LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO Slogajači ENTERED AS SECOND CLAS«! TUTA^TF-R OCTOPFR tt. I*TQ. AT POST OFFICE AT CHICAGO,ILL., UNDER THE ACT OF MARCH ?cd 1879. 'ffhesloga tlači/ ŠTEV. (No.) 101. CHICAGO, ILL., TOREK, 29. AVGUSTA— TUESDAY, AUGUST zg. 1922. LETO (VoL) VIET RUSIJA PROTI FRANCIJI. TROCKY OBLJUBLJA POMOČ NEMČIJI V SLUČAJU. DA JO NAPADE FRANCIJA. Moskva, 28. avgusta. — Vsled zadnjega nastopa Francije proti Nemčiji glede reparacijskega vprašanja se je splošni politični položaj zelo spremenil v celi Evropi. Kar so politični opazovalci sanjali, da je možnost, da se sovjetska Rusija pridruži Nemčiji v boju proti zapad-nim zaveznikom, se udejstvuje vedno bolj in bo skoro gotovo tudi do tega prišlo, ako vpoštevamo, da 1-majo slovansko Rusijo v krempljih Zidje, otroci Izraela. Na zadnjem sestanku sovjetskega vojnega sveta v Moskvi se je Troc-ky izrazil, da sovjetska Rusija ne bo nikdar trpela, da bi Francija zasegla rusko pokrajino in njene bogate industrijske naprave. S tem je takorekoč namignil Nemčiji, da slednja lahko računa na pomoč Rusije. Anglija, ki je zadnje čase nekoliko spremenila svojo taktiko proti Nemčiji je sedaj v skrbeh radi pri-jatejjskega gibanja sovjetske Rušile napram Nemčiji. Jezna je na Francijo, ker tako odločno in radikalno stopa na prste premagani Nemčiji, na drugi strani bi jo pa tudi rada pridržala na svoji strani, ker ekonomska in politična zveza "med sovjetsko Rusijo in Nemčijo se bliža vedno bolj k svojemu cilju. In ko se to udejstvi, "bo zapad odvisen od samega sebe. V takem slučaju, pa bi Anglija ne ostala rada osamljena, zlasti ne pri delitvi plena, ki si ga Francija hoče deliti v rur-skem okrožju. Vse to ji vre po glavi in njeni spretni diplomatje samo čakajo ugodne prilike, da se pridružilo eni ali drugi stranici, ki bo nudila več koristi kramarski Angliji. Balkanske države, lci so pri tej priliki tako rekoč prezrte, ker gre se sedaj za ,koristi velikih, tudi snujejo svoje zveze. Krvoločnega Turka bi rajši danes, kot jutri izbacnili iz Evrope. Vsi so proti njem. Toda razdelitev plena je zopet vprašanje, ki je zagonetka tako enemu, kot drugemu. Carigrad je za vse balkan-ce oreh, ki bi ga vsi radi. Pozabiti pa ne smemo, da na Carigrad poželjivo gleda tudi zapad. tako Anglija, kot Francija. Če bo zagrmelo med zapadom in vzhodom, bo prav gotovo zagrmelo tudi na balkanu. Za nas Slovane je glavno vprašanje, bo li Carigrad Slovanski? Jugoslaviji se naj pridruži Bolgarija in Carigrad naj zagrabi Jugoslavija. ki bo, kot taka v resnici združena Jugoslavia tudi najbolj upravičena do njega. Pa bo li kdaj prišlo f'o tega? Prav lahko, samo če beograjska vlada spremeni nekoliko svojo politiko proti jugoslovansm izven njenih meja. Vse to bi se dalo z lahkoto izpeljati, ker zapadni zavezniki bodo i-rcieli v kratkem več, kakor preveč dela z Nemčijo in Rusijo. S tem bo dana prilika balkancem, da si NEMČIJA PRED PANIKO. VZROK JE NEPRESTANO PADANJE NEMŠKE VALUTE. - Berolin, 28. avgusta. — Glasom vesti, ki prihajajo iz Nemčije, se nemška država nahaja na robu popolne bankrupcije. Pomanjkanje življenskih potrebščin potiska Nemčijo v vedno hujši položaj. Pomanjkanje pa prihaja iz tega, ker nemška marka pada na borzah tako ra-pidno, da se je zadnji teden dobilo nad dva tisoč nemških mark za a-meriški dolar. Vsled naglega padanja nemške valute, si pa ljudstvo ne more kupovati potrebna živila, katerih cene na trgu se dvigajo z vrednostjo dolarja proti nemški marki. Nemčija ni poljedelska država in mora večino življenskih potrebščin importirati iz tujih držav. In ravno slednje, ker je prisiljena importirati življenske potrebščine, kot žito itd., jo potiska v resne škripce. Strokovnjaki napovedujejo Nemčiji velikansko krizo, ako se razmere na kak način hitro ne izpremene. Nemška vlada je zastražila vse meje in ne dovoli izvažati nobega bhiga iz Nemčije. Zadnje dneve, ko je nemška marka padla na tako nizko ceno, so prihiteli kupci iz vseh sosednih držav in hiteli kupovati na vse pretege nemško blago, ki je bilo seveda v primeru z njih valuto napram nemški marki zelo poceni. Toda to veselje tujih kupoval-cev je trajalo le par dni in nemške oblasti so prepovedale vsaki izvoz nemškega blaga za nedoločen..