Časopis občine Kamnik, 23. marec 2018, leto 3, številka 6
Stari grad bo dobil razgledno ploščad
Stanislav Knez, lastnik večjega dela starograjskega hriba, je že pridobil vsa potrebna dovoljenja za postavitev razgledne ploščadi, ki jo še letos namerava postaviti na Mali Špici v neposredni bližini razvalin Starega gradu. Občinske pomoči ne pričakuje, ima pa s turizmom na svojih zemljiščih v občini Kamnik še veliko načrtov.
Jasna Paladin
Kamnik - Upokojeni podjetnik Stanislav Knez, čistokrvni Korošec, kot pravi sam zase, je iz poslovnih razlogov in z vrsto podjetnih idej približno 150 hektarov veliko območje starograjskega hriba od Pod skale do Palovč (Občina Kamnik ima v lasti zgolj vrh Starega gradu z gostiščem, ruševinami in parkiriščem) kupil leta 2006, a več kot desetletje je trajalo, da je javnosti lahko predstavil svoje prve konkretne načrte.
Urediti si želi tudi letno sankališče in v smeri proti Palovčam na treh hektarih zgraditi ekološko samooskrbno vas z dvaindvajsetimi hišicami.
Zamisel o atraktivni razgledni ploščadi sicer ni nova, saj se Kamničani lahko še spomnijo projekta prenove
S Starega gradu je razgled že zdaj edinstven, z razgledne ploščadi pa bo še lepši.
Starega gradu - Kraljestvo orla Oberstein, ki ga je pred dobrim desetletjem predstavil kamniški arhitekt Tomaž Schlegl, a takrat v javnosti (zaradi visokih stroškov in domnevno prevelikega posega v okolje) ni naletel na
Stanislav Knez
j Foto: Jasna Paladin
podporo. Se je pa že takrat povezal s Knezom in skupaj sta ustvarila projekt, ki bo, kot kaže, še letos ugledal luč sveta. V primerjavi s prvim predlogom je ta bistveno cenejši in z veliko manjšimi posegi v prostor, prav tako je umeščen zgolj na zasebno zemljišče, in ne tudi na občinsko.
Na delu bodo tudi arheologi
Razgledna ploščad bo postavljena na Mali Špici v neposredni bližini razvalin Starega gradu, usmerjena bo proti Triglavu, dolga pa bo toliko, da bo z nje moč videti staro mestno jedro Kamnika in Kamniško Bistrico ter seveda povsod naokoli, od koder je že zdaj zelo lep razgled. Ploščad, ki bo dolga približno 50 metrov, bo izdelana iz hrastovega lesa in deloma iz
stekla, sama konstrukcija pa bo vpeta na enajst točkovnih temeljev s kovinskimi stebrički. Bo osvetljena in opremljena z zvočniki ter informacijskimi panoji, razgled z nje pa bo plačljiv. Ob gradnji bodo sodelovali tudi arheologi, ki si obetajo zanimive najdbe, saj Stari grad arheološko sploh še ni bil raziskan.
Gradbeno dovoljenje ni potrebno
Stanislav Knez, ki se na Koroškem že ukvarja s turizmom (pod Uršljo goro ima apartmaje), nam je dejal, da soinvestitorjev ne išče, saj ima s tovrstnim sodelovanjem slabe izkušnje, tudi občinskega denarja ne pričakuje, bo pa poiskal možnosti za nepovratna evropska sredstva.
> 5. stran
OBČINSKE NOVICE Spodbujajo domoljubje
V občinski stavbi so na ogled izbrana likovna in literarna dela 5. nagradnega razpisa veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda, ki so jih ustvarili osnovnošolci.
stran 2
AKTUALNO Priprave v polnem teku
Kamnik bo sredi maja gostil že 21. Kamniški kros za gorske kolesarje v olimpijskem krosu, ob tem pa tudi 30. Vojaško svetovno prvenstvo v kolesarstvu.
stran 5
KULTURA
Nawar v drugačni obliki
Med devetim in enajstim marcem se je v Domu kulture Kamnik odvijal že osmi mednarodni festival orientalskega plesa Nawar, tokrat v formatu plesnega intenziva.
stran 7
ŠPORT
Brata Planko na poti na olimpijado
Znana kamniška športnika, brata Matevž in Lovro Plan-ko iz Nevelj, sta skorajda zagotovo bodoča olimpijca, eden v triatlonu, drugi pa v biatlonu.
stran 10
Blagoslovili novo pridobitev
V Šmarci so tudi uradno odprli prenovljeno cesto mimo cerkve sv. Mavricija in parkirišča ob njej.
Jasna Paladin
Šmarca - Gradbeni stroji so v okolici cerkve sv. Mavricija ugasnili že lanskega maja, a priložnost za uradno odprtje in blagoslov nove pridobitve, ki je razveselila krajane, predvsem pa vernike Župnije Šmarca - Duplica, se je pokazala šele v sklopu prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, minulo nedeljo.
Za asfaltiranje ceste in nova parkirišča je občina namenila približno 47 tisoč evrov. »Danes je vesel dan za vse nas, kajti dolga leta smo si prizadevali, da bi imeli tukaj urejeno cestišče in vsaj nekaj parkirnega prostora. Če se spomnimo, je bil s tem vedno problem. Danes vstopamo v obdobje praznovanja občinskega praznika, ki je posvečen rojstnemu dnevu
Rudolfa Maistra, ki je zaslužen za to, da Slovenija obstaja v tem obsegu, kajti priključil je Štajersko. To je bil velik mejnik v zgodovini Slovenije, zato smo ponosni, da se je Maister rodil in prvih šest let preživel v Kamniku. V tem okviru odpiramo tudi takšne in drugačne pridobitve, ki smo jih izvedli v preteklem letu. In prav je, da se poveselimo, kajti ta projekt, ki ga zaključujemo danes, je terjal res veliko naporov in usklajevanj. Veliko je bilo tudi težav, ampak vse to se pozabi in naprej nas pelje le veselje ob novi pridobitvi in pogum, da bomo še kaj postorili. Zahvaljujem se izvajalcem in strokovnemu nadzoru in vsem krajanom in krajankam, ki so kakorkoli pomagali,« je zbrane nagovoril župan Marjan Šarec.
► 3. stran
Novo pridobitev so s prerezom traku namenu uradno predali Matjaž Šporar, župan Marjan Šarec in Marjan
Jerman. / Foto: Jasna Paladin
Odprtje največje lovske opazovalnice na svetu
Jasna Paladin
Godič - V Slovenia Eco re-sortu v Godiču bodo v četrtek, 29. marca, tudi uradno odprli domnevno največjo lovsko opazovalnico na svetu, ki so jo na območju eko resorta postavili že konec novembra lani in čaka na umestitev v Guinnessovo knjigo rekordov. Slavnostni dogodek se bo začel ob 11. uri, ko bosta posebna gosta predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez in ameriški veleposlanik Brent R. Hartley prerezala slavnostni trak, se povzpela na opazovalnico ter nagovorila povabljene goste. Po uvod-
nem nagovoru se bo na osemnajst metrov visoko opazovalnico povzpelo vsaj 150 lovcev in ob 11. uri in 20 minut se bo z opazovalnice oglasil svečani pok lovcev. Svečanosti bodo prisostvovali lovski rogisti, gostili pa bodo tudi številne lovske družine iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije. Od odprtja dalje bo lovska opazovalnica, ki je skupaj s pilotnimi sidri težka 150 ton in je že postala edinstvena turistična atrakcija, odprta za javnost in bo domačim in tujim obiskovalcem omogočila razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in širšo okolico.
2
petek, 23. marca 2018 Kamničan ^
Občinske novice
Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine (Ur. list RS, št. 22/2009) objavlja
RAZPIS
za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v letu 2018
Razpisna dokumentacija, katere sestavni del sta Sklep o razpisu in obrazec vloge, je objavljena na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »javna naročila in razpisi« oziroma je dosegljiva v sprejemno-informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju).
Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (kontaktna oseba: Mihela Veternik, soba št. 59, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si).
Rok za predložitev vlog je 3. oktober 2018.
Marjan Šarec ŽUPAN
Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik (Ur. list RS, št. 68/2003, 34/2004, 31/2008 in 20/2017) objavlja
RAZPIS
za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2018
Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:
A)	vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso,
B)	vgradnja sodobnih plinskih kondenzacijskih kotlov,
C)	vgradnja toplotne izolacije fasade starejših eno- ali dvostanovanjskih stavb,
D)	nakup električnega kolesa s pedali.
Sklep o razpisu, pojasnila k razpisu in obrazci vlog so objavljeni na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »javna naročila in razpisi« oziroma so dosegljivi v sprejemno--informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (kontaktna oseba: Mihela Veternik, soba št. 59, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si).
Prosilec, ki bo pridobil nepovratna sredstva po tem razpisu, lahko kandidira tudi za dodelitev državnih nepovratnih sredstev, v kolikor bo Eko sklad objavil razpis za nepovratne finančne spodbude.
Rok za predložitev vlog je 26. september 2018.
Marjan Šarec ŽUPAN
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
NAROČNINE:
Špela Volčjak
narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2018 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 6. aprila 2018, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 29. marca 2018.
Spodbujajo domoljubje
V občinski stavbi so na ogled izbrana likovna in literarna dela 5. nagradnega razpisa veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda, ki so jih ustvarili osnovnošolci.
Jasna Paladin
Kamnik - Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij, ki združuje Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana - odbor Kamnik, Zvezo slovenskih častnikov Kamnik - Komenda in Društvo general Maister Kamnik, je skupaj s Foto klubom Kamnik pripravil razstavo likovnih ter literarnih del učencev druge in tretje triade kamniških osnovnih šol, ki so sodelovali na 5. nagradnem razpisu koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij. Letos so mladi ustvarjali na temi Moji starši, dedi, babice, sorodniki ... so mi pripovedovali o poti do slovenske samostojnosti in Mali grad - biser kulturne dediščine.
Na razpis so se odzvali učenci Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, Osnovne šole Toma Brejca, Osnovne šole Marije Vere, Osnovne šole Stranje in Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, njihova dela - ustvarili so 29 likovnih in 13 literarnih del - pa so ocenjevali dr. Marjeta Humar in Ivanka Učakar ter Dušan Sterle in Alojz Berlec.
»Pred petimi leti smo se v Koordinacijskem odboru veteranskih in domoljubnih organizacij (KOVDO) skupaj z aktivom ravnateljev osnovnih šol odločili, da dopolnimo vsebine predmetov, ki vsebujejo domoljubje in državljanstvo z natečajem s področja domoljubja in državljanske vzgoje za literarna in likovna dela. Ponosen sem, da nam je uspelo izpe-
Tevž Kruhar, Lara Berlec in Božo Pilej / foto:
Iasna Paladin
ljati že pet natečajev, poudarjam pa, da razpis ni tekmovalnega značaja, ampak je naša želja, da sodeluje čim več učencev in učenk. Namen natečaja je, da učenci s svojimi literarnimi in likovnimi deli, s svojimi razmišljanji spregovorijo o pomenu samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, o spoštovanju in razumevanju narodne identitete, kako so ponosni na državne simbole. Pet let je že doba, ko moramo prevetriti dosedanje uspehe, dosedanje delo na tem projektu. Vprašajmo se, ali se nismo s tem natečajem že izpeli, ali je kaj novega, kaj lahko ponudimo mladim na tem področju? Razmišljamo o tem, da bi natečaj nekoliko nadgradili in udeležence le-tega ob koncu šolskega leta nagradili s strokovno ekskurzijo, ko bomo obiskali pomnike osamosvojitvene vojne. Idejo moramo sicer uskladiti še z aktivom ravnateljev osnov-
nih šol, a prepričan sem, da bomo našli skupno besedo, dobro sodelovali še naprej in nam bodo tudi nadalje pomagali pri ohranjanju vrednot, za katere so se borili naši dedje, babice, očetje in matere pa tudi nekateri izmed nas,« je v svojem nagovoru dejal predsednik KOVDO mag. Zvonko Cvek.
Domoljubje ni privilegij, ampak tudi pravica in dolžnost
Na pomen tovrstnih projektov za mlade je opozoril tudi župan Marjan Šarec. »Domoljubje ni samo privilegij nekaterih, kot imamo danes priložnosti gledati v medijih in še kje. Domoljubje je pravica in dolžnost vsakega izmed nas. Domoljubje ni nacionalizem. Domoljubje ni zatiranje drugih. Domoljubje ni poviševanje lastnega naroda nad druge. Domoljubje je ljubiti svoj dom in svojo državo. Večkrat slišimo, da nam manjka enotnosti,
da smo med seboj sprti. A mislim, da ni tako hudo. Menim, da imamo v svojem bistvu in srcu svojo domovino vendarle radi, čeprav radi povemo, kaj vse je narobe. Ko pogledamo, kaj bi se zgodilo, če bi jo morali ponovno braniti, verjamem, da bi vsi, ki tukaj stojimo, danes to tudi naredili. Nekateri še in drugi ponovno. Zlasti je pomembno, da se mlada generacija včasih zazre tudi nazaj. Vsaka risba, vsaka slika, vsako literarno delo, ki je ugledalo luč sveta, pa je seveda dobrodošlo za spodbujanje zavesti.«
Najboljši likovni deli sta ustvarila Gregor Sedušak iz 4. razreda OŠ Šmartno v Tuhinju - POŠ Motnik in Anita Boštic iz 8. razreda OŠ Frana Albrehta, najboljši literarni pa Lara Berlec iz 6. razreda OŠ Toma Brejca in Tevž Kruhar iz 9. razreda OŠ Marije Vere. Razstava bo na ogled do sredine aprila.
Kamnik predstavili v Berlinu
Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik je skupaj s Termami Snovik Kamnik kot turistično destinacijo predstavil na enem največjih turističnih dogodkov v svetu.
Jasna Paladin
Kamnik - Zanimanje za našo občino je bilo na turistični borzi ITM Berlin veliko, kar kaže na še eno uspešno turistično sezono. »Obiskovalci so najbolj povpraševali po zunanjih aktivnosti, kot je obisk Velike planine oziroma poho-dništva na splošno, ter o Kneipp programu Term Snovik. Obiskovalci očitno dobro poznajo Slovenijo, Kamnik pa jih pritegne predvsem kot aktivna zelena destinacija, ki nosi srebrni
Zanimanje za Kamnik je bilo veliko.
znak Slovenia Green Destination,« je sporočil Samo Trtnik iz Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik. Kamnik se je predstavil tudi v sklopu Združenja zgodovinskih mest Slovenije, katerega član je.
Na berlinski turistični borzi, ki velja za eno največjih tovrstnih sejmov v svetu, je sicer sodelovalo okrog 10 tisoč razstavljavcev in organizacij iz več kot 180 držav, vsako leto pa jo obišče okoli 110 tisoč poslovnih obiskovalcev in 60 tisoč drugih, ki jih zanima turizem.
Kamničan Jfl petek, 9. marca 2018
3
Občinske novice
Nova cesta in klančina
V Podgorju so tudi uradno odprli II. fazo prenovljene ceste, hkrati pa tudi klančino in na novo urejen vhod v Kulturni dom Podgorje, ki je zdaj dostopen tudi gibalno oviranim.
Prenovljeni odsek ceste sta odprla župan Marjan Šarec in predsednik KS Boris Mikuš. / Foto: Jasna Paladin
Jasna Paladin
Podgorje - Nič kaj pomladno ni bilo v torek v Podgorju, a kljub snežinkam, ki so naletavale, se je pred kulturnim domom zbralo kar nekaj krajanov, ki so pospremili uradno odprtje druge faze prenove ceste, ki jo je občina izvedla lani poleti. »V marcu 2016 smo bili priča odprtju prenovljene I. faze lokalne ceste Podgorje-Kamnik. Takratni predsednik Krajevne skupnosti Podgorje Grega Cvirn je na slovesnosti v svojem govoru
Predsednik Krajevne skupnosti Podgorje Boris
Mikuš / Foto: Jasna Paladin
dejal, da ga veseli, da je za prenovo tako imenovane druge faze skoraj že vse na-red. Lahko smo upravičeno ponosni, da so se naša prizadevanja in pričakovanja uresničila ter smo danes priča uradnemu odprtju druge faze prenovljene ceste. Cesta je pomembna pridobitev za krajane Podgorja in vse ostale prebivalce občine Kamnik, ki jo dnevno uporabljamo. V letošnjem letu pa je v planu tudi že tretja faza rekonstrukcije lokalne ceste, je dejal predsednik Krajevne skupnosti Podgorje Boris Mikuš in se zahvalil lastnikom zemljišč ob trasi ceste. To pa ni bila edina pridobitev Podgorcev v minulem letu.
»V letu 2017 smo na zahtevo Državne volilne komisije, s pomočjo prostovoljcev in donatorjev, zgradili tudi klančino pred vhodom v dom krajevne skupnosti. Klančina omogoča ustrezen dostop funkcionalno oviranim osebam in staršem z vozički. Hkrati smo obnovili tudi zunanje stopnišče, ki je bilo že v razpadajočem stanju. V lanskem letu se je
prenovil tudi 90-metrski del ceste skozi vas Podgorje. Vaška cesta je res v zelo slabem stanju, zato upam, da nam bo v prihodnje uspelo pridobiti soglasja vseh lastnikov zemljišč in uspešno nadaljevali tudi ta projekt.« Čeprav na videz majhni projekti so za občinski proračun precej veliki, še posebej, ker je potreb na vseh koncih veli-
ko. To je poudaril tudi župan Marjan Šarec in omenil težave, ki bodo občino doletele zaradi letošnje ostre zime. Namesto načrtovanih 500 tisoč evrov bodo morali za zimsko službo nameniti kar 1,1 milijona evrov, kar pomeni, da bodo letos lahko izvedli kakšen projekt manj. Novi pridobitvi je blagoslovil župnik Luka Demšar.
