno pove, ker so v ti knjigi le malenkosti ia se lahko popravijo, Kisiec je z vodencom zvezan v vodi v ti razmeri: 8 lotov kislica in 1 lot vodenca daje 9 lotov vode; ali 1 bokal kislica in 2 bokala vodenca dado 1611. del od treh bokalov vode. — Kisiec ali kislogaz okisuje sicer mnogo pervin, vendar imamo tudi kisline brez kislogaza, kakoršna je solnokislina (Salzsaure}. — Razloček med kislino ia okisano podlogo ne obstoji samo v zvezni ali kemiški žlahti, ampak tudi v razmeri podloge in okisanca.—Zveplokislina ali hudičevo olje obstoji na pr. iz 16 granov žvepla, in 34 granov kislica; žvepleni okisanc (schwefeiige Saure), ki se napravlja, kadar žveplo na zraku gori, obstoji iz 16 granov žvepla in 16 granov kislica, ktere težne razmere imenujemo zvezoteže. — Kakor rasi, tudi kemijsko vezanje potrebuje primerne gorkote in vlažnosti. Zavolj te naravne postave riji podveržene stvari rajše rijave na vlažnem zraku, kakor na suhem. Razmera kislogaza in gnjilo-gaza je vendar na gorkem mesta zraka ravno tista , kakoršna je na merzlem. Vsled te razmere je v 100 funtih zraka 77 funtov gnjiica in 23 fantov kislica; in v 100 bokalih zraka je 79 bokalov gnjiica in 21 bokalov kislica.— Gnjilogaz je ravno tista pervina, ktero krajše imenujemo gnjilec. — Pri drevih, sveči, olji, gazni svečavi ne gori vodenec, ampak ogelnovodenec, ki se pri vročini iz oglja, masti, žganja itd. napravlja.— V podnebnem zraku ni prostega vodenca, sicer bi strašno zaropotalo, kader zakurimo ali luč prižgemo; torej iz vnetega vodenca ne more grom izvirati. — Živo apno na-se vleče iz zraka vodeni sopuh in ogelnokislino, in sčasoma zopet apnenec postane, torej postaja zidovje terdneje. Ne apno, ampak apnenec vre, ako ga s hudičevim oljem polijaš, ker ogelnokislino iz njega izganjaš. Pri gašenji apna se voda z apnom veže in deloma terdo podobo dobiva, torej svojo spijočo gorkoto oddaja. Oddana gorkota, ktero čutimo in na gorkomeru za-pazujemo, je razvezana ali razpuščena gorkota. V tem pomenu je treba zastopiti besede: „zvezanau ali „spijočatt, in „razvezanatt ali „razpuščenaa gorkota. — Rastline ne serkajo samo po koreninicah živež, ampak tudi po listih ogelnokislino v se vlečejo. Dokler listov nimajo, serkajo ogelnokislino iz parati, po listih iz zraka, jo s pomočjo sončne svitlobe razkrojijo, ogelc v živež obderže in kisiec izdihajo. Ponoči rastline ogelnokislino v zrak izpušajo, torej so v spavnicah človeku škodljive. — Vinograd, ki je dolgo časa v enem kraji, se po umnem obdelovanji le boljša, in ne zapopadem, kako da bi se zablatil, da ga je treba opustiti. — Svet, ki se naglo zgreje, tudi gorkoto naglo zgubi; ki se počasno greje, tudi gorkoto bolj terdovratno derži. Vendar tisti svet, ki se naglo zgreje, se od ravno tistih sončnih žarkov na višjo stopnjo zgreje, in se takim rastlinam prileze, ktere večjo gorkoto ljubijo. — V raču-njenji (str. 57.) se je pogrešek ugnjezdil in treba je brati 4 groše namesto 2 grošev; ravno tako na 58. strani ostane -dobiček 20 fl. 46 kr. namesto 28 fl. 26 kr.
Orodje za kmetijstvo je prav lepo popisano in s podobami razjasnjeno. Mašiue za sejati, repo, skopo rezati, za lušiti turšico so posestnikom večjih kmetij potrebne, in čeravno se pri manjših z navadnim orodjem in rokami vse opravlja, je vendar hvale vredno, da so te mašine vsakemu na ogled izrisane. Na Koroškem so jeli tur-žično lusivnico zlo špogati in velja v Celovcu 30 fl.
Kar gosp. pisatelj od ozkih in  širokih  ogonov ali
krajev na 67. strani pravijo, naj si vsaki kmetovavec v glavo in serce dobro vtisne* Na njivi brez krajev se kaj lahko krompir in koruza osiplje. Njiva, na kteri bi 4 delavci cel teden praskali, je v enem dnevu z 1 konjem in 2 delavcoma obdelana. Ako zimnina pozebe ali pod snegom zgnjije, kar se je pozimi 1852 po več krajih zgodilo, je treba spomladi njivo o pravem času vnovič obsojati. Krog Celovca je kaj lepa jara rež zrastla.
Besede, s kterimi gosp. pisatelj koruzo priporočajo, naj vsakteri pazljivo bere in si k sercu vzame, da mu ne bode treba stradati, kader toča ali slana ajdo pobere.
Na strani 370 ste naznanjene: srednja teža zraka in srednja gorkota v Ljubljani v raznih letih; potem pa govorijo gosp. pisatelj samo od gorkote na Gorenskem, Notranjem itd., da jih nobeden napčno ne razume. Nizko ležeči kraji imajo večjo težo zraka od visoko ležečih, včasi tudi večjo gorkoto, vendar ne vselej. Razun letne srednje teže zraka in srednje gorkote, je znamenito vediti srednjo težo zraka in gorkoto letaih časov in potem zračno vlažnost, ker se po teh rečeh tudi ravna plovnost kraja za kake rastline.
Zunajna oblika bukev je lična in prijetna, kakoršne smo navajeni iz Blaznikove tiskarnice. Cena je neza-popadljivo nizka, rajše bi rekel prenizka *). Ako bi se bili knjigarski odstotki pridjali, in csna bi se bila na 1 fl. postavila, da bi vsi knjigarji na slovenskih krajih „umno kmetovanje" v svoji zalogi imeli: bi se veliko več iztisov razprodalo, in koristui nauki bi se bolj med kmetovavci razširjali. Zakaj knjigar mora knjigo, naj je še toliko dobra in potrebna, kupcom naznanjati in ponujati, ne pa kupcov čakati, da pridejo, in kojigo, od ktere še morebiti nič slišali niso, tirjajo in potem dolgo čakajo, da iz Ljubljane prileze. Komur je mar za to, da dobi knjigo v roke, ki mu zamore sto in sto goldinarjev dobička donesti, ne bo gledal na 15 kraje.                                           Robida.
*) SI. kmetijska družba je v gotovo lastno škodo postavila ceno te knjige nalašč tako nizko, dajo tudi manj premožen gospodar kupiti zamore. Knjigarjem se že še tudi dovoli pošten dobiček (10 od sto).                                                           Vred.