čas. Vse železnice, ki vodijo čez nemško mejo v sosedne države so zabari-kadirane z bodečimi žicami in zastražene z vojaštvom. RAZNE NOVICE. AVSTRO - ITALIJANSKA EKONOMSKA ZVEZA ODOBRENA. Rim, 28. avgusta. — Angleška in francoska vlada, obe ste danes o-dobrile novo avstro-italijansko ekonomsko zvezo, tako je danes naznanil italijanski zunanji minister Schanzer. Italija bo sedaj Nemško Avstrijo finančno podprla. Prvo posojilo, ki ji ga bo dala, bo 70 milijonov lir. PREISKAVA PROTI POVZROČITELJEM NEMIROV V HERRINU- Marion, 111. — 28. avgusta. — Državni pravdnik Brundage je danes dospel v Marion? lcj«r bo vodil preiskavo proti povzročiteljem -nemirov v Herrinu, Več zapornih povelj je že izdanih in posebni detektivi so najeti, ki bodo slvrtšali poislca-ti vse krivce. 11 DELAVSKIH KROGOV. — Načelnik železniške bratovščine W. G. Lee je danes brzojavno obvestil lokal štev. 44 v Roodhouse, 111., da se morajo oni železničarji, ki so odšli na stavko, ne da bi dobili zato dovoljenje od glavnega u-rada bratovščine povrniti takoj na delo, drugače bodo izgubili svoj čar-ter. PREMOGARSKI MAGNAT PEA-BODY MRTEV. Chicago, 111. 28. avgusta. —-Francis S. Peabody, znani ilinoišl sedla, ker na sedlo mu itak ne bo nikdo več pomagal. S strankami bo Slovenija dobro preskrbljena. Kako daleč se že upa Wranglo~ vec? Dne 25. m. m. je prispel ponoči vlak iz Varaždina v Čakovec. En Wranglov oficir je hotel v vozu IIL razreda posiliti neko žensko kar v pričo potnikov. Ker so se potniki e-noglasno zgražali nad živinsko po-hotnostjo, je oficir potegnil sabljo in vihtel z njo krog sebe, da se ni upal nikdo do njega. Pomirjevalno posredovanje vlakospremnega osob-ja in v vlaku službujočega orožnika je bilo zaman, poklicali so na pomoč žandarmerijo orožniške postaje Ča-kovec. Hud boj se je vnel med orožniki in ruskim oficirjem, ki se je branil s sabljo in se ni hotel preda-dati .Šele po dolgem času, ko je bil oficir zaboden z bajonetom v nogor se je posrečilo orožnikom divjaka vkleniti in ga odvesti k zaslišanju. Radovedni smo le, kako bodo kaznovali Wranglovega oficirja. O ravnokar omenjenem slučaju pohotno-sti brez primere molči napredno časopisje. : Vsem oošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar ▼ Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo, pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. VčerajSne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron.........$1.80 50 lir ...................$ 2.90 1000 kron .........$ 3.50 100 lir .................. 5.30 5000 kron.........$1700 500 lir ................... 25.OO 10,000 kron.........$3300.1000 lir ................... £0.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakegra dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" West Mtid Street p EDINOST" EDINOST "GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing ComDany. «849 W. aand Street, * Telephone: Canal 0098. Chicago, 111. Sicer pa — Bog ga je sodil. Svarilo pa je to vsem voditeljem narodov — ne igrajte se z njim! Uboga Irska pa stoji pred važnimi dogodki. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 32nd Street, Chicago, Illinois. ^Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. ~ ____ ■ ,. , . . 3- septembra 1922., priredi pevski in dramatični klub, združenih društev koncert in veliko, lepo igro, "Deseti Brat" v 5. dejanjih in d verni spremenbama. Celi program vse ^r '« ■ t 1 • ~ , ~ ,, . . . • j prireditve, bode silno bogat. Mešan lam v nesrečni Irski-, na Zelenem otoku svetnikov je te dni padla' ^ 1 • ,. . , , . , ,- • 1 1 • 1 - „ • . -i ........ „ 1 .pevski zbor poje med drugim tudi krogla m^ padel je^kot zrtva najetep moHlca najodhcnejst moz tega naslednje pesmi. Domovi^ S1(,_ w - (H IZ SLOVENSKIH NASELBIN. .■■ ~ ^r^ - ■__ ••L;. Collins mučenec ALI izdajalec? Kaj? Waukegan, 111. — V nedeljo, dne Toraj v nedeljo popoldne ob pol treh vsi prav -vsi, od blizu in daleč v Mr. Frank Opekovo dvorano k koncertu in igri, pevsko-dramatične-ga kluba. K obilni udeležbi vabi Odbor. venska dežela. Straža ob Adriji, itd. Igra "Deseti Brat" bode tudi nekaj lepega, zanimivega. Igra je povzeta po znanem ""Jurčičevem" cem. Odlomki iz igre "Deseti Brat" naroda, Michael Collins, predsednik irskega parlamenta, vojaški minister "Svobodne države Irske" in nasprotnik De Valera "odstavljenega prvega predsednika Irske republike." Tragična je ta smrt, brutalen je ta umor in cela nesrečna dežela je osupnila, prestrašena ob tem nesrečnem strelu. Morilec ali morilci še niso znani, ko pišemo te vrstice. Bil je umor- spjsu Deseti Brat. ki je večinoma jen zahrbtno. Peljal se je v svojem avtomobilu, ko je obiskal razna kolikor toliko znana vsem Sloven-inesta, katera je zasedlo njegovo vojaštvo proti "ustašem" — to je: vojaštvu irske republike. Vendar gotovo je, da je padel ta mož kot žrtva svoje politike. Collins je bil skupaj z Griffitom oni. ki se je udal strašnemu pritisku angleške vlade, da je sprejel njeno ponudbo, da da Irski samo naslov "svobodna država Irska," nikdar in nikakor pa, da ne bo dovolila "neodvisno republiko Irsko. Kakor znano so se takoj po svetovni vojski dvignili Irci in zahtevali popolno svobodo Irske in sicer kot neodvisno republiko. Anglija seveda tega slišati ni hotela. 