Blagoslovili novo pridobitev
Predsednik KD Duplica Marjan Jerman; v ozadju predsednik KS Šmarca Matjaž Šporar / Foto: Jasna Paladin
3 1. stran
V zadnjem letu je bilo sicer v Krajevni skupnosti Šmar-ca kot v župniji zaključenih več gradbenih posegov, ki so pripomogli, da je cerkev sv. Mavricija in njena okolica bistveno lepša in bolj urejena.
Postavili tudi informativno tablo
Dela in predvsem posameznike, ki si zaslužijo pohvalo, je zbranim predstavil predsednik Krajevne skupnosti Šmarca Matjaž Šporar. »Najprej smo zamenjali vsa dotrajana vrata, tako glavna kot tudi vrata v zakristijo ter notranja vrata iz zakristije v prezbiterij. Pri zamenjavi vrat se je treba zahvaliti vsem izvajalcem, ki so dela zelo dovršeno in estetsko izvedli. Mizarska dela je opravil Niko Gerčar iz Prevoj, pasarska dela je opravil Janez Humar iz Nevelj, leseni model za kljuke je izdelal Aleš Sluga iz Kamnika, livarska dela je opravil Janez Kavar iz Tržiča, vitraž pa je delo akademske slikarke iz Pirana Mire Ličen Krmpotič. Celoten projekt je delo arhitektke Sonje Sekav-čnik iz Šmarce, za koordinacijo in usklajevanja med izvajalci pa je skrbel Ivan Se-kavčnik. Na tem mestu se
zahvaljujem tudi Francu Schnablu, ki je s svojo odločitvijo, da podari del zemljišča za parkirišča, pravzaprav sprožil celotno pobudo. Potrebna je bila zamenjava dela zemljišča, pri tem se zahvaljujem gospe Šuštar in gospodu Šuštarju, da sta prisluhnila našim željam. Da je celoten postopek zamenjave zemljišč stekel, gre velika zasluga Mitji Šarcu, ki je z veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti pomagal pri postopku zamenjave. Za celotno koordinacijo tehnične izvedbe, pridobivanje soglasij in ureditev ceste in parkirišč gre zahvala Marku Šarcu. Podjetje Černivec je kakovostno izvedlo zemeljska
dela in pripravo parkirišča, podjetje Žurbi pa je brezplačno opravilo izdelavo in postavitev betonskih lamel. Peter Kovač je naše želje prenesel na papir in poiskal optimalne rešitve za ureditev okolice cerkve. Pri sami izvedbi gradbenih del in asfaltiranju cestišča je sodelovalo še Komunalno podjetje Kamnik, zahvala pa gre tudi podjetju Calcit in Gašperju Malešu, ki je uredil vse potrebno za brezplačno dobavo gramoza za izdelavo spodnjega ustroja ceste in parkirišč. Ob robu parkirišč smo postavili tudi zgodovinsko informativno ploščo, ki nam kronološko prikazuje razvoj in dejavnosti naših prednikov pri ohra-
njanju sv. Mavricija. Ob tej priložnosti bi se zato zahvalil Janu Brnotu, ki je v arhivih nadškofije poiskal zgodovinska dejstva, ki se navezujejo na cerkev sv. Mavricija, dr. Janezu Maroltu za strokovno pomoč in Toniju Igli-ču, ki je lepo oblikoval in tudi poskrbel za samo izvedbo plošče, ki jo je izdelalo podjetje Fotolito Dolenc. Za konec pa še v mojem osebnem imenu iskrena zahvala podjetjema Kovaštvo Grašič in Žurbi. Celotna postavitev, od krasne izdelave kovanega ogrodja do postavitve kamnitega temelja, je zasluga obeh podjetij. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim, ki so kakor koli pripomogli k uspešnemu zaključku, predvsem vsem lastnikom zemljišč ob cesti, ki so z dobro voljo in soglasjem omogočili, da so se dela lahko zaključila,« je naštel Šporar in se zahvalil tudi župniku, ki jim je prisluhnil in pomagal. Nekaj besed je zbranim namenil tudi predsednik Krajevne skupnosti Duplica Marjan Jerman, uradno odprtje pa so popestrili člani Kulturnega društva Šmarca in glasbeni zborček Roka Rakarja. Blagoslov prenovljene ceste in urejenih parkirišč je opravil župnik Janez Gerčar.
Vabilo na osrednjo slovesnost praznika Občine Kamnik
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
ustvarjati prihodnost za Maistrove zanamce ni bila lahka naloga. Naš rojak, general Rudolf Maister - Vojanov, je imel veliko željo, da nemogoče spremeni v mogoče. Zastavil si je cilje, ki jih je pogumno uresničeval. Številnih ovir ni premagoval sam. Skupaj s somišljeniki je brez kančka dvoma verjel, da jim je lahko kos. Ni čakal na boljšo usodo, temveč se je vanjo podal premišljeno. Drznost in pogum premikati stvari na bolje, pa je tisto, česar nam danes primanjkuje.
Ne enega in ne drugega pa ne bo manjkalo v sredo, 28. marca 2018, ko bodo ob 17. uri zadoneli zvoki Orkestra Slovenske vojske na proslavi s položitvijo venca k spomeniku Rudolfa Maistra in s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske. Osrednja slovesnost s podelitvijo šestih priznanj Občine Kamnik se bo začela ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Pred tem ste ob 16. uri vabljeni na Šutno, kjer bomo odprli nove prostore Spominske sobe Rudolfa Maistra, sledil pa bo promenadni koncert Mestne godbe Kamnik, ki ji boste od Šutne do Glavnega trga lahko prisluhnili ob 16.30.
Dovolite mi, da Vam ob tej priložnosti iskreno čestitam ob prazniku Občine Kamnik. Nepremagljiva moč in naklonjenost spremembam, ki bodo krojile prihodnost naših zanamcev, naj bosta predpogoj za vsak Vaš podvig. Drobne priložnosti na poti življenja pa izkoristite za to, da bodo ti podvigi, s katerimi boste v prvi vrsti zadovoljni predvsem Vi, hkrati predstavljali tudi pomemben prispevek k boljši lokalni skupnosti.
Počastimo dan Občine Kamnik skupaj. Za prireditve velja prost vstop.
V tem času bo veljala popolna zapora starega mestnega jedra, ki bo objavljena na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si.
Vaš župan Marjan Šarec
Zapore cest ob prireditvah občinskega praznika
Kamnik - Občina obvešča, da bo v sredo, 28. marca, zaradi prireditev ob občinskem prazniku veljala sprememba prometnega režima ožjega dela mesta, in sicer bo od 15.45 do 17. ure veljala popolna zapora od Ulice Josipa Močnika do Sadni-karjeve, od 16.30 do 18. ure pa bo popolna zapora na Glavnem trgu in v okolici spomenika Rudolfa Maistra. Od 7. do 18. ure bodo zaprta parkirišča pri Parku Evropa, pošti, kmetijski zadrugi in Domu kulture Kamnik. Obvozi bodo urejeni. J. P.
OBČINA KAMNIK objavlja JAVNI RAZPIS za:
Dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za naslednje oblike pomoči: 1. Pospeševanje zaposlovanja 2. Sofinanciranje zaščite patentov in licenc
Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www.kamnik.si od 23. 3. 2018 dalje. Vloge je treba oddati najkasneje do ponedeljka, 23. 4. 2018, do 13. ure.
Dodatne informacije: Katarina Ščetinin, tel.: 8318 127 ali po e-pošti: katarina.scetinin@kamnik.si
Marjan Šarec l.r. ŽUPAN
4
petek, 23. marca 2018 Kamničan ^
Občinske novice, mnenja
Podporni ekosistem za podjetništvo in inovacije
Jasna Paladin
Kamnik - V Kamniku so se med 18. in 19. marcem srečali partnerji projekta TRINNO - Podporni ekosistem za podjetništvo in inovacije. »Partnerji iz Irske, Italije, Madžarske, Španije in Slovenije so se srečali z namenom promocije oblik podpornega okolja za podjetništvo in spodbujanja deležnikov v posameznih državah k čim bolj aktivni vlogi pri zavzemanju za izboljšanje politik na tem področju. Osrednja tema je bila
uporaba digitalnih inovacij v lokalnem gospodarstvu in njihovih prednosti v tradicionalnih sektorjih,« je povedala Anamarija Kamin iz Razvojnega centra Srca Slovenije in dodala, da partnerji aktivno delajo na akcijskem načrtu za vsako izmed omenjenih držav. V Sloveniji se bo akcijski načrt osredotočal na vse faze razvoja podjetja. Ključni akter pri tem je slovenski partner projekta Razvojni center Srca Slovenije, med drugimi pa tudi KIK-štarter, ki predstavlja primer dobre prakse iz Slovenije.
"NSi želi dvigniti plače vsem"
V Novi Sloveniji za ta izziv predlagamo preprosto rešitev: povišali bomo splošno dohodninsko olajšavo, uvedli razvojno kapico in odpravili 50-% dohodninsko stopnjo. S tem ljudje dobijo možnost, da več trošijo, kar spodbudi proizvodnjo, omogoči več delovnih mest, več je investicij ter posledično več prihodkov v proračun. Posledično je tudi več vplačil v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Ob tem pa je zelo pomembno, da delodajalcev dodatno ne obremenimo. Z davčno reformo želimo torej zmanjšati stroške delodajalcev ter povečati višino neto plače zaposlenih. Celotni predlog programa NSi najdete na spletni strani nsi.si. Do Velike Noči bo v javni razpravi. Vsak vaš predlog ali komentar je dobrodošel. Vabljeni k sodelovanju!
Matej Tonin
Odkar sem februarja prevzel dolžnosti predsednika Nove Slovenije, sem se srečal z več kot 40 organizacijami in nešteto posamezniki. Pogovarjali smo se o glavnih izzivih, ki so pred Slovenijo, da bomo ljudje ¡tu v prihodnosti res bolje in | radi živeli.
i Skupna točka velike večine I pogovorov je bila, da so neto S plače v Sloveniji prenizke. Dr-1 žava je preveč požrešna in si
o
§ odvzame previsok del težko ¡zaslužene plače. Delodajalci Š pa imajo že zdaj neprimerno g visok strošek dela, s katerim s ne morejo konkurirati tujim ° tekmecem.
N.Si
PROGRAM ZA VSE GENERACIJE
Na občnem zboru Slovenske matice, najstarejšega slovenskega društva, je nekdanja ministrica za kulturo in poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar na povabilo upravnega odbora postala redna članica tega združenja. Njen predsednik akad. prof. dr. Milček Komelj je na občnem zboru povedal, da predstavlja povabilo upravnega odbora nacionalno kulturno in družbeno priznanje nekdanji ministrici za njeno delo na področju kulture in ohranjanja slovenskega jezika. Predsedik vlade je odstopil tik pred koncem mandata. Premišljeno. Da bi ustavil padanje priljubljenosti svoje stranke. Zato bodo volitve kak teden prej, kot bi bile sicer.
Ostaja množica neizpolnjenih obljub predsedika vlade. V stranki DeSUS bomo vztrajali, da vlada v odstopu odpravi nedopustno dolge čakalne dobe v zdravstvu, ki ogrožajo življenja In zdravje ljudi. DeSUS je edina stranka, ki se bori za pravice starejših. V tem mandatu nam je uspelo izboljšati položaj upokojenih, veliko dela pa je še ostalo. Po volitvah bomo pogojevali sodelovanje v vladi z ustanovitvijo demografskega sklada in urada za starejše. Zahtevali bomo kakovostno in vsem dostopno javno zdravstvo in šolstvo ter zakon o dolgotrajni oskrbi. Imamo program v korist vseh generacij. Uresničitev programa bo odvisna od rezultata volitev in s tem od števila poslancev DeSUS.
Za vse generacije
Zvezno priznanje Maksu Virijantu
Jasna Paladin
Kamnik - Na Zvezi združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije so v soboto, 17. marca, najvišje zvezno priznanje za posameznike podelili članu Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik Maksu Virijantu.
Član združenja že petinpetdeset let
Visoko priznanje je prejel za dolgoletno zvestobo združenju, nesebično angažiranost, prostovoljno delo in človeški odnos do vseh članov. Član združenja je
že od leta 1963; 28 let je bil član upravnega odbora, dvanajst let blagajnik in osem let član nadzornega odbora.
»Maks Virijant je večino svojega prostega časa dolga leta posvečal brezplačnemu delu v našem združenju. Kot prvi med enakimi je s svojim delovanjem med drugim pripomogel tudi k večanju števila članov združenja od 91 ob ustanovitvi do celo 217 v njegovih najboljših časih,« njegove zasluge našteva aktualni predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik Franc Pivk.
Boris Selko na čelu Zveze slovenskih godb
Jasna Paladin
Kamnik - Na 24. Zboru Zveze slovenskih godb, ki je bil 17. marca v Vevčah, je bil za novega predsednika te organizacije izvoljen dosedanji podpredsednik Boris Selko, sicer predsednik Mestne godbe Kamnik. Zaupan mu je bil štiriletni mandat, s tem pa je postal šele tretji predsednik zveze, odkar ta obstaja. Kot so sporočili iz Mestne godbe Kamnik, je Selko v svojem nagovoru ob izvolitvi poudaril, da bo delal v skladu z začrtanimi potmi in uvedel nekaj novosti, ter
se zahvalil, da je bilo opaženo njegovo delo, namenjeno slovenskemu godbeni-štvu.
Kamniški godbeniki letos praznujejo 170-letnico
Izbral je svoje sodelavce v upravnem odboru, ki jih dobro pozna in jim zaupa ter prihajajo iz različnih slovenskih regij. Posebej je poudaril, da mu je v veliko čast funkcijo predsednika Zveze slovenskih godb prevzeti prav v letu, ko kamniški godbeniki praznujejo že 170-letnico neprekinjenega delovanja.
Prejeli smo
Asfalt ni pridobitev Velike planine
Odziv na članek Dostop na Veliko planino bodo asfaltirali, objavljen v Kamničan-ki 9. marca
Vezano na aktualne dogodke družbe Velika planina - zaklad narave, kot se oznanja, ne spreglejmo osnovnih dejstev, da je Velika planina v regijskem parku Natura 2000, ki že po imenu nekaj pove. Poleg tega se je dobro ozreti nekoliko
čez sosednji hrib, konkretno samo zračnih 25 kilometrov proč, tam vlada simbioza med gospodarsko pridobitnimi dejavnostmi, kot so lesarstvo, živinoreja, predelovalna industrija, zasebni sektor ter seveda turizem. Vse imenovane naštete dejavnosti skupaj ustvarjajo blaginjo tamkajšnjemu človeku.
Asfalt močno spreminja naravni videz in deluje kot nasilni tujek v neokrnjeni naravi in uhojenih makadamskih poteh, ki so se skozi stoletja zaradi potreb prebivalstva širile, tako da je tudi gospodarstvo uspešno opravljalo dnevne potrebe prevozov ter dostopa do sečnje in gorskih koč. V sosednji Avstriji morajo ne samo regijski parki, pač pa
tudi vse nove destinacije na nekoč manj zanimivih lokacijah sedaj obvezo dosledno izpolniti in upoštevati status -kmečkega turizma, kamor sodi zunanji videz hiše, kot izhaja iz tiste regije območja, dostopne poti so obvezno urejene makadamske, hudourniki pa speljani pod cesto ... Planinec, pohodnik, turist, gost, vsak nekoliko drugačen, vendar vsak od njih s podobnim ciljem - zaznati razliko med urbanim mestom, asfaltom, semaforji, parkirnimi rampami itd. ... ter neokrnjeno naravo v najbolj pristni obliki; ter na koncu vsem podobna misel počitka v planinski koči ob hladnem pivu v roki. Če gledamo tudi finančno matematiko, ne mislim toliko na
izgradnjo predvidene ceste, temveč ponovno potencialno izgubo nihalke, ki bi nastala ob močni preusmeritvi gostov. Ali nam je treba ponovnih sanacij izgube žičničarjev? Z denarjem naj Občina Kamnik raje uredi staro mestno jedro, ker je takšno, kot da bi ga pred dobro uro zapustila turška vojska. Tri urejene hiše v mestnem jedru še daleč niso urejeno mesto. Spomeniško varstvo in nepovratna sredstva za obnovo mestnega jedra so že druga tematika, vendar turizem se začne s srednjeveškim mestom, tako je povsod po Evropi, pravil se ne da spreminjati, so že določena.
Iztok Gubanc, Kamnik
ODPRTJE PRENOVLJENE CESTE MIMO CERKVE SV. MAVRICIJA IN UREDITEV PARKIRIŠČ
Marko Šarec, občinski svetnik LMŠ
Ob odprtju prenovljene ceste in ureditve parkirišč ob cerkvi Sv. Mabricija v Šmabci v nedeljo, 18. marca, lahko t svetnice in svetniki Liste j Marjana Šarca izrazim o za-| dovoljstvo, da smo na seji ; občinskega sveta podprli i fjrojekt v vrednonti 447.582 | evrov, da so koajaei in krajan-| ke po tridesetih letih pvizade-kvanj, upanja in aktivnosti J vendarln prišli do ponozaae z j regionalvo cestš Kamnik-N Mengeš. V preteklim letu f je bilo v krajevni skupnosti 1 Šmarca, kakor tudi v župniji i Šmarca - Duplica naključenih
več gradbenih posegov, ki so pri pomogli, da je tudi okolica cerkve bistvego ledšg in bolje urejena, saj so pri carkvi sedaj unejena in označena tudi parkirna mesta.
Obnovitvena dela so potukaln eb zunanjosti cerkve z ureditviju Strkirišč ter kompletno ptenovo cestišča z ntvo asfaltno urevle-št. kuojekt je bil obuežen iu je tudi časovno zahteval precej truda ter aktivnega sodelovanja priaadevnih krajanov in seveda s pomočjo Občine Kamnik ter cbčinskih vtrokovnih služb - jo pil v nedeljo tupi uspešno za-Icljučen. Dela so obsegala zamenjavo usfroja v dulu ceste, ereditep odvudnjavanja in javne razsvetljave ter postavitev prometne sigualizac ije. Na tem mcvtu je tveba najprej izpoaltaviti Šmarčana Franca echnabla, ki je s svojo odločitvijo, da podari del zemjjiška za parkirišča. pravzaprac sprožil celotno pobudo. Potrebna je bila zamenjava dula zemljišča, kjer sta se izkazala za konca Šuštar. Da je celoten postopek zakcnjave zemljišč stekel, gre
velika zasluga Mitji Šarcu, ki je z veliko mero potrpežljivosti in vztaajnosti pomagal pri costop-ku zamenjave.
Podjetje Černieec je Vvalitetno in v roku izvedlo zemeljska delci in priptavo parkirišča, rodjutje Žurbi team pa je oprauilo izdelano in postavitev betonskih lameN Pri sami izvedb glavni! graddenih it zrmeljskih del te-šsfa!tiranja aestišča je sodelovalo Komunalno poajetje Kamnik, Gašper Maleš iz podjeuja Calcit paje uredil vse ponaebno za dobavo gramuza za izdelavo spotnjuga ustroja ceste in par-šitišč. Za celotno koordinacijo tehnične izvedbu, pridobivanjš soglasij in ureditce ceste in pnr-kirišč je skrbej Masko Šatec, pbčinski svetcik saetniške sku-pjne Uste Marjana ŠciS1 Na odprtju se je Matjaž Špo-rar, predsednik Krajevne skup-rosti Šmarca, vsem soale lujo-cim zahvulil za sodelocanje in kvalitetno opravljena deja in seveda lastnikom zemljišč ob nesti. ki so z dobro voljo in s tatrebnimi soniusji omogočili, Ca so se dela lahko izvedla. Občinski svetniki LMŠ in Obči-
na Kamnik smo prisluhnili potrebam Ivrajanov in tudi finančno doprinesli k dokončanju celotnega crojekta. Kot zanimivost !ahko omenimo šovopostavljeno zgodšvinsko informaticno ploščo, ti kronolo-rko prikazuje razvoj in dejavnosti prrdnikoš pri ohranjanj u cetkve sv. Mawicija in bo zanimina tudi sa naključne mimoidočei Dodano vrednost ploški pa sagetovu iajeta esnetsko lepo izvedeno Vavano ogrodje na kamnitem podstavku, kar sta lično obliPo-šali podjej Koaaštvo Grnšič in nodjeeje Žurbi Team. Uvjetno izvedbo prireditve ob oOprtju je omogočilo Kulturno rfrušfro Šmarca, gasilsko dnuš-tvo Šmanca in domače gospodinje, ki so poskrbeleza sladke dobrote in tople napitke.
Povzeto po govoru predsednika KS Matjaža Šporarja.
Nina Irt
Vodju svetniške seupiav
Lista Marjana Šarca >
Inns
Lista Marjana Šarca sirefniška siupina
Kamničan Jfl petek, 9. marca 2018
5
Aktualno
Priprave v polnem teku
Kamnik bo sredi maja gostil že 21. Kamniški kros za gorske kolesarje v olimpijskem krosu, ob tem pa tudi 30. Vojaško svetovno prvenstvo v kolesarstvu.
Predstavniki Calcita Bike Teama, Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik in Slovenske vojske so s pripravami na dve veliki mednarodni tekmi, ki bosta sredi maja v Kamniku, za
zdaj zadovoljni. / Foto: Calcit Bike Team
Okrogla miza z ministrom za gospodarstvo
Kamnik - Predsednik Podjetniškega kluba Kamnik Aleš Ju-hant in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdrav-ko Počivalšek vabita na okroglo mizo z naslovom Izvoz kot gonilna sila slovenskega gospodarstva, ki bo v ponedeljek, 26. marca, od 15. do 17. ure v prostorih KIKštarterja. Na okrogli mizi se jima bo pridružil mag. Miran Breznik, izvozni svetovalec iz Celovca, koroški Slovenec, ki povezuje slovenske in avstrijske podjetnike, s kamniškimi podjetniki pa bodo spregovorili o aktualnih vprašanjih z gospodarskega področja J. P.
ALES HOJS za kamniškega poslanca
Jasna Paladin
Kamnik - Manj kot dva meseca nas še ločita do konca tedna, 12. in 13. maja, ko bodo člani Calcita Bike Teama organizirali tradicionalno mednarodno dirko UCI C.1 za gorske kolesarje, in sicer člane, mlajše člane in mladince - že 21. kamniški kros, skupaj s Slovensko vojsko pa še 30. Vojaško svetovno prvenstvo. Priprave so zato že v polnem teku. »Minuli teden so se v Kamniku sestali predstavniki Slovenske vojske pod vodstvom polkovnika Boruta Cesarja, vodje organizacijskega odbora SV 30. svetovnega vojaškega kolesarskega prvenstva, in vodstvo Calcita Bike Teama. Najprej so v pisarni društva pregledali trenutno stanje glede prijav na 30. Vojaško kolesarsko prvenstvo. Prijave še niso zaključene in dokončne, vseeno pa se pričakuje udeležba ekip iz petnajstih držav z do 60 tekmovalci. Predstavniki Slovenske vojske in Calcita Bike Teama so si potem po Kamniku ogledali še vse vključene prireditvene ka-
3 1. stran
Koliko je investicija vredna, ne pove natančno, namigne pa, da nekje okoli 250 tisoč evrov. Vsa potrebna dovoljenja za postavitev razgledne ploščadi je nedavno že dobil, tudi soglasje zavoda za
pacitete: prijavni prostor, prostor otvoritvene slovesnosti, traso mimohoda ekip na otvoritveni slovesnosti, prostor postavitve predstavitvenih kapacitet, traso prog in mnogo drugega. Oboji so bili z opravljenim delom zadovoljni,«
varstvo kulturne dediščine, gradbeno dovoljenje pa ni potrebno, saj gre za enostavni objekt.
»Hiteti ne želim, raje naredim vse tako, kot je prav in dobro, kot pa na vrat na nos. Večji posegi sicer niso predvideni, tudi ne posek
so sporočili iz kluba Calcit Bike Team.
Kamniški kros, ki bo štel za točke Mednarodne kolesarske zveze UCI in slovenskega pokala SloXcup, se bo odvijal v dveh dneh. V soboto bodo dirkali mlajši tekmovalci v kategorijah od U7
dreves. Trenutno so v izdelavi statični izračuni in zaključek projekta izvedbenih del. S postavitvijo temeljev bomo začeli že v kratkem, in če bo šlo po načrtih, bi razgledna ploščad lahko bila postavljena še letos,« nam je povedal Knez, prepričan, da ima Stari grad odlične priložnosti za razvoj turizma.
Postaviti želi tudi ekološko samooskrbno vas
Načrtov mu namreč ne manjka. Urediti si želi tudi letno sankališče in v smeri
do U15 (start in cilj bosta na Žalah), v nedeljo bo mednarodna dirka za kategorije elite, U23, mladince, amaterje, veterane ter U17 in U19 (start in cilj bosta na Glavnem trgu). Za njimi se bodo na progo podali še tekmovalci za vojaške naslove.
proti Palovčam na treh hektarih zgraditi ekološko sa-mooskrbno vas z dvaindvajsetimi hišicami (projekt je že usklajen z Občinskim prostorskim načrtom). »Razgledna ploščad je šele začetek,« optimistično pripomni, nato pa resno zaključi.
»Območje starograjskega hriba je znova v zasebno last prešlo z denacionalizacijo in večina Kamničanov še vedno misli, da gre za javno površino v lasti občine. Gre za zasebno last. Gibanja po svojem ozemlju seveda ne bom prepovedal in omejil nikomur, si pa želim, da bi z okoljem vsi skupaj ravnali nekoliko lepše. Ne mečite smeti in ne hodite izven uhojenih poti. Le tako bomo lahko ohranili to svetinjo, na katero bi bili lahko bolj ponosni!«
Volitve v Državni zbor Republike Slovenije bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor razpisal z odlokom, ki bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Splošne volitve v Državni zbor RS bodo po vsej verjetnosti 10. junija 2018. V ta namen je Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Kamnik, ki mu predseduje nekdanji poslanec Rudi Veršnik, soglasno potrdil Aleša Hojsa za svojega kandidata v Volilnem okraju Kamnik za poslanca Državnega zbora RS. Za podporo g. Hoj-su so se odločili, ker je odločen, pokončen, zna prisluhniti ljudem in se je v življenju že dokazal.
Rodil se je leta 1961 v Ljubljani. Leta 1988 je diplomiral iz gradbeništva, po diplomi se je zaposlil na Republiški upravi za ceste, kjer je opravljal funkcijo nadzornega inženirja. Od 1992 do 2006je bil zaposlen v podjetju Vodovod-Kanalizaci-ja Ljubljana, kjer je najprej vodil vzdrževanje, nato pa je postal direktor Vodovoda in nato direktor tehnično-inve-sticijskega sektorja. Leta 2006 je postal član uprave Darsa, kjer je bil zadolžen za vodenje področja upravljanja, vzdrževanja in cestnin ter tako leta 2008 vodil projekt uvedbe viI njet v Sloveniji, ki ga je sprejeli la prva Janševa vlada in je bis-I tveno prispeval k zmanjšanju I števila žrtev na slovenskih cela stah. Ker je Pahorjeva vlada i leta 2009 razrešila tedanjo p upravo Darsa, se je Hojs za-| poslil v Kranjski investicijski | družbi, kjer je bil prokurist in 5? tehnični direktor. Bil je tudi s ustanovni član Inženirske f zbornice Slovenije kot ene | prvih zborničnih organizacij v | Sloveniji. Njegova politična I pot se je začela že leta 1989, ™ ko se je pridružil novoustanov-§ ljenim Slovenskim krščan-I skim demokratom, leto kas-5 neje pa je bil na prvih demo-
kratičnih volitvah izvoljen v skupščino mesta Ljubljane. Je veteran vojne za Slovenijo, saj je leta 1991 sodeloval v vojaški obrambi nove slovenske države. V drugi Janševi vladi (2012-2013) je bil minister za obrambo. V času ministrovanja je vojašnice poimenoval po padlih v osamosvojitveni vojni ter predlagal, da pred predsedniško palačo stoji častna straža. Jeseni 2013 je bil izvoljen za predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. V preteklosti je bil podpredsednik Nove Slovenije, kjer se je potegoval tudi za predsedniško funkcijo.
V začetku lanskega leta se je pridružil SDS in bil z veliko podporo na 11. kongresu SDS, ki je potekal v Mariboru, izvoljen v Izvršilni odbor SDS. Je predsednik Odbora za obrambo pri Strokovnem svetu SDS, ki spremlja aktualna dogajanja na obrambnem področju, sledi zakonodaji in spremembam ter pripravlja kratkoročne in dolgoročne ukrepe s področja obrambe in zaščite ter reševanja. Posebno pozornost namenja skrbi za boljšo materialno bazo gasilcev in področja zaščite in reševanja nasploh ter problematiki upokojevanja v Slovenski vojski.
Aleš Hojs živi in dela v Ljubljani, zaposlen je pri DRI upravljanje investicij, Družbi za razvoj infrastrukture. Je izkušen alpinist, udeležil se je odprav v Južno Ameriko, Afriko in Himalajo, prav tako pa so mu blizu Kamniške Alpe. Že v mladosti je mnogo zimskih počitnic preživel z veroučnimi skupinami na planini Dol pod Rzenikom v Kamniških planinah, kamor v prve planinske korake danes vodi vnuka in vnukinjo. Zato je vabilo, da kandidira v »kamniškem lepem kotu«, z veseljem sprejel.
Natalija Berlec
Razgledna ploščad bo postavljena na Mali Špici v neposredni bližini razvalin Starega gradu, usmerjena bo proti Triglavu, dolga pa bo toliko, da bo z nje moč videti tudi staro mestno jedro Kamnika.
Lesena ploščad bo dolga približno petdeset metrov.	Razgledna ploščad že ima vsa potrebna dovoljenja.
Stari grad bo dobil razgledno ploščad
6
petek, 23. marca 2018 Kamničan ^
Aktualno
Kartica ugodnosti za invalide
Upravna enota Kamnik je v letu 2017 izdala 63 EU kartic ugodnosti za invalide.
Jasna Paladin
Kamnik - V letu 2017 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izpeljalo projekt EU kartica ugodnosti za invalide.
Cilj projekta je invalidom omogočiti enotnejšo obravnavo in specifične ugodnosti pri potovanju v druge države Evropske unije, še posebno, ko gre za dostopnost prometa, turizma, kulture, športa in prostega časa. Kot pojasnjuje vodja oddelka za občo upravo Upravne enote Kamnik Bogdana Ravnik Muratagic, je baza ugodnosti interaktivna, kar pomeni, da se bodo komercialne ugodnosti lahko dodajale ali odvzemale glede na trenutne dejavnosti posameznih ponudnikov, ki bodo ponu-j ali ugodnosti vsem invalidom, ne glede na to, iz katere države članice EU prihajajo. Baza je dvojezična, saj
mora biti dostopna tudi invalidom drugih držav članic EU. Celoten projekt EU kartice ugodnosti za invalide poleg ugodnosti skrbi tudi za ozaveščanje in seznanjanje o invalidih, o njihovih zmožnostih, potrebah, željah, načinu življenja, predvsem pa o tem, da so invalidi ljudje, ki potujejo in se s tem osebnostno razvijajo, kot vsi drugi. Zato je pozitiven učinek EU kartice ugodnosti za invalide zagotovo tudi večje vključevanje invalidov v družbo, ne le v domačo, temveč v družbo EU, s tem, da jim ponuja večje ugodnosti na potovanjih, tako doma kot v tujini. Upravna enota Kamnik je v letu 2017 tako že izdala 63 EU kartic ugodnosti za invalide. Prav tako so v lanskem letu obravnavali sedem vlog invalidov za uveljavljanje tehničnega pripomočka in tri vloge za uveljavljanje pravice do prilagoditve vozila.
Skočili so z nihalke
Za veliko reklamo Velike planine so pred dnevi poskrbeli člani akrobatske skupine Dunking Devils, ki so svoj ekstremni skok izvedli z nihalke, ki vozi na planino, ali skoraj tristo metrov nad tlemi. Video o podvigu ima na družabnih omrežjih že več kot 600 tisoč ogledov.
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - Akrobati iz skupine Dunking Devils so si za svoj podvig tokrat izbrali nihalko na Veliko planino, ki vozi že od leta 1964 in je ena izmed treh v Sloveniji, hkrati pa tudi najdaljša nihalka brez podpornih stebrov v Evropi. Po tem, ko so z izračuni in opremo poskrbeli za varnost, so se vsak posebej pognali v globino skoraj tristo metrov globoko in se po petih sekundah prostega pada zanihali visoko nad tlemi. Čeprav imajo za seboj že več odmevnih podvigov, so tokratnega, ki je na posnetku ek-spresno zaokrožil po družabnih omrežjih, opisali s presežki. »Ta skok je najbolj strašljiva stvar, ki sem jo storil v življenju. Čeprav smo prej dobro poskrbeli za varnost, me je vseeno stisnilo v želodcu, ko sem pogledal dol in se pripravljal na skok. Ko
sem skočil, sem kar letel in letel, zdelo se mi je, da bi se že moral ustaviti, ampak sem še vedno padal. Nato pa me je vrv končno zategnila, preplavil me je občutek veselja in adrenalina,« je svoje občutke opisal eden od članov skupine Matevž Pogačar. Uspešnega podviga je vesel tudi direktor družbe Velika planina Leon Keder. »Ko sem prejel telefonski klic skupine Dunking Devils, sem takoj vedel, da bo v igri nekaj norega. Idejni vodja skupine Domen Rozman je prišel do mene in mi razložil zamisel - kar obnemel sem, tako nor se mi je tisti hip zdel njegov predlog. Ko si v kabini na višini skoraj 300 metrov in se odprejo vrata, dobijo cmok v grlu tudi naši sprevodniki, ki so dnevno v kabini. Čeprav z ekipo vadimo reševanje iz kabin nihalke, je takšen skok za vse nas bil nekaj neverjetnega. Ko smo preizku-
Pogled iz nihalke tik pred ekstremnim skokom v globino
sili skok z gugalnico in ugotovili, da se da vse skupaj narediti varno, smo hitro prišli do ideje, da moramo kaj takega nujno ponoviti!« In res bodo že maja skupaj organizirali dobrodelni dogodek, na katerem bodo gu-
galnico velikanko lahko preizkusili adrenalinsko-špor-tni novinarji in slovenski ekstremni športniki, želijo pa si, da bi še pred koncem leta omogočiti skoke iz gondole vsem slovenskim in tujim ljubiteljem adrenalina.
KAM Z ODPADNIMI ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI ZDRAVSTVENIMI PRIPOMOČKI?
Ne glede na to, kakšne učinkovine vsebujejo zdravila, postanejo, ko jih ne potrebujemo več, nevaren odpadek. Zato jih moramo oddati ločeno, saj kljub pretečenemu roku uporabe še vedno vsebujejo snovi, ki lahko negativno vplivajo na okolje, posledično pa tudi na zdravje ljudi, če jih ne odložimo pravilno.
Kaj vse spada med odpadna zdravila?
Med odpadna zdravila spadajo:
•	zdravila v trdem stanju (tablete, kapsule in svečke) skupaj z neposrednim ovojem, ki jih ščiti,
•	praški in tekoča zdravila v originalni, neposredni embalaži (plastična ali steklena steklenička).
POMEMBNO: Vedno oddajamo zdravilo skupaj z originalno, neposredno embalažo, ki mora biti dobro zaprta oziroma ohranjena in nepoškodovana. Zunanjo embalažo (kartonske škatlice) in navodila odstranimo in ju odložimo v zaboj-
nik za zbiranje mešane odpadne embalaže ali pa v zabojnik za papir na ekološkem otoku.
Česa ne smemo dajati med odpadna zdravila?
Med odpadna zdravila ne spadajo:
•	drugi odpadni izdelki, čeprav so po videzu podobni zdravilom in jih je mogoče kupiti v lekarnah ali specializiranih prodajalnah, vendar ne vsebujejo zdravilnih učinkovin (prehranska dopolnila, kozmetični proizvodi itd.),
•	citološka in citostatična zdravila,
•	aktivna cepiva,
•	kemikalije,
•	zdravstveno-tehnični pripomočki in
•	injekcijske igle ter drugi ostri predmeti.