'Zato je pa šel cel narod kot tak na "štrajk" Organiziral si je tajno celo državo. Ko so bile volitve, so vsi izvoljeni poslanci stopili proti Angliji, so si izvolili svoj parlament, svojega pred Iz Dolge vasi na Salabolskem. — Mr. Urednik: — Vse pratike čal sem rekel: znanec France Taprijazni--ne, tega pa že ne in še potem ne! Ubogi Taprijazni! Pred včerajšnjim sem ga videl, same hlače so ga že. S svojo ženo je korakal iz mesta. V levi roki je nesel bušelj krompirja, pod isto roko pod pazduho ža-kelj bele moke. V desni roki je nesel svinjsko kračo, pod pazduho iste roke 100 f. žakelj sladkorja, na hrbtu pa je imel privezan še en punkel, rekel mi je, da je obleka za njegovo ženo. Ravno, ko sem ga srečal je njegovi ženi po nesreči padel iz ust zobotrebec. Taprijazni je kakor sluga pokorni počenil in zložil svoje breme, ter ji pobral zobotrebec. ^Zatem si je spet naložil in korakal prav ponižno za svojo ženo, ki je lepo praznih rok korakala zraven Franceta Taprijaznega. Ko sem ga sre- Ti Taprijazni. ti pa težko nosiš." O, to ni nič, to nesem za igra- najstrašnejši sužnosti, s stotisoči vojaštva v deželi v sredi med narodom in vendar je republikanska vlada popolnoma poslovala in ljudstvo jo je priznalo, dajalo davke, dajalo vojaštvo, ciasi vse skrivaj. Kri je tekla v potokih. Ko je Anglija videla, da nič ne opravi, naščuvala je protestantovske severne okraje proti katolikom in vzbudila versko vojsko. Šla je v svoji nesramnosti tako daleč, da je razdelila deželo s tem, da je dala avtonomijo severnim protestantom z lastnim parlamentom. Vse to je seveda l oj še bolj podžgalo in strasti še bolj razvnelo. Ko pa vsa kruta, zverinska sila ni nič pomagala, je vlada spoznala, da na ta način ne bo prišla cio cilja. Zato si je lisjak Llovd George iz ,. . . . . . • i;i , •• - , ..... . - . . i /e iz predstojecega razvidno, ca le mislil zvijačo. Aaenkrat se je izjavil javno, da je pripravljen pogajati se . , . , . . . , ,.- 11 • ^^ igra res neka, lenega in zanmuve- -z provizoricno vlado za mir. ' . * . . ga. in da bo tudi v resnici mojster- sem ze prelistal, da tudi. stoletno pratiko sem pregledal od prve pa do zadnje črke, pa še vedno ne mo-.čo!" Mi je odgovoril Taprijazni. rem iz zadrege. Pa veste v kaki za- Fant take igrače niso lahke sem dregi sem. Malo potrpite, da Vam j sam pri sebi mislil. Pa če si tako .. .. , pojasnim. \ edel bi rad, v kakem tneumen jih le nosi za igračo. Noge so turn o veke večen 1 na gramofon- ,etu se prav za prav letos nahaja- so se mu že kar šibile in njegova skih ploščah in kdo se se ni sme- mo. Vem> da boste rekli zakaj se žena je godrnjaIa, da je počasen. Ja. „?*n.rin\. ,, SC je z imrtni postelji, ki končno tudi on, t - . - T . , , . ....... ... ... . nja svetovna vojska, vsak narod se mu bodo najbrze se obilne, ce bo kakor je to storila njegova mati od- • , . . 'c ■ • , • , . . , . . ... , , . . A ... ^ ... . je hotel ta 1 tati in vojske so si hiteli izgubljal tezo se kaj časa, kakor pusti očetu. Najzalostneisi prizor . " „• , . , ... , t , J : , . 3 . napovedovati, da se eni skoro v ]0 je izgubljal tekom zacinjih dveh ie. ko je oce pri mrtvem sinu. ga • 1- j 1 - - t , J. 1 . stih niso mogli, da bi vojsko na- tednov prosi naj mu odpusti, ter vrne tna-___" t » a- 1 • 1 ..... -- , , . , ... poveaali. Ce je kak diplomat pisal Taprijazni mi ie tucii povedal, da terina pisma, a ko spozna, oa je sin . . -T T- , « , _ , J 1 ... . 1 ... 3 svojemu nasprotniku diplomatu pis- Spela se vedno za mano poprašu-e. mrtev m da ie njegov zločin izdan. ... . .. .. .. . . . J ... • . . . mo m ce le ni postavil pike ali ve- Pravi, da bi rada videla, da bi pri- se v obupu ustrelil. I o^ej ker ie • 7 - • . , , . , , - .. , 1 3 rce na pravem mestu, ste si državi sel kai v vas. Aha, ze prav se ji le- prav gotovo prihodnio jutro napo- no 7."hvnlim. za lepo povabilo- vedali voino. Tako sem videl celo. povej ji. da sedaj ravno ne J • J C-? » . .. . ------------------- — • """ ......... ' 1'"» « J v uvrvcij 11 v / sednika De \*alero, uredili si svoje tajno vojaštvo, sodnijo, svoje dav- no(U ocetoni k°X sla!)a vest« kah. Je pa čudno, ko vidimo, da le- |da sem. bolj že. I karije — celo pravo državo. Anglija je nastopila proti "republiki" z vso\ke[ Jc nce P0P'acal ljubezen z iz- tog jjudje skačejo