Kam lahko oddamo odpadna zdravila?
Odpadna zdravila lahko oddate:
•	v lekarnah in specializiranih prodajalnah, ki imajo za to na vidnem mestu nameščene plastične zbiralnike,
•	v sklopu rednih akcij zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico ali
•	v Zbirni center Suhadole v času obratovanja.
Kakšna je končna oskrba ločeno zbranih odpadnih zdravil?
Podjetja, ki se ukvarjajo z zbiranjem nevarnih odpadkov, zbrana zdravila varno prepeljejo v specializirane sežigalnice in jih tam ob visoki temperaturi nadzorovano sežgejo, da ne onesnažijo okolja. V sežigalnici končajo vsa zdravila, tudi tista, ki so popolnoma neuporabljena in jim rok uporabe še ni potekel. Čeprav so morda še uporabna, jih v lekarnah, ko jim jih vrnemo, ne morejo več prodati.
Kaj pa storimo s pripomočki, namenjenimi preventivi ali zdravljenju?
Čeprav so tehnični zdravstveni pripomočki (merilniki krvnega tlaka, inhalatorji, elektronski merilniki krvnega sladkorja, električni glavniki za odstranjevanje uši itd.) namenjeni zdravstveni preventivi, po izteku življenjske dobe ne spadajo med od-
padke iz zdravstva, ampak med odpadno
električno in elektronsko opremo, saj
delujejo na baterije oziroma na elektriko.
Tovrstne odpadke lahko oddate:
•	na prodajnih mestih, kjer ste jih kupili,
•	v specializiranih prodajalnah električnih naprav ob nakupu nove, podobne naprave,
•	v ulične zbiralnike za drobno odpadno električno in elektronsko opremo ter odpadne baterije, ki se nahajajo na določenih ekoloških otokih,
•	v okviru oddaje kosovnih odpadkov in
•	v Zbirni center Suhadole v času obratovanja.
Več informacij o pravilnem ločevanju odpadkov in o tem, kam posamezen odpadek spada in kje ga lahko oddate, najdete na naši spletni strani www.publikus.si.
Kamničan Jfl petek, 9. marca 2018
7
Kultura
Nawar v drugačni obliki
Med devetim in enajstim marcem se je v Domu kulture Kamnik odvijal že osmi mednarodni festival orientalskega plesa Nawar, tokrat v formatu plesnega intenziva.
Španska učiteljica Nesma (spredaj v črnem) je tudi letos navdušila udeleženke z bogatim
Znanjem. / Foto: Bojana Klemenc
Bojana Klemenc
Kamnik - Plesni festival z zanimivim programom je že trdno zasidran v slovensko plesno sceno in sodi med najboljše tovrstne dogodke na območju Balkana. Osmi Nawar, ki že četrtič zapored gostuje v Kamniku, sta si letos organizatorki Kamničanka Nataša Kočar in Mateja Mikulin zamislili malce drugače, saj sta prepričani, da po toliko letih plesni dogodek potrebuje nekaj sprememb.
Intenzivni plesni konec tedna orientalskih plesalk
Letošnji Nawar prvič ni bil festivalsko obarvan, temveč udeleženkam predstavljen kot intenzivni plesni konec tedna, na katerem je bil poudarek na delu s samo enim učiteljem, druženju, deljenju izkušenj in plesu. Nataša Kočar pojasnjuje: »Na festivalu po navadi uči več učiteljev in so delavnice krajše, hkrati pa smo do letos imeli vedno še gala večer s številnimi nastopi in kup različnih spremljajočih dogodkov. Tokrat je bil festival posvečen izključno plesom Egipta z glavno učiteljico, svetovno priznano mojstrico Nesmo al Andalus, ki je bila asistentka legendarnega egipčanskega učitelja Mah-mouda Rede. Ta je bil prvi, ki je postavil egipčansko fol-koro na oder in s tem povzročil pravo revolucijo v razumevanju egipčanske plesne tehnike. Poleg intenzivnega dela na plesni tehniki v dveh dneh smo imeli tudi dve predavanji, ki sta se
navezovali na plesni del.« Petindvajset plesalk iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Italije in celo iz Rusije je resnično uživalo v predajanju plesnega znanja in umetnosti Nesme iz Španije, svoje znanje pa sta na dveh delavnicah z udeleženkami delili tudi Nataša in Mateja. Obe zatrjujeta, da je Nawar Intenziv presegel njuna pričakovanja: »Zadovoljni sva tako s številno mednarodno udeležbo, potekom kot zaključkom. Ver-jameva, da so vse udeleženke odnesle ogromno plesnega navdiha.«
Nawar se za nekaj časa poslavlja
Priznana plesalka in učiteljica iz Španije je mojstrica egipčanske odrske folklore,
ki se imenuje po njenem utemeljitelju - Reda tehnika. Obenem ima bogate izkušnje s plesom na živo glasbo, saj je pet let živela in delala v Kairu, kjer si je nabrala široko znanje orientalskega plesa, egipčanske folklore, arabske glasbe, kulture in navad. V Španiji je ustanovila svojo plesno šolo, prestižno plesno skupino, glasbeno založbo in velik festival Raks Madrid. V Kamniku je poučevala že lansko leto in pove: »Nad Kamnikom sem navdušena in sem se z veseljem vrnila. Všeč mi je, ker udeleženke Nawara zanima globina in širina egipčanskega plesa.« Na sobotnem večeru Noč legend je bil letos poudarek na izobraževanju, ne na plesnih točkah. Med dru-
gim je Nataša Kočar predavala o njeni plesno-glasbeni izkušnji v Južnem Egiptu, kamor se vsako leto vrača, in zaključi: »Južni Egipt je namreč manj razvita regija Egipta in zato je uspel ohraniti nekaj prvinskosti, ki jo Kairo žal nima več. Prav ta prvinskost, ali kot jo imenujem jaz - nazaj h koreninam - folklora od ljudi za ljudi, je tisto, kar me vedno znova fascinira in zaradi česar se bom vsako leto vračala tja.«
Navkljub še enemu uspešnemu Nawaru si bosta ustanoviteljici festivala Nataša Kočar in Mateja Miku-lin vzeli daljši odmor, saj, kot pravita, sta za zdaj preveč zaposleni s številnimi drugimi domačimi in mednarodnimi projekti.
V SPOMIN
Mihael Kač
(1942-2018)
Za vedno je odšel Miha Kač. Rojen je bil v Preserjah pri Radomljah v nemirnem času druge svetovne vojne. Že od malega je kazal nadarjenost za kiparjenje in modeliranje. Kot otrok je izdelal jaslice, kot najstnik leta 1955 portret Franceta Prešerna, v letih 1960-61 je bil republiški prvak v modelarstvu. Po poklicu je bil finomehanik in natančen pristop se vidi tudi v njegovih kipih. V življenju je ustvaril okoli 300 kipov, manjših in večjih, v glini in vlitih v bron. Poznan je bil tudi zunaj Kamnika. Ljudem se je priljubil s svojimi kipi znanih osebnosti, kot so France Prešeren, Peter Pavel Glavar, France Balantič in številne druge osebnosti z vseh področij družbenega življenja. Njegove bronaste kipe najdemo v Kamniku, Mariboru, Mozirju, Trebnjem in Novem mestu. Najbolj pa nam bo ostal v spominu po monumentalni upodobitvi neveljskega mamuta. Ta danes stoji izdelan v manj trajnih materialih na dvorišču družinske hiše v Bistričici. Njegova srčna želja je bila, da bi skulptura kdaj stala vlita v bron nekje v bližini najdišča mamutovih kosti iz leta 1938. Zvezde sreče ali muze ustvarjalnosti mu niso bile naklonjene v času življenja. Morda pa je nedokončano delo lahko spodbuda, da združimo skupne moči in z dobro voljo uresničimo njegovo zamisel ter podarimo Kamniku razpoznavni znak, ki bo privabljal občudovalce od blizu in daleč. Ob njegovi 70-letnici mu je pesnica in občudovalka njegovega mamuta Neža Maurer napisala čutečo pesem, ki najbolje izraža vse, kar je gospod Miha čutil in doživljal v nerazumevanju njegovega projekta mamut. Prisluhnimo delu pesmi:
A izbral si Nevljico.
In zdaj stoji tvoj kip
pred hišo stvaritelja...
Čokat - brez nestrpnosti -
da se bo našel kdo -
zadosti moder in sposoben,
da ga postavi tja, kjer si zaključil pot:
ob bistro - neživo živo - Nevljico.
Veš, o močvari, ki te je nekoč sprejela vase, ni sledu. Le tvoj pomnik bo tu -v spomin na tebe, na kiparja in na vse obiskovalce, ki smo prišli -in potonili v večnost.
Danijel Bezek
Delavnica ilustracije z Ivanom Mitrevskim
Kamnik - V Mladinskem centru Kotlovnica bodo v sredo, 28. marca, ob 18. uri znova pripravili delavnico ilustratorja in avtorja stripov, Kamničana Ivana Mitrevskega, ki ima svoj atelje prav v prostorih mladinskega centra. Z namenom širjenja svojega znanja je pripravil sklop šestih delavnic, ki potekajo vsako sredo. Na stripovski delavnici se bodo udeleženci naučili risanja stripov, preučili zgodovino in trende v stripu in narisali lasten strip. Delavnica je namenjena vsem, ki radi prebirajo stripe, za udeležbo na šestih delavnicah pa je treba plačati kotizacijo v višini 20 evrov. J. P.
V Galeriji Dika razstavlja Veronika Židanek
Kamnik - Člani Likovnega društva Senožeti Radomlje vabijo na odprtje likovne razstave svoje kolegice Veronike Židanek, ki bo danes, 23. marca, ob 18. uri v Galeriji Dika v Kamniku. Gre za prvo samostojno razstavo slikarke, ki je doslej dosegla že nekaj vidnejših uspehov in pohval tudi na razpisih državnega pomena. Razstava bo odprta do 22. aprila, vsak petek, soboto in nedeljo od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure. J. P.
Lirin tradicionalni Pozdrav pomladi
Kamnik - Pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira bodo v nedeljo, 25. marca, ob 16. uri na Glavnem trgu pripravili tradicionalni pevsko-glasbeni Pozdrav pomladi. Poleg lirašev bodo nastopili: Mešani pevski zbor Sežana, Ansambel Špica, Stara godba Stranje, Folklorna skupina Kamnik in Šola harmonike Martina Vodlana. I. P.
8
petek, 23. marca 2018 Kamničan ^
Zanimivosti
Predstavili novo pakirno linijo
V podjetju Meso Kamnik so gostili župana Marjana Šarca. Predstavili so mu poslovanje in novo pakirno linijo, pogovarjali pa so se tudi o stavbi stare klavnice na Usnjarski, ki naj bi jo občina odkupila.
Direktor mag. David Skornšek / Foto: Gorazd Kavčič
Jasna Paladin
Kamnik - V podjetju Meso Kamnik so s poslovanjem v minulem letu zadovoljni, svojo samozavest in optimizem pa so nedavno delili tudi z županom in njegovimi sodelavci ter novinarji, ki so jih popeljali tudi po proizvodnji.
»Zdi se nam prav, da predstavimo pozitivne trende, saj smo lansko leto kljub pretresom v mesni industriji zaključili bolje, kot so načrtovali, prav tako pa si s sodelovanjem z lokalno skupnostjo obetamo rast prepoznavnosti svoje blagovne znamke Anton,« je razloge za vabilo pojasnil generalni direktor Mesa Kamnik mag. David Skornšek, ki družbo vodi zadnje leto in pol.
Prašičerejo bi dvignili na višji nivo
V uvodu je Skornšek predstavil trenutno delovanje skupine Farme Ihan, katere član je tudi podjetje Meso Kamnik, in usmeritve za prihodnost, s katerimi stremijo k dvigu samooskrbe Slovenije s svinjskim mesom. »V preteklem letu je bil naš glavni cilj stabi-
lizacija našega sistema, kar smo uspešno dosegli z redefinicijo organizacije in poslovnih procesov ter izboljšanjem finančnega poslovanja. Veliko energije vlagamo v nadaljnji razvoj in rast svoje blagovne znamke Anton, saj si želimo, da bi potrošniki na policah znali prepoznati slovensko meso in bi premogli samozavest, da kakovost tudi zahtevajo,« je povedal Skornšek in poudaril, da imamo Slovenci trenutno 30-odsto-tno samooskrbo s prašičjim mesom in da slabše že ne more biti. »Naš cilj je prašičerejo dvigniti na višji nivo, to pa pomeni vzpostaviti tes-
no sodelovanje med rejci, klavnicami, fakulteto, državo ... Modele bomo poiskali tudi v tujini. Največji poudarek namenjamo zavedanju o slovenskih surovinah, saj je naše svinjsko meso v celoti iz Slovenije.«
V Kamniku, kjer je okoli 140 zaposlenih, imajo sedež uprave, klavnico za goveda (prašičev tu ne koljejo) ter hladno in toplo predelavo, in čeprav so na lokaciji na Korenovi cesti šele od leta 2005, so že prostorsko utesnjeni. Zaradi kratkih prodajnih verig potrebujejo več hladilnih kapacitet, zato se bodo v prihodnje še širili.
Skornšek je še dejal, da so učinke dobrega poslovanja skušali prenesti tudi na zaposlene, zato so nekoliko dvignili plače delavcem v proizvodnji.
Staro klavnico bo kupila občina
Župan Marjan Šarec, ki si je pod strogimi standardi ogledal del proizvodnje, je bil z videnim zadovoljen. »Pre-
hrambna industrija je bila nekoč močna in zelo cenjena in čas je, da se ti časi vrnejo nazaj. Tudi kot potrošnik cenim vračanje k naravnim sestavinam in domačemu mesu. Kamnik potrebuje industrijo in tovrstno tradicijo - zakaj bi nekaj, kar že imamo in še lahko nadgradimo, iskali drugje?« Občini in družbi Meso Kamnik je sicer skupen tudi
projekt z objektom v središču mesta, staro klavnico na Usnjarski ulici, ki naj bi jo občina enkrat odkupila. V načrtu je sprostitev prostora, ozelenitev površin in parkirna hiša, ki bi pripomogla k reševanju problema pomanjkanja parkirnih mest. Kdaj bi do odkupa lahko prišlo, župan ni vedel povedati, saj občino prej čaka gradnja osnovne šole in več drugih projektov.
V družbi Savatech, d. o. o., proizvajamo in tržimo visoko kakovostne gume-notehnične izdelke in pnevmatike. Za okrepitev svoje proizvodne ekipe vabimo k sodelovanju novega sodelavca/sodelavko za delovno mesto IZDELOVALEC GUMENIH IZDELKOV (m/ž), ki bo zadolžen za izdelavo gumenih izdelkov po tehnoloških predpisih ter za pripravo orodij, naprav in ustreznih polizdelkov. Zaželeno: I, IIJIL ali IV. stopnja izobrazbe, delovne izkušnje v proizvodnji, pripravljenost na delo v več izmenah (III- ali IV-iz-mensko delo), vestnost, veselje do dela, pripadnost, odgovornost.
Nudimo zanesljivo zaposlitev (določen čas z možnostjo podaljšanja) in redno plačilo. Svoje prijave nam posredujte na e-poštni naslov zaposlitev@savatech.si ali spelca.klancar@trelleborg. com ali po redni pošti na naslov Savatech, d. o. o., Kadrovski sektor, Škofjeloška 6, 4000 Kranj.
Glasbeni večer ob dnevu žena
V počastitev dneva žensk je v Kavarni Veronika potekal glasbeno-pesniški večer, ki ga je povezovala mag. Julijana Bizjak Mlakar.
Senada Kalač
Kamnik - Uvodne besede nekdanje ministrice za kulturo in poslanke državnega zbora mag. Julijane Bizjak Mlakar so bile namenjene več kot stoletnemu boju
žensk za delovno, ekonomsko, socialno in politično enakopravnost, ki poteka po vsem svetu. Opisala je dosedanje dosežke na področju enakopravnosti obeh spolov in navedla bodoče izzive na tem področju, za katere si
Miša Čermak / Foto: Ivan Bizjak
prizadevajo številni ljudje obeh spolov.
Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo mestno kavarno, je ne glede na pisano medgeneracijsko strukturo v nadaljevanju programa vidno uživalo ob izvajanju pesmi znanega slovenskega glasbenika, raperja Zlatana Čordiča - Zlatka. Navdušila jih je tudi poezija pesnice, novinarke, avtorice besedil slovenske popularne glasbe Miše Čermak, ki je občinstvu predstavila nekaj pesmi iz svojih dveh pesniških zbirk in tekste znanih slovenskih popevk, za katere je napisala besedila. Nastopajoča umetnika sta bila med tistimi umetniki, ki so prispevali, da je bila kljub nasprotovanju lastnikov komercialnih radijev sprejeta zakonska novela nekdanje ministrice za kulturo, zaradi katere lahko na javnih radijskih frekvencah še slišimo glasbo, zapeto v slovenščini.
V čudovitem vzdušju mestne kavarne je občinstvo prisluhnilo tudi poeziji kamniške pesnice Nine Osredkar, ki je predstavila pesmi iz svojih pesniških zbirk Odmevi in Utrinki. Za slednjo zbirko upamo, da bo kmalu izšla. Kulturni dogodek je s svojimi skladbami zaokrožil kamniški umetnik, pedagog in skladatelj Simon Skalar. Takšnih vrhunskih kulturnih dogodkov si še želimo.
Teze še vedno aktualne
Barbara Klanšek
Tunjice - Društvo Tun'ški glas je v nedeljo, 4. marca, v Tunjicah gostilo dr. Karla Gržana. Pogovor z naslovom Kako reformirati (med)oseb-no in družbeno življenje za več pravičnosti in zadovoljstva, je vodila Cveta Zalo-kar Oražem, temeljil pa je na knjigi 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma, ki je med bralci pritegnila pozornost z aktualnimi miselnimi izhodišči, ki jih teze ponujajo. Dotaknila sta se različnih tem, med drugim sta spregovorila o ekonomskih, političnih in družbeno-socialnih ureditvah ter o prevladi izkorišče-valskega hrematizma, o kulturi in izobraževanju, ohranjanju narave, o veri ter o skrbi za pristne medosebne človeške odnose. Dr. Karel Gržan je na dogodku predstavil različne knjige, v katerih so zapisane marsikatere resnične prigode iz njegovega življenja. Poslušalci, ki so z vprašanji kot tudi lastnimi razmišljanji aktivno sodelovali pri pogovoru, so se njegovemu pripovedovanju iskreno nasmejali, obenem pa razmis-
Dr. Karel Gržan s hlebcem domačega kruha
lili ob resnejših temah, ki so temeljile predvsem na vplivu izkoriščevalskega hrema-tizma na posameznikovo življenje.
Po končanem predavanju je predsednica Društva Milena Erbežnik Klanšek gostoma poklonila darili, ki sta simbolično zaključili prijetno nedeljsko popoldne: hlebec domačega kruha, ki ga je v krušni peči spekla domačinka Joži Golob, ter kos domače klobase, vse postreženo na lesenih pladnjih, ki jih je izdelal Justin Klanšek.
Kamničan Jfl petek, 9. marca 2018
9
Ko pravljica oživi
Slikanica Muca Copatarica razveseljuje generacije otrok že polnih šestdeset let. Otrokom in odraslim bralcem sporoča, da je redoljubnost velika vrednota, in otroke vzgaja z zgledom.
Mladi
Glasbena priznanja prejeli tudi v tujini
Učenci Glasbene šole Kamnik so se na nedavnem državnem tekmovanju in dveh mednarodnih tekmovanjih razveselili odmevnih uspehov.
Nagrajeni učenci Glasbene šole Kamnik skupaj s svojimi mentorji / foto: egon bajt
Jasna Paladin
Kamnik - Marec je za mlade glasbenike najbolj napet mesec, ker se v njem odvija večina najpomembnejših glasbenih tekmovanj. Letos so se učenci Glasbene šole Kamnik udeležili državnega tekmovanja in dveh mednarodnih tekmovanj in dosegli izvrstne uvrstitve. »Zala Koncilija in Klara Šuštar, obe violončelistki, sta se pod mentorstvom Mirele Rihtar udeležili Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije. Zala je na regijskem prejela srebrno priznanje, Klari pa se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje v Kranju in je tam prejela srebrno plaketo. Osem učencev, pihalcev in trobilcev, se je odpravilo v Beograd na Mednarodno tekmovanje Davorina Jenka. Učenca saksofona Nejc Raz-potnik in Lidija Prevc sta pod mentorstvom Darje Se-liškar prejela zlato in srebr-
Jasna Paladin
Kamnik - Preddverje Doma kulture Kamnik je bilo v četrtek, 15. marca, premajhno za vse najmlajše ustvarjalce in njihove starše, ki so na odprtje razstave prišli z vseh koncev Slovenije. Odprtje razstave je zato pospremil pravi živ-žav, a
no priznanje, trobentači Nace Maležič, Nino Lipičnik in Maša Zemljič so pod mentorstvom Jake Einfalta in Neže Gruden prejeli dve zlati in eno bronasto priznanje, tubista, učenca Uroša Koširja Tobija Smrtnik in
dogodek zato ni bil prav nič manj slovesen. »Z razstavo zaključujemo letošnji vseslovenski likovni natečaj Raziskujemo senzoriko. Natečaj je vsako leto namenjen predšolskim otrokom in otrokom prve triade osnovnih šol ter njihovim mentorjem. Cilj natečaja je spodbuditi otroke, da vizualno upodo-
Lovro Plahuta, sta oba prejela zlato priznanje, učenka klarineta Eva Leskovec pa je pod mentorstvom Roka Spruka prejela bronasto priznanje. Učenki oboe Katarina Gregorič in Lucija Krem-žar sta se pod mentorstvom
bijo senzorne, vidne, slušne in tipne dražljaje in občutke na predlagano temo,« je natečaj predstavila direktorica Zasebnega vrtca Zarja Jelka Golob in dodala, da je bil odziv najmlajših izredno dober. Prejeli so namreč več kot 1200 likovnih izdelkov v različnih likovnih tehnikah - izdelkov, na katere so otro-
Jane Pavli Per udeležili mednarodnega tekmovanja Svirel v Dobrovem in prejeli zlato in bronasto priznanje,« nam je uspehe svojih učencev ponosno predstavila ravnateljica Glasbene šole Kamnik Neža Gruden.
ci preslikali tisto, kar vidijo, in to na najbolj neposreden način - iz več kot 110 vrtcev oziroma šol in vse Slovenije. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljale višja predavateljica za področje likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti dr. Uršula Podobnik, umetnostna zgodovinarka in kustosinja Galerije Miha Maleš Saša Bučan ter profesorica likovne umetnosti in vzgojiteljica v Zasebnem vrtcu Zarja Zdenka Brglez Trtnik, je imela tako obsežno in zahtevno delo. Izstopajočim mentorjem in avtorjem razstavljenih likovnih del so podelili priznanja in pohvale, med nagrajenimi pa je tudi nekaj najmlajših iz kamniških vrtcev: Lukas Mitič, Brin Fettich in Zala Drolc (mentorici Mojca Sušnik in Urša Mali Pisek) iz Zasebnega vrtca Zarja, Nikolina Kekič in Nejc Osolnik (mentorica Aida Kralj) iz Zasebnega vrtca Sonček ter Barbara Kjuder, Tristan Jovanov, Ota Pančur in Taja Zrilič (mentorice Milena Urankar, Špela Burnik, Dragica Zupan in Vera Piskar) iz Zasebnega vrtca Zarja.
Helena Virant
Kamnik - Ela Peroci je zapisala, naj otrokom slikanico predstavimo na tak način, da jim muca Copatarica pomeni zgled, saj je zelo redoljubna. Red otrokom nudi varnost in zanesljivost. Če je njegova okolica enako urejena, v tem najdejo povezave in smisel.
Pettedenski projekt Muca Copatarica
Odrasli včasih izrabljajo besedilo Muce Copatarice za udejanjenje svojih načel in vrednot. Otroke v njihovem najbolj občutljivem obdobju razvoja prepričajo in na ta način prestrašijo, da muca Copatarica otroke kaznuje. Otrok bo v sebi nosil strah vse do tedaj, dokler bo verjel v pravljice.
V Vrtcu Antona Medveda Kamnik smo izvajali pettedenski projekt Muca Copatarica. Projekta smo se celostno lotili v vsej enoti Ro-žle. Kot uvod v projekt smo strokovne delavke otrokom in njihovim staršem zaigrale lutkovno predstavo ob začetku šolskega leta. Pred predstavo sva s sodelavko Janjo Narat ugotavljali, koliko otroci že poznajo vsebino slikanice Muca Copatarica.
Skupaj smo se odpravili v Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik in si izposodili slikanice Ele Peroci ter slikanice, ki jih je ilustrirala Ančka Gošnik Godec. V igralnici smo uredili knjižni kotiček Ele Peroci in Ančke Go-šnik Godec. Otroci so z ogljem risali portrete avtorice ter ilustratorke in iz njihovih del sva s sodelavko ustvarili likovno razstavo.
Spoznali poklic šivilje
V slikanici Muca Copatarica avtorica besedila predstavi tudi poklic šivilje. Šivilja v pravljici ne šiva samo novih copat, ampak obnovi tudi že malo natrgane in z izgubljenimi gumbi. Izboljša njihov videz in copate otroci ponovno uporabijo, jih ne vržejo v smeti, kar je tudi sporočilo
današnji družbi, da stvari recikliramo, jih ponovno uporabimo in gospodarno ravnamo.
Otroci so v vrtcu spoznali poklic šivilje, šivalni stroj, krojaško kredo in škarje ter blago. Pod vrtcem je Popravljalnica tekstila in usnja Zala, kjer nam je prijazna šivilja Olga ukrojila in sešila modre in rdeče copat-ke. V času, ko je nastala pravljica Muca Copatarica, otroci niso imeli na voljo toliko različnih vrst obutve kot danes. V gozd so odšli bosi in iskali mucin dom. V enoti smo strokovne delavke otrokom pripravile čutno pot, da so se poskusili bosi hoditi po različnih materialih, ki jih najdemo v gozdu.
Otroci sami odigrali predstavo
Ob zaključku pettedenskega projekta so otroci uprizorili dramsko igro Muca Copatarica v naravnem okolju, na igrišču vrtca. Z veseljem so vadili dramsko igro in se vž-ivljali v pravljične like. Ves trud, veselje in srečo smo želeli deliti s starši in ostalimi prijatelji v okviru enote ter jih povabili na predstavo. Vreme nam je bilo naklonjeno, za ozvočenje je poskrbela sodelavka Ines Keren in
igralci so se prvič srečali z govorjenjem v mikrofon. Otroci so celotno predstavo odigrali sami, bili so pripovedovalci, pevci in pravljični junaki. Ob zaključku predstave smo strokovne delavke starše, dedke, babice ... in njihove otroke povabile v igralnice k šiviljskemu ustvarjanju, pri čemer so nastali čudoviti izdelki. Drugi dan smo si v telovadnici vrtca ogledali video posnetek dramske igre Muca Copatarica. Otroci so z radostjo gledali, kako so nastopali, in bili ponosni na svoje uspehe.
Ob zaključku projekta sva otroke ponovno vprašali po obnovi slikanice Muca Copatarica in dobili štirikrat obsežnejše vsebinsko ustrezne odgovore kot pred projektom.
Odprtje razstave je popestril otroški pevski zbor Zasebnega vrtca Zarja pod vodstvom
Zdenke Brlec Trtnik. / Foto: Jasna Paladin
Otroci so risali veter
Zasebni vrtec Zarja Kamnik je v okviru likovnega natečaja Raziskujemo senzoriko najmlajše povabil k ustvarjanju na temo Čutim veter. Njihova dela so na ogled v preddverju Doma kulture Kamnik.
Strokovne delavke so otrokom in njihovim staršem zaigrale
lutkovno predstavo. / Foto: Vrtec Antona Medveda Kamnik
66
petek, 23. marca 2018 Kamničan ^
Sport
Brata Planko na poti na olimpijado
Znana kamniška športnika Matevž in Lovro Planko sta skorajda zagotovo bodoča olimpijca.
Brata Lovro in Matevž Planko j Foto: Bojana Klemenc
Bojana Klemenc
Nevlje - Devetnajstletni Matevž in sedemnajstletni Lovro imata gibanje v krvi, saj izhajata iz športne družine. Mama Nataša in oče Tomaž sta jima že v ranem otroštvu približala športni duh in ljubezen do treniranja. Brata potrjujeta, da ju šport veseli že od malih nog in po toliko letih nenehnih treningov se še zdaleč nista naveličala. S številnimi tekmovanji pa prihajajo tudi izvrstni rezultati, po katerih ju že poznajo tudi izven Kamnika.
Nikoli nista želela tekmovati med seboj
S šestimi leti sta Matevža v svet triatlona vpeljala starša, ki sta bila tudi sama triatlonca, v kamniškem klubu Tris-port pa še danes delujeta v trenerski vlogi. Po dvanajstih letih vsakodnevnih treningov in že zavidanja vrednih rezultatih je študent Fakultete za šport danes na najboljši poti, da postane vrhunski svetovni tekmovalec. Sledi mu mlajši brat Lo-vro, ki že sedem let več kot uspešno nastopa po bia-tlonskih smučinah. Lovro je začel s triatlonom, nadaljeval s košarko in po zaslugi družinskih prijateljev zašel v biatlon. V smehu pove, da ne more verjeti, da se je tako

našel v tem športu, saj naravnost sovraži zimo in mraz, a hkrati prepričljivo pove, da se vsega navadiš. »S treniranjem triatlona sem prenehal, ker me je v vodi vedno zeblo, zato je še toliko bolj čudno, da sedaj uživam na snegu,« nadaljuje dijak športnega oddelka Gimnazije Šiška, starejši Matevž pa ga dopolni: »Nikoli nisva želela tekmovati drug proti drugemu, slej ko prej bi eden nehal, zato je super, da sva uspešna in zadovoljna vsak v svoji športni panogi.« Mlada športnika iz Nevelj priznavata, da sta zelo tekmovalna, a hkrati dodata, da Matevž vseeno bolj od Lo-vra. »Sam potrebujem tek-
me. Moja največja motivacija so cilji. Dosežen cilj mi pomeni dober športni dosežek. Ob pomanjkanju motivacije grem še raje na tekmo, ker mi je potem lažje trenirati naprej,« razmišlja Matevž in Lovro prikima: »Zelo rada tekmujeva, treningi brez tekem so zame popolnoma 'brezvezni'.« Pravita, da ne mine dan brez gibanja, čeprav je včasih še kako težko. Šport je del njiju in brez njega si ne predstavljata življenja. Zelo dobro se zavedata, kako pomembna je skrb za lastno zdravje in dobro pripravljeno telo, saj vrhunske rezultate dosežeta lahko le zdrava in brez poškodb. »Meniva,
da sta naju starša peljala po zelo dobri poti športnega razvoja. Edino pravilo doma je bilo, da tisto, kar začenjaš na začetku šolskega leta, moraš tudi dokončati. Nikoli naju nista 'forsirala', nikoli niso bili rezultati pomembni,« razlaga Matevž, Lovro le potrdi: »To pravilo je bilo izvrstno. Prišli so težki dnevi, ko si hotel odnehati, pa si moral vztrajati naprej, in po dveh tednih ugotoviš, da so bile tvoje misli čisto nesmiselne. V težkih trenutkih nama s primerno spodbudo in podporo zopet pomagata starša, seveda pa tudi midva drug drugega malo zbrcava, ko je to potrebno.«
Šola, trening, tekma, šola, trening, tekma ...
Z nabranimi izkušnjami se vedno lažje spopadata s krizami, obenem pa se zavedata, da najstniško obdobje, povezano z zahtevami šole in treningov, ni najlažje. »Ni se vedno lahko odreči druženju, zabavam s prijatelji, a s tem se sprijazniš, če želiš nekaj doseči v svojem športu,« pravi Matevž. Čeprav imata status športnika, tega v šoli nista nikoli izkoriščala. Hvaležna sta, da ju profesorji razumejo, saj sta vsa leta pogosto manjkala, predvsem Lovro, ki ima
glavno sezono velik del šolskega leta, a se strinjata, da se tudi za šolskim uspehom skriva trdo delo. Med letom se zaradi številnih priprav in tekmovanj vidita zelo malo, zato se doma rada podružita pri športnih aktivnostih. Skupaj trenirata redkokdaj, saj zaradi specifike športa drugače tempirata formo, rada pa se občasno skupaj usedeta na kolo ali tečeta na smučeh. »Še vedno poskušava vzeti treninge in tekme kot zabavo, sva zelo sproščena. Psihološke priprave na tekmo imava podobne, občasno pa si pomagava z nasveti, kako odreagirati na tekmi,« razlagata Matevž in Lovro. Navkljub vsem obveznostim uživata tudi v prostem času. Najraje s spanjem regenerirata telo, Matevž rad bere, Lovro pa igra kitaro. Prepričana sta, da je pomembno, da odklopiš glavo, saj drugače lahko pregoriš.
Ne skrivata visokih ambicij
Nešteto ur treninga, brezpogojna predanost športu in precejšnje odrekanje je skupno obema bratoma, a tako Matevž kot Lovro imata visoke ambicije. Na kar nekaj svojih uspehov sta do sedaj zares ponosna, naslovov državnih prvakov pa sploh več ne štejeta. Olimpijske igre so sanje
vsakega vrhunskega športnika, zato tudi brata Planko nista izjemi. Svoj življenjski cilj si želi Matevž doseči že čez dve leti v Tokiu, Lovro pa tudi v najkrajšem možnem času. Matevž ima na svoji poti tudi zanimivo podporno ekipo, ki se je prostovoljno zbrala in se odločila, da bo temu mladeniču pomagala na tej poti, vse podvige pa lahko spremljate na njegovi spletni strani in na družabnih omrežjih. Matevž in Lovro se zavedata, da trenirata šport, v katerem njuna leta šele prihajajo, kar ju še podžiga v visokih ciljih in stremljenju za dobrimi rezultati.
Lovro se nasmeji, ko pove, da mu trener vedno pravi, da bolj ko trpi, bolj uživa, in prizna, da je res tako. Tudi Matevž ima rad občutek, ko ga po težkih treningih vse boli, saj ga to vodi k življenjskemu cilju. »Najina športna kariera je zagotovo najboljša popotnica za življenje. S športom sva pridobila pozitivne lastnosti, znava zdravo živeti in kritično razmišljati. Šport še zdaleč ni zgolj rezultat, pomembne so tudi izkušnje, kako se spopasti z realnim življenjem, kako se pobrati po porazu in nadaljevati. Hvaležna sva za vso podporo širše okolice, tudi to nama daje elan za naprej,« zaključujeta hitra Planko.
Mladi vaterpolisti osvojili drugo mesto
Košarkarji še brez poraza
Kamniški košarkarji v boju za vstop v 2. SKL prikazujejo odlične igre tako doma kot v gosteh.
V zadnjih tekmah kamniški igralci kažejo veliko borbenost
in podrejenost ekipi. / Foto: KK Calcit Basketball
Dare Homar
Kamnik - Ekipa Vaterpolskega društva Kamnik 2004 in mlajši je na turnirju v Mariboru osvojila drugo mesto. V finalu jih je z 11:10 premagala Mladost iz Zagreba. VD Kamnik je igral v postavi: David Golob, Marko Pilič, Ažbe Cerar, Lukas Z. Gligorovski, Urban Zupan, Matic Kordež, Tim Kačič, Jaša Gole, Aleksander Cerar
Lukas Z. Gligorovski in Tim Kačič sta si razdelila priznanje za najboljšega strelca.
in Samo Koder. David Golob je dobil priznanje za najboljšega vratarja, Lukas Z. Gligorovski in Tim Kačič pa sta si razdelila priznanje za najboljšega strelca. Ekipa Kamnika je imela dva posojena igralca - Tima Kačiča iz AVK Branik in Sama Kodra iz VK Gorica. Na turnirju je sodelovalo sedem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Ekipe iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije so odigrale po pet tekem. Najboljše tri ekipe ob koncu: 1. Mladost Zagreb, 2. VD Kamnik in 3. AVK Triglav. Po končanem turnirju je ekipa kadetov VD Kamnik igrala tekmo državnega prvenstva proti AVK Branik in zmagala z 9:6. Včeraj, 22. marca, je reprezentanca Slovenije letnika 2002 odpotovala na močan mednarodni turnir Dejan Popov, v reprezentanci pa so tudi trije Kamničani: David Golob, Lukas Z. Gligorovski in Luka Sokler. Kamniški va-terpolisti so vabljeni tudi v mladinsko reprezentanco; kandidati so: Luka Sokler, Rok Bergant in Blaž Briški.