čez fenc v zakon- jazni, ki ie že ta brutalnostjo in začela se je vojska, kakoršne ne pomni zgodovina. V flaja "tV()m- In v 4- dejanju, ko stan kakor imeli razpisan i*e skočil čez fenc ________ . . _ . _ Kflfn n ,1 • ___ _ _ - T * * ' cev kakor grajščak ; \*es svet se je tega zveselil in častital Irskemu narodu na zmagi, posebno se ie pa globoko oddahnil nesrečni narod sam. Izbrali so zastopnike in jih poslali v London pogajati se z vlado. Kdor je pazno čital poročila o teh konferencah in o načinu, kako je vlada postopala s temi zastopniki Irskega naroda, je lahko takoj sumil, da vlada išče samo, ka-C ' s .V^'' ' ' ''^'.V ' " * Iženitovanju v tem pt.letnem času, n()I)n) , , • ........ . J . . ilgnacij Grom. Dolef faliran student,I . .. . . . , . ko 01 z zvijačo vjela Irski narod. Dolgo so se pogajanja vršila. V eekrat i ... , . . . , Zjezil l»i se nad njim. pa ker je vendar 77l en a- "... , 3 . .grajseakov brat; John Kep. zdrav- ' , J „ ■ ^CIUiar za cu rtr li clrtmn • I ■> _ mn/«P fTlATlI ti '» tpill '/Ptl t ti 11 111 - . - - nik: Marv Celešnik. Marička nje-: sko igrana nam pričajo imena igral-sledi: Andrew Ogrin. Mary Svete: Manica ;e zastopniki obeh vlad razšli, pa so zopet prišli skupaj. Irci so zahtevali svobodno republiko, popolno narodno neodvisnost, -2. nekaterimi omejitvami katero je zavila v lepo fraze "svobodna," kolikor je svoboden suženj v sužnosti. Ves svet je pričako val, da bodo Irski zastopniki krepko vstrajali na svojih glavnih zalite France moral na tem ženitovanju tudi čez take vice, kakor sem moral sem prav nič ne- A ...*.. . . , ' [gova hči: Toseph Maček. Kvas. do- .. , - ; Anglija jim je pa ponujala samo autonomijo, P reiteli* 1 hn I am nik frrai nni seclaJ nis razo "svobodna država Irska," ki naj bo toliko . "in amni . Ivoščljiv, ker plesal . . . . . . . . .. , scakov sosed: Anerust Cepon. Man- , Je že dobro, to je dobra novica, čas sem tako busy, da niti misliti ni. da bi kam mogel. Pa govoriva rajši o čem drugem." plesati s kuharicami ni . Pogovarjala sva se grede še en jnn. njegov '/n : , , , , , ... . 11*1 99 t - - . 'Deseti Brat: Frank Ogrin. učitelj ; j. van. posebno, da ne bodo prodali svoje republike, katero so si ze upo- stavili. Kar naenkrat smo pa slišali, da so se "Irci" udali in opustili svojo "republiko" in sprejeli od vlade jim ponujano "svobodno državo". St l enon Man-1 ' * . . čas. revež je težko nosil in sape mu 1, . . V prav posebno prijetna rec. Najprvo • ", T . Alojzij Župec.J' v 1...1..... I.: ... JLi.-i« Je ze zmanjkovalo. Jaz sem jo kre- i Frank Sebenik, čevliar; Marv Ce-pon ile "nafutrajokakt>r bi te mislile izpjirti. potem te pa naženejo plc- _ _ . sati m s človekom pometajo dvora- njegova zena; Ivana urimsic, ! ,. , . , . 3 _ . , M no, ali ti pa mandrajo po kurjih o- KT •» i - . .... ..... , , , miuna hčer; I*r. Ogrin. sodni1"1 .Najbolj smo pa vsi osupnili, ko smo izvedeli, ca sta se udala pred vsem , _ . T . TT, . .. 1 Frank lereb. pisar; Tolin Hlacnik. Griffith, ustanovnik Sin Feinov in — umorjeni Collins. Vsi smo se začudeni vpraševali, kako je prišlo do tega? Sta ta dva moža res sledila svojemu prepričanju, da s tem koristita narodu, ali pa — ali se nista udala pritisku angleških 'funtov šterlingov" zlata, da sta se toraj dala podkupiti in prodala svobodo naroda za Judeževe milijone? j. Mogoče je dandanes vse. Kakor pa je bilo razdeljeno svetovno mnenje o tem činu teh dveh mož. tako in še bolj je pa to raztrgalo na dva dela cel narod, do tedaj tako solidno edini in združeni. De Valera, "predsednik republike" je krepko vstrajal in še vstraja do danes na stališču: dajte nam popolno svoboda. ali pa nič! Krjavelj. bajtar, kmetje: Matevžek Frank, Jerina, Peharček. Frank K> zina: Anton Turšič skopuh; Alojzij Zalar. fant; Viktor Slana gostilni-Leopold Kunst, pevovodja: a Ivanetič, režiser. Rojaki! Rojakinje! Tu se vam zopet nudi lep užitek, lep večer, lepa zabava. Gotovo ne bo nobenega oskosrčneža. ki bi se te prireditve česih. da se bliska pred očmi. kakor bi strela tolkla. Zato vidim, v Francetu Porednemu svojega zaveznika. Fant je šel čez trpljenje. Od tedaj se je pa začel še večji boj, začela se je bratomorna držav-' goto\o bo pribite ljanska vojska. Narod se je sicer v večini izreke! za "svobodno državo," vendar ostala pa je močna. . krepko organizirana republikanska stranka z De Valero na čelu in tudi z republikanskim vojaštvom. Mučno in žalostno je bilo citati phročila zadnje leto iz Irske. Vsakega katolika je bolelo srce, ko je videl to klanje med brati. Toda pred nekoliko tedni je naenkrat umrl Griffith. Že to je bil hud udarec za "svobodno državo." Vendar ostal je še Collins. Danes je pa tudi Collins že padel — umorjen, kot žrtva svoje "svobodne države." Kaj je bil toraj Collins? Je res prodal narod Angliji za denar, ali za kake privilegije? Ali ie pa res narodni mučenec. ki je sledil svojemu prepričanju, da je med dvema nesrečama treba vedno najmanjšo izbrati. da je mislil, da je bolje vzeti malo svobode, kot nič? Kdo to ve? Težko je soditi! Vendar naše mnenje je bilo že takoj takrat, da sta Griffith in Collins morala biti najbrže podkupljena, ali pa da se ju je s kakimi praznimi obljubami preslepilo, da sta se udala. Nam je železna odločnost De Valere vsikdar imponirala, ker se nam je zdela, da mora pravi mož vsikdar tako postopati.»Anglija je videla, da naroda ne vklone. zato je iskala izhoda. Ko bi ne bila v stiski, bi tega nikdar ne bila naredila. pred vsem Anglija nikdar. Zato morda, ali recimo kar — najbrže. Ko bi se bili zastopniki krepko držali in ko bi narod morda še nekoliko mesecev vzdržal v boju — pa bi se bila Anglija morala udati in dovoliti tudi republiko. In da bi bilo res bolje, se vidi sedaj, ko vkljub "svobodni državi" ni svobode, ni miru in divja boj še dalje in Bog ve, kako eolgo bo še. Nobeno vprašanje ni rešeno, dokler ni rešeno prav. Zato je bolje dalje ga reševati, pa prav rešiti, kot hitro rešiti, pa ne prav ga rešiti. Danes vse tako kaže, da je imel De Valera edino prav. lo vse staro in mlado, da užije nekoliko veselih uric. Da bo pa vsak- nil proti domu a on^jo s svojo briht-no ženko mahal proti domu. obložen s težkim bremenom. Za hoditi sta imela še kakih 15 blokov. Taprijazni je malo preje silil na štrit karo, toda žena ga je okarala. da je treba šparati, zato sta jo rezala peš. ona prazna, France pa ie imel kakih 2^,0 skoro kakor jaz. Moje kurje očesa funtoy na ^ me še zdaj bole, dasi nosim mehke j . . . „ ... . . j • -v- 1 rocasi sem 10 rezal 111 kosil po copate ze štirinajst dni. A o, pa po- .... . . , ' , . , ,. . - ^ dolgi vasi proti svojemu domu. ro zabiva to! \ saka stvar samo en cas f ..: . .. _ . r1 t _ sflavi so mi jja rojile misli. Zmishl t j)i. tako so meni oce pravili, ko * . J.. ,. . . . D 1 • sem se na svoje prijatelje, od kate-so me s palico zehtali. Poglejmo ' 1 J J ....... 1 . j rih sem tucii dobil povabilo, da se raj si, kaj je letos za eno leto, da ..... . r . , . . moram udeležiti njih zenitovania. v;e divja cez fenc v zakonski stan- . ..... . • • Živeli so v neki bližnji vasi. kakih Prestopno leto. vem da ni — saj je še le minilo. J a, pa eno hudirjevo leto mora biti, drugače bi ne norelo Živeli so 18 ur hoda od dolge vasi. Da šel bom tja, odločil sem se tako. Pogledat kai delajo? Kdo? Kdo? Kdo? do lahko prišel na zabavo, se boae čez fenc ]az si belim giavo žc ista pričela točno ob pol treh (2:30) ^ teflen „ ~ do zakljllčka ne ni> Ha- te^a Pa ne Povera' Pray za^oto" popoldne. Vse gospodinje so napro- ^ pred seboj imam statistiko |vo ne povem in ne povem! šene, da napravijo mrzlo večerjo za ____t n,;,^ Gregor Dajga. ta vseh let. kedaj se jih je največ po- naj- dan. da ne boste imele zvečer 1q -n ožilo in kedaj ^ z večerjo toliko posla Tudi v dvo- do zaključka še ne morem. Chicago 111 - Nas ter dobro na- rani se bo večerja dobila, kakor tu- ho-.. nekaj d bo> Predine. Pretek^ nedeljo in pon- di razna druga okrepčila. ženske so postale navihane- Kaj pa [deliek sta ga imeli v svoj, oskroi Kaj pa rojaki iz sosednjih bliž-. v hote|e na, za nos potegniti? dr"^V1 ^. Štefana m društvo Mar -njih naselbin, kakor iz Chicago, So. 'Da da tako bo tako, PrestoPno le-^e. Pom^a-1' 1 deIezba Je blla prC" Chicago. Cicero. Joliet, Milwaukee to ge bH£a in da se jim ne bo kd0)ceJ ll"odna- in bližnje okolice, se bodo udeležili jro u sedaj hite s full speed čez | ^ nedeljo in v pondeljek bo os- naše prireditve? Upam da! Naj u-U y jarem sladkosti. He. lie, po-!krbela fer družba Sv -Mohorja, ljudneje vabimo vse rojake in ro-!znati jih je treba poznati, pa se jih 'Prepričam smo. da se bodo Mohof-jakirv- iz okolice in vseh bližnjih po^runta te kanalije. Zato je Špela jJani krePko Plažah m prekosili vsa naselbin da nas gotovo obiščejo v ;Kokcdaka tako hitela na ženitova- posedanja društva. nedeljo 3. septembra. Ravno takoj^ Franceta Taprijaznega, da bi | — Blagoslov šolskih prostorov bo uljudno so vabljeni Hrvatje in Slo- ; vaki. me v zakon vjela. da si ji ne bi kdo 24- septembra, na kar opozarjamo ze v prihodnjem prestopnem letu ne^anes vsa društva. — Opozanamo Vstopnina bo le 50c. za odrasle. I smejal. Ha, glavo je treba imeti na|na drugem mestu "Edino- 1 - J 0 