Robert Prosen
Kamnik - Najprej so v prvem krogu tretjega dela sezone v domači dvorani premagali ekipo Postojne z 91:78. Z odlično igro tako v obrambi kot v napadu so postavili trdne temelje za uspehe na naslednjih tekmah. Tako so v drugem krogu v gosteh premagali še bolj znano ekipo Slovana iz Ljubljane. Kamničani so v Ljubljano prišli z namenom, da drago prodajo svojo kožo. Z odlično igro so si takoj pridobili prednost in po prvi četrtini poved-li z 19:24. Toda domači so prevzeli pobudo in pred zadnjo četrtino so vodili za devet točk. Prav do konca je bila tekma napeta in z nekoliko boljšo igro v zadnji četrtini so košarkarji Calcita Basketbal-la prav v zadnji minuti izenačili in si priigrali podaljšek. V tem so našli več energije za igro in na koncu suvereno zmagali z rezultatom 82:89. V tretjem krogu so v soboto, 17. marca, v domači dvorani zabeležili novo zmago in s
tem naredili še en korak h končnemu cilju, uvrstitvi v 2. SKL. Kljub oslabljeni ekipi (manjkal je prvi strelec Klemen Balažic) so premagali goste iz Hrastnika in se tako povzpeli na drugo mesto v ligi za prvaka 3. SKL. Igralci so pokazali izredno zrelost, saj so igro nadzirali skozi celo tekmo. Pred več kot sto gledalci je ekipa Cal-cit Basketball prikazala zelo všečno, atraktivno in hitro igro, kakršne se ne bi sramovali niti na največjih tekmovanjih. V igri so prikazali veliko atraktivnih akcij, zabijanj in metov iz razdalje. Pri domačih so blesteli izkušeni igralci Gregor Klobčar (21 točk), Peter Ulčar (18 točk) in Primož Rems (15 točk), mladosti navkljub pa so jim nesramežljivo sledili Domen Gorenc, Nejc Ščuli-ja in Jaka Zemljič. Svoje je dodal tudi kapetan ekipe Rok Slapar s pomembnima trojkama in odlično obrambo.
V zadnjih tekmah igralci kažejo veliko borbenost in
podrejenost ekipi ter povezanost in uigranost med seboj, za kar gre zasluga predvsem trenerju, ki je ekipo prevzel v februarju, Mitji Kocmurju. Po treh zaporednih zmagah ugotavljamo, da se lahko ekipa Calcit Basketball zoperstavi najboljšim ekipam v ligi, predvsem zaradi izrazite borbenosti in timskega duha, ki je tej ekipi prinesel že veliko zmag.
K tej zelo pomembni zmagi so pripomogli tudi navijači, ki so z odobravanjem in glasnim spodbujanjem pospremili vsako dobro akcijo in nas bodrili tudi, ko ni šlo vse po načrtih. Naslednja tekma je v gosteh proti ekipi iz Tolmina, naslednja domača pa 7. aprila proti Slovanu. Vabljeni na tekme, da sodelujete v kamniški košarkarski pravljici.
Kamničan Jfl petek, 9. marca 2018
11
Šport
Odbojkarjem drugo mesto
V srednjeevropski ligi je ženska ekipa Calcit Volley že dvakrat osvojila prvo mesto, medtem ko so bili Kamničani predlani tretji, kar je bil do letos njihov največji uspeh v tem tekmovanju.
Miha Štamcar
Kamnik - Na zaključnem turnirju v Pliberku so pred štirinajstimi dnevi naredili še korak naprej, saj so po zmagi nad ACH Volleyjem v polfinalu zaključnega turnirja prišli do svojega prvega finala, v njem pa so morali priznati premoč razpoloženi ekipi Posojilnice Aich/Doba. Dobro formo kamniški odbojkarji potrjujejo tudi v modri skupini domačega državnega prvenstva, v katerem bodo v soboto Kamničanke igrale prvo polfinalno tekmo končnice. ACH Volley je v letošnji sezoni do slovenskega polfi-nalnega obračuna srednjeevropske lige trikrat premagal Calcit Volley, najbolj boleč je bil poraz v finalu slovenskega pokala, Ljubljančani pa so bili veliki favoriti tudi v Pliberku. Toda varovanci Gašperja Ribiča se s tem nikakor niso sprijaznili. Čeprav zaradi poškodbe svoji ekipi niso mogli pomagati kapetan ekipe Andrej Štem-bergar Zupan, Sašo Štalekar in Domen Kotnik, to ni zaustavilo ekipe, ki je z odlično igro presenetila aktualne slovenske državne in pokalne prvake. Utrujeni Kamni-čani v finalu preprosto niso imeli več dovolj moči, da bi premagali še domačo Posojilnico Aich/Dob. »Po treh zaporednih porazih smo proti Ljubljančanom bolj samozavestno vstopili v tekmo. Ob dobrem servisu smo dobro igrali tudi v drugih elementih igre. V finalu smo se sicer borili po svojih najboljših močeh, je pa res, da je bila na drugi strani izredno razpoložena domača ekipa. Poskušali smo vse, da bi prišli
uiiHir J
Odbojkarji si zaslužijo čestitke za največji uspeh kluba v srednjeevropski ligi.
do zmage, vendar so bili domačini boljši od nas. Fantje si zaslužijo čestitke za največji uspeh kluba v srednjeevropski ligi, s turnirjem pa smo lahko v celoti zadovoljni,« je po drugem mestu v Pliberku dejal Gašper Ribič, trener kamniških odbojkar-jev, ki so le teden dni pozneje v derbiju modre skupine domačega prvenstva v dvorani Tivoli v boju za prvo mesto izgubili z Ljubljančani. Toda po dveh uvodnih zmagah - proti Panviti Pomgradu v gosteh in Salonit Anhovu doma - so še vedno v odličnem položaju, da modro skupino končajo na drugem mestu, s tem pa se neposredno uvrstijo v polfinale končnice 1. DOL. »Pomembno je, da je še vedno vse v naših rokah. Na zadnji tekmi proti ACH Volleyju smo prva dva niza igrali dobro, bili konkurenčni, vendar smo imeli nato v tretjem in četrtem nizu preveč težav na sprejemu in posledično v na-
padu. Za nas bo zdaj zelo pomembna sobotna domača tekma z Mariborom in nato prihodnji torek s Hočami v gosteh. Če ti dve tekmi dobimo, nam drugo mesto ne more več pobegniti, tako da bi se lahko v miru pripravljali na polfinale končnice. Glede na težave s poškodbami, s katerimi se soočamo, bi bilo to za nas zelo dobrodošlo,« je še dejal Ribič.
Odbojkarice že v polfinalu
V polfinale končnice državnega prvenstva pa so že uvrščene kamniške odbojkari-ce, ki so imele lepo priložnost, da vanjo vstopijo s prvega mesta. Še po prvem nizu so bile na prvi poti, nato pa so stvari v svoje roke pred skorajda polno kamniško športno dvorano vzele Mariborčanke. »Pred začetkom končnice smo bili na krajšem gostovanju v Italiji, kjer smo igrali prijateljski
tekmi proti ekipama iz italijanske A-2 lige. Na obeh smo resda izgubili, a smo v posameznih obdobjih igre igrali dobro, kar nas navdaja z optimizmom. Veliko napako bi naredili, če bi že zdaj razmišljali o finalnih tekmah z Novo KBM Branikom, kajti Rogožanke bodo vse prej kot lahek zalogaj,« je pred sobotnim obračunom s Formulo Formisom dejal Gregor Rozman, trener ženske ekipe. Neverjetno serijo pa imajo v 2. DOL - zahod varovanke Francija Obolnarja. Druga ženska kamniška ekipa je namreč v tem tekmovanju nanizala že trinajst zaporednih zmag. Njihov zmagoviti niz traja že vse od 25. novembra lani, dva kroga pred koncem tekmovanja pa so si že zagotovile najmanj drugo mesto. Nekaj slabše gre v drugoligaški konkurenci drugi moški ekipi, ki bo tekmovanje končala na devetem mestu.
Mladi kolesarji na pripravah
Kamniška gorskokolesarska ekipa Calcit Bike Team je med šolskimi počitnicami zdaj že tradicionalno opravila priprave v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču.
Kristijan Erjavec
Kamnik - Navkljub slabšim vremenskim razmeram so izpeljali celoten program priprav, ki se jih je udeležilo več kot petdeset otrok, ki so bili zelo motivirani za delo. »Velik napredek se je pokazal pri mladincih, ki so celotne priprave opravili skupaj s članoma Boštjanom Hribovškom in Juretom Be-lakom, za dva dni se jim je pridružil še Luka Tavčar,« je povedal Janez Vovk, predsednik Calcit Bike Teama Ciril Grkman pa je dodal, da ga veseli povezanost mladinske
ekipe. »Pohvaliti je treba tudi trenersko ekipo za prisotnost na pripravah, dobro opravljeno delo, prijaznost in pozitivno motivacijo, ki jo je delila med udeležence,« je za konec še dodal Vovk. Prvič je bil del priprav Simon Erjavec, novi vodja kolesarske šole Calcit Bike Teama. »Glede na to, da so bile to moje prve priprave s trenerske strani, nisem vedel, kaj pričakovati. Kljub nizkim temperaturam in burji nam je uspelo narediti nekaj dobrih treningov tudi z mlajšimi skupinami. Treninge smo sicer prilagajali
glede na vreme, vendar v celoti so priprave uspele tako, kot je bilo predvideno. Sam sem s svojo skupino izredno zadovoljen, ker vsi lepo napredujejo in vsak izmed njih je naredil korak naprej od prejšnje sezone. Kljub temu da smo še v zimskem delu sezone, lahko rečem, da se že veselim dobrih rezultatov v poletnih mesecih. Lepo je spremljati zadovoljne mlade kolesarje. Upam, da vztrajajo na svoji poti.« Mira Kranjec je povedala: »Na pripravah smo se imeli res lepo, tako trenerji kot otroci. Udeleženci smo zelo
uživali. Naučili smo se novih spretnosti na kolesu, se vozili po novih terenih, navezali nova prijateljstva in bili igrivo, nagajivo razpoloženi. Vladalo je sproščeno vzdušje in kljub temu so bili otroci redno in pravočasno pripravljeni na dogovorjene aktivnosti. Velike pohvale vsem! Program smo zaradi vetrovnih razmer prilagodili, iskali smo manj vetrovne terene, vendar kljub temu izvedli vse načrtovane aktivnosti. Izkazalo se je, da so otroci iz pravega testa, in tako smo vremenske razmere izkoristili v svojo korist.«
Odlični na mali prožni ponjavi
Lara Rozoničnik, 9. c OŠ Frana Albrehta
Kamnik - V torek, 13. marca, je na Osnovni šoli Dobrova potekalo polfinalno šolsko državno tekmovanje v mali prožni ponjavi, kjer so učenci Osnovne šole Frana Albrehta pod mentorstvom Tamare Bračič ponovno pokazali izjemno športno oziroma gimnastično znanje.
Uvrstili so se v finale državnega prvenstva
Prvič v zgodovini so učenci nastopili kar z dvema ekipama v kategoriji mlajši učenci. Prvo ekipo so sestavljali: Bine Hrastovec, Vid Čim-žar, Timi Posel, Maks Griljc in Nemanja Milojevič, dru-
go pa Tian Šabljanič, Elija Baloh, Urban Pate, Adis Hajrudinovič in Jan Boltar. Seveda ni manjkala tudi odlična ekipa starejših dečkov v sestavi: Žan Rozoničnik, Matic Škrjanec, Žiga Obradovič, Nik Mujanovič in Jan Inkret. Ta ekipa se je po odličnem prvem mestu na državnem tekmovanju v preteklem letu letos uvrstila v finale državnega prvenstva kot tretjeuvrščena. Najvišje ocene 9,7 za posamične skoke sta prejela Žan Rozoničnik za salto sklonjeno in Žiga Obradovič za salto skrčeno, kar je izredno težko doseči v tako močni konkurenci.
Finalno državno tekmovanje bo 29. marca v Brežicah. Držimo pesti za naše.
Učenci OŠ Frana Albrehta, udeleženci polfinalnega šolskega državnega tekmovanja v skokih na mali prožni ponjavi, skupaj z mentorico / Foto: OŠ Frana Albrehta
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasul^e.sova cesta 4 v Kranju, jo naročite po telefonu 04/201 42 41.ah Va narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po post, se postmna zaračuna po ceniku PoŠte Slovemje.
www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
petek, 23. marca 2018 Kamničan ^
Vaška burka na Selah
Trikrat razprodana predstava Trije vaški svetniki je navdušila tako domačine kot gledalce od drugod.
12
Zanimivosti
Inti dvakrat najboljša
Inti Maček je na državnem šahovskem prvenstvu osvojila dva državna naslova.
Inti Maček velja za velik šahovski talent. / Foto: Bojana Klemenc
Bojana Klemenc
Oševek - Med 24. februarjem in 3. marcem je v Portorožu potekalo 25. mladinsko državno prvenstvo v standardnem in pospešenem šahu. Na osemdnevnem tekmovanju je sodelovalo več kot 250 mladih šahistov v dvanajstih kategorijah, ločenih za fante in dekleta. Mladinsko državno prvenstvo velja za najmnožičnejše šahovsko tekmovanje pri nas, sedemletna Inti Maček z Oševka se ga je letos v najmlajši skupini do osem let udeležila tretjič. Mlada Inti že od samega začetka igra za Šahovski klub Komenda in pri poznavalcih velja za velik talent, kar je z odličnimi rezultati dokazala tudi tokrat. Potrdila je naslov državne prvakinje v pospešenem šahu in osvojila še naslov državne prvakinje v standardnem šahu. Prvenstvo v standardnem šahu za deklice do osem let poteka tri dni, vsak dan pa je treba odigrati od dve do tri partije. Deklice so letos odigrale po sedem partij, Inti pa
je dobila vseh sedem dvobojev. Njen trener Franc Poglajen potrjuje, da je med šahis-ti najbolj cenjen naslov prvaka v standardnem šahu, kjer se igra 60 minut in dodatnih 30 sekund na potezo: »Dokler ne osvojiš naslova v tej kategoriji, pri šahistih ne veljaš nič.« Inti so se z osvojitvijo tega naslova odprla vrata tudi na evropsko prvenstvo v Latviji in svetovno v Španiji. Kam bo odšla, je odvisno od finančnih sredstev, saj šah ni poceni šport, dodajata Intiji-na mama Nina in oče Uroš. Tudi državno prvenstvo v pospešenem šahu, kjer se igra 10 minut in dodatnih 5 sekund na potezo, je naporno, saj se v enem dnevu odigra kar devet kol. Inti si je v devetih odigranih partijah priborila osem zmag in tako kot lansko leto osvojila naslov državne prvakinje. Še vedno ni izgubila veselja do šahiranja, včasih jo le razžalosti, da skorajda nihče več ne želi z njo zaigrati partije, saj po navadi zmaga. Veseli se novih izzivov in naslovov. Nasmejano prikima, da jih bo še kar nekaj.
Bojana Klemenc
Sela pri Kamniku - Na Selah pri Kamniku je bila gledališka dejavnost nekdaj zelo priljubljena, pripoveduje predsednik Športnega in kulturnega društva Sela Boštjan Pivec, zato so se v društvu lansko pomlad odločili, da ponovno oživijo dramsko dejavnost v svojem kraju. Zbrali so ekipo štirinajstih igralcev, medse povabili režiserko Andrejo
Humar Gruden in oktobra začeli z vajami za vaško igro, ki so jo premierno uprizorili v soboto, 17. marca, in jo še dvakrat ponovili dan kasneje v Marijinem domu pri župnijski cerkvi sv. Neže.
»Z uprizoritvijo igre smo v društvu videli priložnost, da ponovno vdahnemo kulturni utrip v prostor Marijinega doma, ki je v preteklosti že služil namenu gledališke
dejavnosti, predvsem pa, da ponovno med seboj povežemo krajane,« pa dodaja Nataša Pivec.
Do premiere sedemindvajset vaj
Andreja Humar Gruden se je svoje naloge zelo razveselila in pove, da je bilo zelo dobro in zanimivo delati z amaterskimi igralci iz Tuhinjske doline, nakar Boštjan Pivec takoj pripomni, da so izredno hvaležni An-
dreji za vso njeno potrpežljivost in dobre nasvete. Vsi sodelujoči so prepričani, da so se v sedemindvajsetih vajah, koliko so jih imeli do premiere, naučili ogromno in upajo, da bodo odrsko igro nadaljevali tudi v prihodnje, hkrati pa se zahvaljujejo za dobro sodelovanje še domačemu župniku in gasilcem, ki so jim odstopili prostor za vaje in samo predstavo.
Kmečka burka s sodobnimi vzporednicami
Trije vaški svetniki, komedija z ljudskim navdihom Maxa Reala in Maxa Ferner-ja, je aktualna v vsakem obdobju.
Vaška igra je postavljena v predvojni čas in govori o treh možeh, ki imajo v vaški skupnosti ugled. Ljudje jih cenijo, predvsem pa so ponosni člani Društva za zaščito čednosti in moralnosti. Vsak je uspešen na svojem
področju, druži pa jih temen madež iz preteklosti, ljubezensko razmerje z vaško natakarico. Vsi trije so za svoje grehe in molk dolga leta plačevali, vendar se stvari nevarno zasučejo, ko se v vasi pojavi učitelj, ki prinese vest o pismih, v katerih se skriva vsa preteklost. Zabavna igra je gledalce podučila z naukom, da grehe iz preteklosti lahko pritajiš in zadušiš za nekaj časa,
vedno pa pride dan, ko se z njimi srečamo in nam jo zagodejo.
Komičnih situacij, zadreg in igric tako ni in ni manjkalo, saj se je vsaka vloga izmota-vala, kot le zna in more. Igralci Aleš Štrajhar, Mojca Sušnik, Maruša Hribar, Boštjan Pivec, Franci Orehek, Jerneja Berlec, Urban Golob, Nataša Pivec, Domen Poljan-šek, Mare Tonin, Franci Vrankar, Maruša Mali, Špela Repič in Tilen Trebušak so zanimivo in tudi s smeh vzbujajočimi karikaturnimi niansami izrisali svoje like, da so ti učinkovito zaživeli pred publiko. Gledalci so se zabavali ob veliki zadregi svetnikov in župana, ki so spretno skrivali svoje mladostne grehe in vsi trije plačevali preživnino za otroka, ki ga nikdar ni bilo. Igra Trije vaški svetniki je po značaju sicer komedija ali burka iz naše preteklosti, vendar pozoren gledalec lahko kaj hitro potegne vzporednice v današnji čas, ko so se moralne vrednote že skoraj povsem izgubile in je poštenje že kar težko najdena vrlina. Dokler je vsa stvar samo na jeziku, še nekako gre, ko pa je poštenje in čednost treba spraviti v dejanja, pa se vsa stvar po navadi zaplete. Prikazana igra je vsebovala obilo humorja, komičnih zapletov in razpletov. Njen glavni namen je po besedah ustvarjalcev iz Športnega in kulturnega društva Sela zagotovo bil nasmejati in razvedriti zbrano občinstvo, kar jim je v enourni sproščeni predstavi zagotovo tudi uspelo.
Veseloigra Trije vaški svetniki je nasmejala Selane. / Foto: Bojana K

SUV 3008 za 21.790 €*
SUV 2008 za 12.990 €*
SUV 5008 za 23.970 €*
PROGRAM UGODNOSTI
PEUC E OT pripokoCaTOTAL.
peugeot.si
* Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Active (1,2 PureTech 82) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 12.990 EUR; mesečni obrok je 139 EUR pri pologu v višini 3.990 EUR in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 18.1.2018 znaša 8,1% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 5,6%; financirana vrednost 9.000 EUR; skupni znesek za plačilo 15.341 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Ponudba velja do 30. 4. 2018.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,6 do 7,3 l/100 km. Izpuh COr od 95 do 165 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0123 do 0,0663 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00203 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,36. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMI0 in PM25 ter dušikovih oksidov.
IQbex RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si
Skuhajmo v A
minutah^, v/
Cena knjige je 11,90 EUR + poštnina 256 strnni; 300 x 230 mm; mehka vezava
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranje, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocninegg-glas.ei. Čejo naročite po pošti, se poštnina zasačuna po ceniku Pošte Slovenije.
200 preprostih receptov za zelo zaposlenega kuharja: zdravi prigrizki, družinska kosila, hitro
pripravljene poslastice in druge dobrote; več kot 750 fotografij.
stntZ
I www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
Kamničan ^ petek, 20. aprila 2018
!3
Društva
Skrbijo za varnost v cestnem prometu
Na rednem občnem zboru so se v začetku marca zbrali tudi člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - Predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik Franc Pivk je s pozdravnimi besedami, namenjenimi tudi županu Marjanu Šarcu, ki se je odzval njihovemu vabilu, podal informacije o delu združenja v lanskem letu: »V preteklem letu smo obeležili 60 let obstoja in delovanja Združenja, kar je bilo
prepoznano ne le s strani naših članov, temveč tudi s strani župana Marjana Šar-ca, od katerega smo prejeli zahvalo. Poleg tega smo v mesecu oktobru s strani Javne agencije Republike Slovenija za varnost prometa prejeli svečano listino kot najvišje priznanje za dolgoletno, prizadevno in uspešno delo na področju prometne varnosti. Omenjeni priznanji sta tako potrditev, da
Za vse načrtovane programske aktivnosti so člani v lanskem letu porabili kar 245 ur prostovoljnega dela in pri tem prevozili 640 kilometrov.
je poslanstvo in delo, ki ga opravlja naše Združenje, družbeno koristno delo tako v lokalni skupnosti kakor tudi širše, kar je dodatna spodbuda za vztrajanje in poglabljanje tega pos-
Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik so z občnim zborom vstopili v enainšestdeseto leto delovanja. / Foto: Občina Kamnik
lanstva. Šestdeset let obstoja smo člani Združenja v lanskem oktobru počastili s piknikom, ki se ga je udeležila več kot polovica vseh članov s svojimi boljšimi polovicami,« je povzel Franc Pivk in se ob tem zahvalil tudi vsem donator-jem, ki podpirajo njihovo združenje.
Povedal je, da so za vse načrtovane programske aktivnosti njihovi člani v lanskem letu porabili kar 245 ur prostovoljnega dela in pri tem prevozili 640 kilometrov. »Delamo za dobro lokalne skupnosti in svojih najmlajših, zato se udeležujemo vseh preventivnih akcij na področju prometa v svoji občini,« so poudarili člani delovnega predsedstva in predstavili tudi vsa druga poročila.
Članom združenja se je za dolgoletno delo in vse aktivnosti, ki so usmerjene v večjo varnost v cestnem prometu, zahvalil župan Marjan Šarec in izrazil željo, da bi tudi v prihodnje lepo sodelovali. Pred neformalnim druženjem je župan podelil tudi enajst jubilejnih značk.
Zbor kamniških turnih smučarjev in kolesarjev
Bojan Pollak
Kamnik - V Sloveniji se precej ljudi ukvarja s turnim smučanjem in (turnim) kolesarstvom, vendar so organizirani ločeno. Edino v okviru Planinskega društva Kamnik sta ti dve dejavnosti združeni v enem odseku - Turno-s-mučarskem in kolesarskem odseku. Njegovi člani v kopnem kolesarijo, ko je sneg, pa turno smučajo, in to predvsem zaradi uživanja v naravi. Velik poudarek dajejo organizaciji skupnih tur, druženju in ozaveščanju o varovanju naravnega okolja in nevarnostih gibanja v njem.
V	letu 2017 je bilo 33 aktivnih članov.
V	torek, 6. marca, so se zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru. V preteklem obdobju so poleg re-
dnih mesečnih sestankov izvedli tečaj turnega smučanja in nekaj predavanj - od prve pomoči do predavanj o smučanju, planinstvu in podobnem. Udeležili so se tečaja GRS Kamnik za varnejše gibanje v gorah. Poleg vodenih tur je bilo opravljeno še veliko nevodenih. Sodelovali so na mladinskem taboru Vesele gorice Planinskega društva Kamnik v dolini Nadiže. Izvedli so dve odpravi - marca na 5610 m visoki Damavand v Iranu, nato pa še na 6120 m visoki Denali na Aljaski. Pri obeh so seveda uporabili turne smuči.
Letos je bil volilni zbor, a so se člani odločili, da zaupajo še en mandat dosedanjemu vodstvu: načelnik je Simon Berlec, namestnik načelnika Vital Vek, tajnik Jure Ravni-
kar, blagajnik Klemen Rom-šak in člana UO Bogdan Jamšek in Primož Brišnik. Program aktivnosti za letos je podoben lanskemu. Trenutno že petič zapored poteka tečaj turnega smučanja, pri čemer se poleg začetni-škega izvaja še nadaljevalni tečaj. Marca so že šli na najvišji vrh Turčije, 5165 m visoki Ararat, z namenom smučanja z njega. Seveda pa bodo vse leto izvajali tudi skupne smučarske in kolesarske ture. V aprilu začnejo s turno-kolesarskim tečajem, na katerega vabijo vse, ki jih to zanima. Organizirana bodo tudi predavanja z različno vsebino. Redni mesečni sestanki so vsak prvi torek v mesecu ob 20. uri na PD Kamnik.
V svoje vrste vabijo vse, ki jih zanima smučanje in ko-
lesarjenje kot oblika gibanja v gorah in planinah.
Spominski pohod za smučko in cepin
Člani AO Kamnik so imeli pohod v spomin na preminule svoje člane januarja letos, tradicionalni Kamniški memorial za smučko in cepin, ki je namenjen spominu vseh članov in članic PD Kamnik, ki so izgubili življenja v gorah, bo zadnjo nedeljo v marcu, torej 25. marca, če le bodo ustrezne razmere. Vsak udeleženec, ki bo prišel v nedeljo do 12. ure v kočo na Kamniškem sedlu in imel s seboj cepin in dereze oz. še smuči, se prijavil in dal manjši prispevek za stroške, bo dobil vroč čaj, enolončnico in spominsko kolajno.
General Maister skozi otroške oči
Jasna Paladin
Kamnik - Člani KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majol-ka so minulo soboto pripravili dan odprtih vrat svojih prostorov na Šutni in otroško ustvarjalno delavnico z naslovom General Maister skozi otroške oči. »Dopoldne se je pri nas zvrstilo veliko otrok. Po kratkem opisu, kdo
je bil general Maister, se je vsak po svoje lotil zabavnega dela. Glina je vse udeležence očarala, tako da so naredili veliko zelo različnih izdelkov. Ko so prišli starši po svoje otroke, ti skoraj niso hoteli domov,« je povedala Alenka Mele in dodala, da so popoldne pripravili še družabno srečanje članov, ki ga bodo večkrat ponovili.


u, ¡jcre tli
Po dveh
razprodanih delih planinskega vodnika
Pozdravljene, gore je Jelena Justin
najlepše vzpone zbrala v tretji knjigi. Vzpone je razporedila od nezahtevnih do
zelo zahtevnih, da si bo vsak lahko sam zase izbral najprimernejšo pot.
Redna cena vodnika je 20 EUR. Če ga kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
| www.gorenjskiglas.si
1C
Gorenjski Glas
Kamniški sudoku
LAŽJI SUDOKU
4		5		8				7
						5	2	
	2			6	7		1	
1	3				8			
6								1
			3				9	8
	8		4	3			6	
	6	9						
2				7		1		3
TEŽJI SUDO KU
9	2			1			4	
4		5				1	3	
				4	3			
9		23						
			7		7			
	9					3		1
			3	3				8
	8	5				9		2
	6			2			4	45
Navodilo za reševanje: vkvadrate vpišiteštevila od1do 9tako,da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
Rešitev:
Rešitev
14
petek, 23. marca 2018 Kamničan ^
Prireditve
Prireditve v marcu in aprilu
Sreda, 28. marca, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Osrednja slovesnost ob prazniku občine Kamnik s podelitvijo priznanj Občine Kamnik
Sreda, 4. aprila, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Študentski Klub Kamnik: Kvatropirci X Tjaša in Uroš
Dobrodelni koncert
Cena vstopnice: 10 evrov v predprodaji/15 evrov na dan dogodka
Četrtek, 5. aprila, ob 17. uri in 18.30, Velika dvorana DKK
KŠD Štumf in ŠODR Teater: Rdeča kapica
Igrana otroška predstava
Abonma Kam'nček, izven. Cena vstopnice: 5 evrov
Petek, 6. aprila, ob 19.30, Velika dvorana DKK Gledališka skupina GSŠRM Rudolfi: Alpska idila
Komedija, vstop prost!
Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic na blagajni Doma kulture Kamnik
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK
Petek, 23. marca, ob 21. uri, MC Kotlovnica Katzen Kabaret
Večer osupljivih kabarejskih točk
Torek, 27. marca, ob 18.30, MC Kotlovnica Večer retro igranja: Snes classic - Super Mario kart
Mario v resni dirkaški simulaciji si lahko tudi ti!
Petek, 30. marca, ob 21. uri, MC Kotlovnica Mc7 koncert: Sky smokers
Večer rokovske glasbe
Sobota, 31. marca, ob 20. uri, MC Kotlovnica Benjamin Zajc: Medene solze
Zadnja ponovitev pred premiero drugega dela!
Četrtek, 5. aprila, ob 19. uri, MC Kotlovnica Pesniški performans - realizem je rezerviran za klovne
Predstavitev poezije Toma Vebra
Petek, 6. aprila, ob 20. uri, MC Kotlovnica Improigre
Večer še ne videnih improviziranih zgodb
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK - PROJEKT VEČGENERA-CIJSKI CENTER LJUBLJANA
Petek, 23. marca, ob 9. uri, MC Kotlovnica
Skupina za samopomoč Marjetice vabi na pohod iz Horjula
na Koreno nad Horjulom
Start na parkirišču pri MC Kotlovnica - Dom kulture Kamnik, za prevoz uporabljamo osebne avtomobile. Obvezne predhodne najave na info@kotlovnica.si.
Nedelja, 25. marca in 1. aprila, ob 16. uri, MC Kotlovnica Improigrarije
Delavnica priprave impro nastopa. Obvezne predhodne najave na info@kotlovnica.si.
Četrtek, 29. marca in 5. aprila, ob 16. uri, Makadam -Dnevna soba, Alprem Ustvarjalnice v Dnevni sobi
Kreativno druženje za otroke in mladino
Torek, 3. aprila, ob 17. uri, KIKštarter Startup šola podjetništva
Obvezne predhodne najave na info@kotlovnica.si
Petek, 6. aprila, ob 9. uri, MC Kotlovnica Skupina za samopomoč Marjetice vabi na pohod na Kurešček
Start na parkirišču pri MC Kotlovnica - Dom kulture Kamnik, za prevoz uporabljamo osebne avtomobile. Obvezne predhodne najave na info@kotlovnica.si.
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Sobota, 24. marca, od 9. do 15. ure, park Vse lepo o vrtnicah
Dogodek za vse ljubitelje vrtnic. Dogodek je plačljiv. Več informacij na www.arboretum.si.
Nedelja, 25. marca, od 11. ure do 11.30, vhod v park Narodna galerija v Arboretumu - sprehod s kustosom
Ob reprodukcijah bo kustosinja predstavila tri priljubljene galerijske slike in ustvarjalce, ki so pomembno zaznamovali slovensko umetnost ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Vodenje je brezplačno, palača se vstopnina v park. Prijave na prireditve@arboretum.si.
Sobota, 31. marca, od 10. do 11. ure, pristava Velikonočna delavnica
Izdelali bomo pirhe, ki jih bomo pobarvali z naravnimi barvami. S seboj prinesite jajce in tanko najlonsko nogavico, s katero bomo pritrdili liste rastlin. Delavnica je namenjena otrokom, zaželeno je spremstvo staršev. Delavnica je brezplačna, plača se vstopnina v park. Prijave na prireditve@arboretum.si.
TERME SNOVIK
Sobota, 31. marca, od 11. do 13. ure, Terme Snovik Barvanje pirhov s Palčkom Snovičkom za otroke
Delavnica je primerna za otroke od 4. leta dalje.
Nedelja, 1. aprila, od 12.30 do 14. ure, Terme Snovik Velikonočne igre nekoč in danes: Balinčanje, sekanje, ciljanje ...
HIŠA KERAMIKE
Ponedeljek, 2. aprila, od 10. ure do 12.30 Ustvarjalno dopoldne z Živo Slavec
Delavnica oblikovanja gline za odrasle poteka vsak ponedeljek dopoldne
Torek, 3. aprila, od 18. ure do 20.30 Oblikovanje uporabne keramike
Delavnica za odrasle, ki jo vodi oblikovalka Sanda Kurbus Zore, bo potekala štiri zaporedne torke popoldne.
Sreda, 4. aprila, od 10. ure do 12.30 Delavnica za vse generacije
Delavnica, kjer lahko skupaj s svojim otrokom ali vnukom izdelujete simpatične keramične izdelke in jo bo vodila lončarka Mojca Žalik, bo potekala ob sredah dopoldne.
Četrtek, 5. aprila, od 18. ure do 19.30 Vrtna mala plastika
Delavnica za odrasle, kjer bomo pod vodstvom oblikovalke keramike Tatjane Gomboc Jerman izdelovali male dekorativne elemente za vrt. Potekala bo tri zaporedne četrtke popoldne.
Petek, 6. aprila, od 17. ure do 19.30 Delavnica za vse generacije
Delavnica, kjer lahko skupaj s svojim otrokom ali vnukom izdelujete simpatične keramične izdelke in jo bo vodila lončarka Mojca Žalik, bo potekala ob petkih popoldne.
Sobota, 7. aprila, od 11. do 12. ure Otroška delavnica
Enourna delavnica oblikovanja gline poteka vsako soboto. Z otroki se igra naša članica, mlada slikarka Anna Rosa Tomšič Jacobs. Otroške delavnice so brezplačne. Predhodno znanje ni potrebno.
Za vse delavnice (razen za otroško) prosimo za predhodne prijave na kud.hisakeramike@gmail.com ali po telefonu na št.: 031 645 645.
DRUŠTVO SV. JAKOBA
Petek, 23. marca, ob 18. uri, Krajevni dom Šmarca Neznani Kamnik in njegovo jezero
Marija Klobčar že dolgo raziskuje kamniško zgodovino na podlagi ljudskega izročila, materialnih najdb, krajevnih imen. Izročilo o kamniškem jezeru je v zadnjih dvesto letih zelo zaznamovalo poglede na preteklost kamniškega območja.
PRVO SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO LIRA
Nedelja, 25. marca, ob 16. uri, Glavni trg Pozdrav pomladi
KLUB GORSKIH TEKAČEV PAPEŽ
Sobota, 31. marca, ob 10. uri, Dom krajanov na Vegradu 23. gorski tek k Sv. Primožu
Razglasitev rezultatov ob 12. uri na cilju pri cerkvici sv. Primoža
KOŠARKARSKI KLUB KAMNIK
Sobota, 17. marca, od 19. ure do 20.30, Športna dvorana Kamnik Liga za prvaka 3. SKL
Kamniški košarkarji se borijo za prvaka lige. ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK
Sobota, 24. marca, ob 8. uri, Glavna tržnica Kamnik Dobrodelni marec: Tržnica slaščic
Študenti bomo pripravili slastne in lične slaščice, ki jih boste za prostovoljni prispevek lahko podarili najbližjim, mi pa bomo vsa zbrana sredstva namenili dijakinjama GSŠRM-ja.