I ir 1 . » •_____ .. ^metvn in ioc. za otroke. Sodelovala bo tudi slovenska godba pod vodstvom John Maček-a. ter bo no igri skrbela za srbeče pete. ta pravem koncu pa se jih pogrunta. isti"- Kakor čujemo, se bode društvo Naka, Speli pa že še ne grem za , Vitezov sv. Jurija iz Waukegana, hlapca pa magari če pride cela polnoštevilno udeležilo slovesnosti. vojska Špel po mene. Da bi mogel * trko trpeti, kakor trpi sedaj moj ŠIRITE LIST EDINOST! _ __ _ _ __ _____ "EDINOST' V NEDELJO POPOLDNE. TO IN ONO. (Nadaljevanje i. strani.) Nedelja — Doroteja, muč. Evfe- mija. Pondeljek — Rozalija, dev. Torek — Lavrencij, Just., šk. sp. Sreda — Evgenij, uč. Četrtek — Regina, dev. in muč. Petek — Rojstvo B. D. Marije. Sobota — Gorgonij, muč. Peter Klaver. GLAVNI GREHI.--PIJANČEVANJE. Sedem glavnih grehov je: napuh, lakomnost, poželjivost, jeza, požrešnost. nevošljivost, lenoba. Požrešnost je nezmerna ljubezen do jedi in pijače. Ce se nanaša samo na pijačo, potem imenujemo to požrešnost. nezmernost v pijači ali pijančevanje. S pravico prištevamo pijančevanje med glavne grehe, kajti pijančevanje je izvor mnogih drugih grehov: nečistosti. preklinjanje, prepirov, pobojev in mnogo drugih pregreh. Nezmernost v pijači ali pijančevanje je smrten greh ; kajti, kakor pravi sv. Pavel (I. Kor. 6, 9). "Ne nečistniki, ne malikovalci, ne pijanci ne bodo podedovali nebeškega kraljestva." Pijanci žalijo Boga v skrajni meri, ker jim je njihova strast ljubša ko Bog, ker je kakor pravi ravno ta apostol (Kil. 3, 19): "trebuh njihov bog.' Ta greh je jako sramoten jako poniževalen ; ponižuje človeka še pod neumno žival, izključuje' pijanca^ iz vsake poštene družbe. Zgodovina nam pripoveduje o starih Špartan-cih, da so kazali svojim otrokom pijanega sužnja, da bi navdali o-troke s strahom pred pijančevanjem. Pijančevanje ima žalostne posledice. Pijanec nakoplje sam sebi največjo nesrečo; on zgubi vse: čast, p< stonje. premoženje, pogosto razum ; izgubi mir svoje vesti, izpod-kt puje si svoje zdravje, pijančevanje ga spravi v zgodnji grob; na- BO NAJBRŽ OVRGLO ljenja, 2. ker brez Boga nikakor ne luxklanovci kupili neko naravno du- NORTHCLIFFOVO OPO moremo razumeti eksistenco dušev- P,ino v državi Missouri in za isto! * ROKO nega življenja; med duhom in ma- odšteli 40. tisoč dolarjev. Če je ta1 terijo, med človekom in živalijo je' duPlina dovolj velika za vse klane London, 28. avgusta. — Pokojni velikanski razloček, in ker 3. red,'v Ameriki, potem se naj v njo po-i angleški publicist Northcčliff je "par namen v naravi neizogibno -zahteva' skrUej° in duplino se naj zabije. Go- ani Pred svojo smrtjo naredil opo-modrega Stvarnika. jlazen itak ni za med svet! roko. To oporoko pa skušajo sedaj Kar. se tiče Mojzesovega poročila! --razni dedidi ovreči in si«r z doka- o stvarjenju, naša katoliška vera ni-j Nekateri katoličani, ki so drugače zovaniem- da Nrorthcliff ni bil pri kakor ne zahteva, da bi kaj takega1 dobre duše, vzlic temu ne kažejo P.rav*m "mu' ko J*e oporoko napra-vrjeli, oziroma da bi poročilo v tenr posebno spoštovanja do svojih cer- V1 ' denar se vse tepe! smislu razumeli- Šestero dni, v ka-1 kva. Mimo cerkev hodijo, kakor terih se je vršilo stvarjenje, razu-j mimo kakega navadnega poslopja, memo lahko kot poljubno dolge j Katoličani moramo postati zavedni, presledke časa, dobe, ali pa kot vi- Postanimo tudi mi nekoliko bolj zijske dneve Adamove, v katerih je' demonstrativni do svojega prepriča- Bog Adamu kazal dolgi razvoj sve- nja in do naših cerkva. S pravim in tovja v stvarnem redu, ne pa v stro- odkritosrčnim obnašanjem do svoje vere bomo pridobivali isti čast med drugoverci. Kadarkoli greš mimo katoliške cerkve — klobuk doli in pokaži, da si njen zvesti sin! go časovni vrsti. Vsled tega tudi izginejo vse težkoče naravoslovja. Tudi nismo prisiljeni verovati, da so bile živali, rastline vstvarjene neposredno od Boga v sedanji obli-1 - ki in podobi.. Katoliška vera, sv.' Izumitelj telefona Bell je dobil Pismo, samo uči, da je Bog vse, kar Pred par tedni "long distance call je izvan njega, vstvaril. PETDESET OSEB UTONlK) Z IZLETNIŠKIM PARNIKOM. Calcuta, India. — Izletniški par-nik, ki je vozil med tukajšnim otočjem se je potopil in ž njim je utonilo petdeset potnikov. Parnik se je potopil v bližini Saraha. VELIK POŽAR V CALAIS-U- Calais, Francija, 28. avgusta. _ Pristanišče Calais {je v plamenih. A elike množine angleškega vojnega materijala je v nevarnosti, da zgori. Ognjišči in vojaštvo se trudi na vse načine, da prepreči in zaustavi ogenj, ki se širi še vedno naprej. nikdar, PRISTAŠ K. K. K. KANDIDAT kie ie pričel človek delovati, ampak ZA KONGRES. V NEMČIJI DELAJO ZVONOVE IZ PORCELANA. Cologne, — Na Saksonskem v Meissen je pričela neka tvrdka izdelovati zvonove iz porcelana. Zvonovi imajo fini čisti glas in kažejo velik vspeh. Tvrdka je baje že prejela veliko naročil za zvonove iz porcelana, ker zvonovi te vrste bodo cenej, kot bronasti zvonovi. UTRINKI. Kadar se dva grka srečata začneta restavrant. Kadar pa Grk sreča Turka, tedaj je pa, joj! joj! Ni nobene vrste rastlin ali živali. katere ne bi bil Bog vstvaril. ki ne bi imela svoje eksistence od Boga. Vera nam pa ne pove ničesar o tem. kako prihajajo sedaj živeče vrste živali in rastlin od Boga, ali prihajajo posredno ali neposredno namreč po razvoju iz drugih vrst ali pa iz prvotne, iz pra-oblike. Če se tudi naravoslovcem posreči priti temu na dno in pojasniti to, se vera od tega nima ničesar bati. Toliko bolj bomo lahko občudovali božjo modrost, ki je pričetek, izvor, praobliko ali praoblike tako modro, tako čudovito uredila, ki je uredila zakone razvoja tako modro, da brez vsakega vmešavanja nastaja tako krasna raznovrstnost živali in rastlin. Dve vprašanji pa treba ločiti. Prvo: Kaj bi se bilo lahko zgodilo, oz. kako bi bil lahko postal prvi človek? Drugič: poklicala ga je bela smrt, katera kli- ' exasu so baje postavili za kan-če tisoče vsak dan. Tudi tebi in me-' kidata pristaša Klukxklanov. Ta-ni bo zazvonil zvonec njenega tele- hočejo klani na vsak način dobi-fona. Glejmo in bodimo pripravlje- t! zaslornbo v političnih krogih. oil svet .vstvarjen v šestkrat 24 urah, nikdo ne verjame, da so bila živa bitja vstvarjena v sedanji obliki in podobi. Po Darvinovi trditvi razvila so se vsa živa in neživa bitja brez Boga v dolgih presledkih. Odgovor. — Brez Boga ne bo shajal niti Darvinizem niti kak drug nauk o pokoljenju (descendenčna teoriia), ker 1. ne moremo pojasniti brez Boga eksistenco vsakega živ- Prijatelj delavca PAIN EXPELLE Troraišua znaiaka reg. v pat tir. Sdr. iiu Staven že več kot 50 let. Glejte za tvoraiSko zaunikd SD20. Za Slovenca v Lorain, Ohio. Na prodaj je lepa moderna hiša blizu slovenske cerkve in šole. Proda se na jako ugodna lahka odplačila. Za pojasnila se obrnite naravnost na lastnika omenjene hiše na: 1724 East 32nd Street. LORAIN, OHIO. PRODA SE! Lepa hiša s tremi nadstropji. Pol , bloka od slovenske cerkve. V hiši je j električna razsvetljava, kopalne ba-ne in sploh vse ugodnosti. Ako se jo proda v kratkem se j ^ dobi za $6500.00. Renta nosi mesečno $72.00. Za vsa nadaljna pojasnila vprašajte pri . \ 0 ; LINCOLNO REALTY CO. 1901 W. 22nd Street, Chicago, 111. Phone Canal: 4918 and 0098. Ako se pri pošiljanju denarja v stari kraj aH kamorkoli poslužite Vašega lastnega delavskega podjetja "BANČNEGA ODDELKA EDINOSTI" KATERI POŠILJA DENAR V JUGOSLAVIJO IN ZASEDENO OZEMLJE, KAKOR TUDI V VSE DRUGE DRŽAVE V EVROPI, NAJHITREJE NAJBOLJ ZANESLJIVO IN PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU. V Jugoslaviji dostavlja vse naše pošiljatve na najbližnje poštne urade prejemnikov brez vsakega odbitka. "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" NAŠE POŠILJATVE dospejo na svoje mesto najhitreje in prejemniki nimajo nikakih sitnosti pri prejemanju denarja. DENAR dostavljamo v jugoslovanski valuti in v efektivnih ameriških dolarjih. 4 NAŠE NOVE ZVEZE z staro domovino nas omogočajo, da nudimo našim rojakom boljšo postrežbo pri pošiljanju denarju, kakor najsi bo kjerkoli drugje. OD SEDAJ naprej bomo pošiljatelje točno obveščali o prejemu, kakor hitro bomo dobili od Ljudske Posojilnice iz Ljubljane tozadevno obvestilo. ZA CENE denarju glejte vedno v oglasu na prvi strani našega lista. Za vse podrobnosti in pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 West 22nd Street, Chicago, III. Rojaki podpirajte svoje lastno delavsko podjetje! k "EDIN OST" ČRTOMIR IN BOGOMILA. Novela. — Spisala Lea Fatur. (Konec.) SS5SSS A deklici, ki sta šli proti večeru počasi na Grad, nista govorili o svidenju, o vrnitvi. Ločitev samo je bila njuna beseda, o ločitvi je šepetalo in šumelo velo listje, drevje, ki se je izpreminjalo tako krasno v svoji jesenski obleki. Helena je dolgo gledala jesensko sliko: megle, ki so zakrivale glave planin; polje — rjavo, sivo, zeleno; dim, ki se je valil nad njim. Tam, po ravnini drči vlak. Mudi se mu, da odnaša ljubeča srca z ljubega doma. Težko sopiha vlak. Težka bo ločitev, Helena ... In po ločitvi pride pozaba — pozaba je smrt. — Bleda se nasloni Helena na Almo: "Ne pozabi me vsaj ti!" "Jaz da te pozabim?" se čudi Alma, kaj ne veš, Helena, kaj si mi ti? "Vendar me