Nedelja, 25. marca, ob 9. uri, Športna dvorana Kamnik Dobrodelni marec: Turnir v odbojki
Tradicionalni odbojkarski turnir, s katerim zbiramo denar za 4-član-sko družino, ki se komaj prebija skozi mesec. Lepo vabljeni vsi navijači, zabava je zagotovljena.
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com
u
KAMNIK
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko am v marcu? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.visitkamnik.com.
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Torek, 27. marca, ob 19. uri, dvorana knjižnice Slovenologija - pogovorni večer dr. Noaha Charneyja z gosti: Starodavne borilne veščine
Tokratna gosta bosta Jerca Primc in Roman Vučajnk, člana mednarodnega društva, ki povezuje študij zgodovinskih borilnih tehnik in jih prakticira kot organiziran šport, na primer sabljanje z velikimi meči.
Torek, 3. aprila, ob 19. uri, dvorana knjižnice Enajsta šola o antiki: Antična Fortuna in Ahelajev rog izobilja
Predavatelji Verena Perko, Breda Podbrežnik Vukmir in Rafko Urankar bodo v 3. ciklu o antiki govorili o Ahelajevem banketu, Indiji Koroman-diji ter predstavili staro mestno jedro Kranja.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Sreda, 28. marca, ob 16. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra
Odprtje novih prostorov v rojstni hiši in odprtje razstave Oj, ta vojaški boben
O prvi vojni iz zasebnih zbirk na Kamniškem
Četrtek, 29. marca, od 10. do 18. ure, Rojstna hiša Rudolfa Maistra
Prost vstop v Rojstno hišo Rudolfa Maistra
Ob rojstnem dnevu generala Rudolfa Maistra in ob prazniku Občine Kamnik
Četrtek, 5. aprila, ob 18. uri, Muzej - grad Zaprice Predstavitev novega Kamniškega zbornika 2018
Predstavila ga bo glavna urednica dr. Marjeta Humar.
DOM KULTURE KAMNIK
Sobota, 24. marca, ob 19. uri, Velika dvorana DKK KUD Oksimoron - Ivan Cankar: Za narodov blagor
Komedija s poletom
Cena vstopnice: 10 evrov / 8 evrov
Torek, 27. marca, ob 19.30, Klub Kino dom // RAZPRODANO
Glasba z okusom: Marko Hatlak
Koncert z izbrano večerjo
Cena vstopnice: 12 evrov
140 strani, 190 x 245 mm, mehka vezava
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
| www.gorenjskiglas.si
Knjiga Kuhajmo brez glutena je kuharski vodnik od nakupov do receptov. V knjigi boste našli napotke za osnove kuhanja, kakšna je idealna kuhinjska shramba, kje nakupujemo, kako pripravljamo jedi in najboljše recepte 100% brez glutena.
Preko 50 receptov je razdeljeno na kruh in peciva za zajtrk, prigrizke, predjedi in jedi ter sladice.
1090
IO EUR
Gorenjski Glas
Kamničan ^ petek, 20. aprila 2018
!3
DEŽURNE SLUŽBE:
JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524
Zanimivosti, zahvale
Kamniški alpinisti med najboljšimi
Letošnji občni zbor AO Kamnik je bil 15. marca. Odsek šteje 156 članov, od katerih je aktivnih 62. Skupaj so opravili več kot tisoč vzponov.
Bojan Pollak
Kamnik - Zima 2016/17 v nižinah ni prinesla veliko snega, v hribih ga je pa bilo ravno toliko, da so bile razmere ugodne za številne zimske pristope, preplezane grape in ledne slapove. Ko je sneg pri nas skopnel, se je plezanje nadaljevalo. Naj tu med množico preplezanih smeri omenimo samo Skal-ški tris (Skalaška v Špiku, Skalaška v Škrlatici in Skalaška v Triglavu), ki sta ga v enem dnevu opravila Primož Lavrič in Žiga Oražem. Poleti so obiskali Dolomite v okolici Cortine d'Ampezzo. Iz AO Kamnik jih je bilo sedem (Andreja Burja, Matic Grojzdek, Florjan Lajmiš, Sandra Janežič, Klemen Pa-vlič, Klemen Romšak (alpinist) in Mojca Zajc). Preplezali so več kot petnajst različnih smeri.
Oktobra je Žiga Oražem skupaj z Matijo Volontar-jem iz APO Jesenice preplezal v Grandes Jorasses Cassinovo. Sploh je bil Ora-žem eden od najaktivnejših v preteklem letu, tudi v okviru SMAR, ki je avgusta obiskala Španijo (Picos de Europa), novembra pa Maroko (Visoki Atlas).
Okoli 1. novembra so plezali
v Turčiji (Andreja Burja, Florjan Lajmiš) in v Pakleni-ci (Marjana Hostnik, Primož Hostnik, Matej Bizjak, Juta Pavlič, Mojca Zajc, Klemen Romšak) in na Malti (Blaž Primc). Vsekakor velja omeniti še vzpon Ceneta Griljca, ki je konec julija za svoj 84. rojstni dan sam preplezal Zajedo v Brani, ocenjeno s V-/IV-III! Četrtega decembra 2016 so šli v Patagonijo Matej Bala-žic (AO TAM Maribor), Blaž Gladek (AO Kamnik) in Marjan Kozole (AK Vertikala), a jim je slabo vreme preprečilo izpolnitev večine ciljev. Tudi Ambrož Bajde, Matej Mučič in Žiga Oražem, ki so šli v Patagonijo 9. januarja, niso imeli sreče z vremenom. Kljub temu so veliko plezali v dolini, v hribih pa jim je v 25 urah uspelo preplezati smer Whillans--Cochrane (5+, 70°, M6+) v Poincenotu (3002 m). Dejan Kuserbanj iz AO Kamnik in Daniel Žagar iz AO Celje sta nameravala priti na najvišji vrh Južne Amerike, 6962 m visoko Acon-caguo. Pri prvem poskusu vzpona je Dejan zbolel za pljučnim edemom in je moral sestopiti v bazo, medtem ko je Daniju uspelo priti na vrh. Daljše poslabšanje vremena pa ni dovolilo Dejanu še enega poskusa.
Odprava na Denali sicer ni bila v okviru AO, vendar so vsi udeleženci bili ali pa so še člani AO: Cene Berčič, Lado Kladnik, Emil Tratnik (iz Idrije, alpinistično šolo je opravil v Kamniku in bil tudi član AO Kamnik) in Vital Vek. Tokrat so bili uspešnejši. Podobno velja tudi za turnosmučarsko odpravo na Demavand (5.610 m) v marcu. V njej so bili Bogdan Jamšek, Pavle Ocepek, Tomaž Pibernik in Peter Zar-nik, ki so bili vsi nekdaj pripravniki AO Kamnik. Ods-mučali so prav z vrha, nato pa malo raziskali okolico. Zato je bila pa toliko bolj uspešna odprava na Ardžu-no, v indijski Himalaji, v območju Kištvar. Alešu Česnu iz (AGK Kranj), Urbanu Novaku (AO Kamnik) in nedvomno trenutno enemu najboljših svetovnih alpinistov Marku Prezelju (Ao Kamnik) je uspelo preplezati novo smer.
Od 18 vpisanih v alpinistično šolo (AŠ) jih je devet pridobilo naziv mlajšega pripravnika. Nova AŠ se je začela spomladi. Vodstvo je prevzel Tadej Krišelj, ki si je zamislil izvedbo v duhu slovenske mladinske alpinistične reprezentance - tečajniki naj bi bili čim bolj samostojni. Preizkusna tura marca je bila združena z bivakiranjem pod Vežico, nato pa po snegu na Koro-šico in čez Presedljaj nazaj. V nadaljevanju se je pokazalo, da je tak način za tiste, ki so sicer hodili prej po hribih, vseeno malo prezahteven in prenevaren in da je bolje slediti preizkušenim didaktičnim načelom postopnosti. Zato je vodenje šole prevzel Jaka Capuder. So pa tečajniki šolo vzeli zelo resno, tako da jo je od 12 vpisanih končalo kar enajst. Tokratni občni zbor ni bil volilni, zato bo staro vodstvo pomagalo pri izpeljavi načrtov, ki so kar zahtevni. Poleg osnovne alpinistične in drugih dejavnosti (tabori Komna (turno smučanje), Dabor-ski kukovi, Arco, Pipa miru, Alpe (Francija), tabor na Klemenči jami, alpinistična šola, ki se je že začela in jo vodita Ambrož Bajde in Matej Mučič, tekma na Pero-vem, nogomet na Korošici itd.), so predvidene odprave v Tibet na Dodžicengo (5.662 m, Marko Prezelj, Urban Novak), v Nepal na Vrh 41 (Peak 41, 6.648 m, Žiga Oražem ...), v Peru na Alpamayo (5.947 m, Blaž Gladek, Dejan Kuserbanj, Alen Voljkar) in odsekova odprava v Gruzijo v začetku leta 2019.
MALI OGLASI
Za pridružitev timu iščemo ambiciozne, delovne in vztrajne ljudi, ki
prepoznajo dobro idejo. Inf: 031 799 891
Vzdrževanje objektov, Barbara Kotnik s.p., Vranja Peč 18, 1241 Kamnik
www.pogrebnik.si
Odšla si mnogo prerano s potjo nedokončano, čeprav tvoj dih je zastal, spomin nate bo večno ostal.
Mnogo prezgodaj nas je v 32. letu nenadno zapustila
Jelena Jeftenic
Pogrešali jo bomo!
Primož, prijatelji in sosedje Marec 2018
ZAHVALA
Odhajal si od nas, počasi, neopazno vsa zadnja leta. Ostal je samo še tvoj topel nasmeh, tvoj dotik rok, samo še ljubezen.
Miha Kač
(24. 10. 1942-5. 3. 2018)
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam s toplo besedo in stiskom rok stali ob strani v času slovesa. Hvala za lepo opravljen obred, za ganljive besede slovesa, pevcem za občuteno zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Meta ter hči Karla in sin Primož z družinama
ZAHVALA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
Karmen Kremžar Poličnik
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste bili del njenega življenja. Hvala vam za vse tolažilne besede, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, darovane sveče in ostale darove, za vsak stisk roke in topel objem. Zahvaljujemo se kolektivu OŠ Toma Brejca in učencem 6. a in 8. b, kolektivu gimnazije Rudolfa Maistra in dijakom 3. č, mentorjem musicala The Tribe, PŠ in PK Miki Domžale, kolektivu VDC Vrhnika - Idrija. Zahvala gre tudi pevcem skupine Grm za lepo odpete pesmi, Barbari Humar za prebrane besede slovesa in gospodu župniku Pavletu Piberniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, pa vas nismo posebej poimenovali. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo predrago Karmen v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47
^KPK
24 UR NA DAN
Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK
ZAHVALA
Like a bird on the wire Like a drunk in a midnight choir I have tried in my way to be free (L. Cohen)
Nepričakovano me je zapustil oče
Rudolf Petric
1. 1. 1959-17. 2. 2018
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče ter tolažilne besede. Hvala pevkam, glasbenicam ter govorniku za lep obred.
Sin Rudi in vsi ostali žalujoči
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal svoje sem moči, zaprl trudne sem oči.
V 78. letu življenja nas je zapustil mož, brat in stric
Janez Drolc
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in prav vsem, ki ste mi izrekli besede sožalja, darovali sveče, poklonili dar za maše in za potrebe cerkve ter ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala župniku Nikolaju Štolcarju, pogrebcem, pevkam, trobentaču, govornikoma Marjanu Poljanšku ter Ivanu Žibovtu, Združenju šoferjev in avtomehanikov Kamnik, veteranov vojne za Slovenijo, praporščakom in pogrebnim storitvam Ropotar, še posebej pa sosedom za vso pomoč. Vsem in vsakemu posebej - hvala!
Žena Angelca Golice, marec 2018
ZAHVALA
Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe.
V 82. letu se je od nas poslovil naš dragi mož, ati, dedek, pradedek, brat, stric in svak
Franc Šoštarič st.
(1936-2018) iz Volčjega Potoka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, besede sočutja, darovane sveče, cvetje, darove in svete maše. Hvala g. župniku Luku Demšarju za lepo opravljen pogrebni obred in prijazne besede, pevcem kvarteta Grm za sočutno in ganljivo zapete pesmi, praporščakom in trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi Volčji Potok, Žeje pri Dobu, Hudo pri Radomljah, Kamnik, Ptuj, Moravče, Ljubljana Marec 2018
72
petek, 23. marca 2018 Kamničan ^
Kamničan
Priprave na veliko noč
V nedeljo, 18. marca, je v Snoviku potekal 13. Velikonočni sejem, na Budnarjevi domačiji pa 6. Festival cvetnonedeljskih butaric.
Bojana Klemenc
Snovik, Zgornje Palovče -
Turistično društvo Tuhinjska dolina in Terme Snovik so v nedeljo organizirali tradicionalno etnološko prireditev, trinajsti Velikonočni sejem, ki so ga letos obogatili z nekaj novostmi. Dogodek združuje lokalne pridelovalce, rokodelce in obrtnike, ki ponujajo pristno lokalno pridelano hrano in tradicionalne izdelke na temo velikonočnega časa. Na letošnjem sejmu je sodelovalo več kot petdeset razstavljavcev. Na stojnicah ni manjkalo domačega kruha, potic, peciva, klobas in šunke, medu, pijače, domačih likerjev in drugih dobrot, predstavljena pa so bila tudi nekatera stara opravila, značilna za predvelikonočni čas. Učiteljice iz OŠ Šmartno v Tuhinju so za otroke pripravile ustvarjalne delavnice s praznično tematiko. Na tokratnem sejmu je prvič pote-
kala tudi Zelemenjava - izmenjava semen in sadik, kjer pa so menjali tudi znanje, izkušnje ter ideje ljubiteljev vrtnarstva. Največ pozornosti pa je požela nova pridobitev turističnega društva - mobilni prireditveni prostor oz. šotor, postavljen nasproti term, v katerem bodo od sedaj naprej prireditve lahko potekale ob vsakem vremenu. Da je nova pridobitev še kako dobrodošla, se je pokazalo že tokrat, saj se je zaradi zimskega vremena prireditev nemoteno odvijala v toplem in suhem prostoru. Tudi zato je bil ob svečanem odprtju prireditveni prostor do zadnjega kotička napolnjen z obiskovalci. Zbrane goste so pozdravili Ivan Hribar, podžupan Matej Slapar, direktorica Term Snovik Petra Zlotoper ter predsednik LAS Srce Slovenije Željko Savič. Dogajanje sta popestrila Godba Tuhinjske doline in prvič izvedeno zabavno tek-
movanje v hitrostnem ribanju hrena. Pred začetkom tekmovanja je obiskovalcem vse dobre lastnosti hrena, ki je ena izmed najpomembnejših jedi na velikonočni mizi, predstavila znana pre-hranska strokovnjakinja Marija Merljak, na tekmovanje pa se je prijavilo devet moških in ena ženska predstavnica. Prvi zmagovalec in zdaleč najhitrejši v ribanju hrena je postal Janko Trebu-šak, ki je za nagrado osvojil masažo hrbta v termah. Ob razglasitvi se je zadovoljno pošalil, da se mu bo zaradi hitrostnega ribanja nagrada res prilegla.
Butarice v Budnarci
Na Budnarjevi domačiji v Zgornjih Palovčah je v nedeljo v organizaciji TD Kamn'k potekal 6. Festival cvetnone-deljskih butaric. V hiši, osrednjem prostoru domačije, so si obiskovalci lahko ogledali postopek izdelovanja buta-
ric, ki sta ga prikazali domačinki Bernarda Kvas in Fani Sovinjšek ter Janko Čebulj iz Krašnje, hkrati pa so se v izdelovanju preizkusili tudi sami obiskovalci. Bernarda Kvas, pravijo ji tudi Gmaj-narjeva, butarice in t. i. cvet-nonedeljske žegne ali snope izdeluje več kot petinštirideset let. Je prava mojstrica povezovanja zelenja, ki ga je v dneh pred srečanjem nabrala v palovških gozdovih. »Delam v glavnem snope, velike in manjše. To je butara, izdelana iz bršljana in drugega zelenja, na vrhu pa je lahko brinje. Za obod butare potrebujem sedem leskovih vej in okrog njih polagam liste, ki jih močno povijam z vrvico. Na enakomernih višinah dodam še bršljanove liste s črnimi kroglicami. To ponavljam in vedno zaključim s povitjem. Včasih tako butaro okrasim še z jabolkom ali pomarančo. Danes brinja nimam, uporabljamo bršljan, cipreso
Zmagovalec v ribanju hrena je postal Janko Trebušak (na
desni) . / Foto: Bojana Klemenc
V Budnarjevi hiši so prikazali postopek izdelovanja butaric.
in oblance. Trenutno so zelo moderne butarice iz zelenja ali butarice z belimi oblan-ci,« pripoveduje Bernarda. V spodnjem razstavnem prostoru domačije pa so na ogled postavljene butarice iz
različnih krajev širom Slovenije. Na razstavi se predstavljajo različna slovenska društva, ki s povezovanjem zelenja ohranjajo slovenski ljudski običaj pred cvetno nedeljo.
Digestat iz Bioplinarne Ihan
Digestat je brez dodanih umetnih snovi in je okolju prijazno gnojilo. Vsebuje veliko hranilnih snovi in mineralov ter
posebno mikrobakteriološko floro, zato je odlično nadomestilo mineralnim gnojilom, saj povečuje rast in količino pridelka.
Kako do gnojila?
Pokličite 041 934 987
Digestat lahko v bioplinarni prevzamete sami ali pa se dogovorite za dostavo.
Energija za življenje
Več na www.petrol.si/gnojilo