pozabiš kmalu - in prav je tako. Pozabi in bodi srečna." "Jaz srečna? Kaka sreča?" se začudi Alma in izda svojo pekočo rano. Nasmehnila se je Helena materinsko in pogladila razburjeni obrazek: "Uživala boš srečo, ki je morda edino prava za žensko srce. V gimnazijo hodiš, pa ne boš delala mature kakor jaz, ne boš hodila za vedo kakor jaz. Slajši in lajši kakor moj je tvoj poklic: Ljubeča žena boš podpirala svojega moža v njegovih težkih borbah. Obljubi mi, Alma, da boš zvesta, močna in velika." Bledel in plamenel je Almin obrazek, zavzeta je vpraševala: "Kaj govoriš, Helena? . . . Tako čudne misli mi vzbujaš ... Ti ljubiš vendar njega in on . . ." * "Ali Helena ... Ti se ne smeš žrtvovati • . J' hitela je Alma v strahu in veselju, 4'in kako naj mu nadomeščam tebe jaz?" "Tolažila boš prijatelja. Potreben ,bo tolažbe. A zdaj idi, otrok pusti me samo! Kadar zazvoni večerni ave, tedaj pridi!" Alma je odšla sklonjene glave na grajsko planoto, nemirni prstki so trgali gole vršiče vej ob potu. Helena se je ustavila na zapadni strani Gradu, kjer je videla tako jasno pred seboj ljubljeno rodno mesto, nad njim solnce, ki se pomika za gorami, belo cesto, ki hiti v daljavo, ki se izgublja med griči. Helena se je naslonila na kamnito balustrado in se zagledala v samostansko cerkev. Prihajale in odhajale so sence, naprej in nazaj so begale misli, pa niso pregnale odločnosti, ki je zalila danes nežne Helenine črte. Saj ne sanja njena duša. Sklenila je in dovršiti mora svoj sklep. Naglo prelete misli dni, ki so bili. Ko je želela na višino onih, ki niso iz volje mesa, ne iz volje krvi. V tihoti cerkveni tuta slišala glas, poveljujoč in vabeč: Moja svečenica si! Oznanjaj »vetu, ki gazi in tepta moje ime, oznanjaj nevernemu svetu moč v slavo, ki jo imam od vekov do vekov. Visoka se je dvigala gora popolnosti pred njo — in pogumno je bilo srce, trdna noga na poti v strmino. Ali ob tej poti je zažarelo krasno cvetje . . . Ustavila se je noga. Srce je zapelo himno, ki navdušuje ženska srca od postanka svetov do danes. Visoko čelo, duhoviti pogled, uporni duh, mladeniški polet mladega prijatelja so izmamili Heleno raz njeno pot. Prišle so mehke želje, polagano, neopaženo- Nezavestna, kaj se godi v njej, se je shajala in se pregovarjala z njim. Dobila je prepričanje, da jo ljubi Niko s plamenom idealne ljubezni, postala je uverjena, da se bo odpovedal radi nje svojim zmotnim nazorom. Vprašala je mater. Odgovorila je mati in rekla: "Pusti ga, Helena, ti pogubiš sebe in njega." — Prosila ga je . . . Ne! Njemu je bila ljubša nevera in zmota. Zakrknjenemu srcu ne pri-sije resnica. Bolela jo je v dno duše njegova poguba. Morda ga odkupi žrtev velike vroče ljubezni . . . Tedaj se je rodila misel in sklep . . . Težko je bilo učiti se ,po takem sklepu, v takem nemiru. V zavesti, da podi užaljeno samoljubje ljubega prijatelja na nevarno pot. Toda upala je in molila. — vZmagala je njena trdna vera, vneta molitev, ljuba je bila Bogu obljuba zatajevanja. — Prišel je in pokleknil . . . Ono jutro po viharju, ki je razgrajal tako silno nad Ljubljano, ko so prižigale gospodinje oljke, ko so molila plaha srca, da odvrne Bog moč nesreče, tedaj je prišel . . . Čakala je dolgo, težko. A ko je pokleknil skrušen pred oltar, ko je pogledala ljubljenega — zanjo izgubljenega —, tedaj sta ji bili potekli dve bridki solzi na sklenjeni roki. 2rtev, dvojno žrtev doprinaša. Alma ljubi Nika. Zdaj mu razodene vse. Zdaj ga prosi, da jo pozabi. Sladek bi bil čut, da jo ljubi ^n čaka osamel združitve onkraj groba. Toda Alma ljubi prijatelja — pozabiti mora Niko Helene. Poljanski zvon, poletni žar sta spremljala žarno zatrjevanje vekovite ljubezni. Večerni zvon, jesenski hlad naj spremljata odpoved. Žalostno se upira in ozira ljubo solnce v zemljo. Slovo jemlje. Trepetajoč hite poslednji žarki po gričih, po mestu. Zarde planine in oblaki, oživi rumenilo dreves. Alma poje: Solnce za hribce gre, lunca pa za gore, treba jemati bo od ljubega slovo. — Nagajivka, kako nadaljuje proseče: Ljubček. nikar tako! Nikari jemat' slovo, jaz bom točila prebridke solze . • . Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. , Vsem se priporočam. FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 2534. Nagel korak . . . Sumi listje pod njim, zatrepeče srce pred njim. Almina pesem umolkne. Razgret od hoje, oči velike in jasne, pričakovanje in nada v njih, .stoji Niko pred Heleno, Molče mu je podala roko, beseda ni hotela iz ust. Zdaj šele je čutila težo tega slovesa, ki ne ob-Ijubuje svidenja. Izkušnjava jo napade, da bi molčala o svojem sklepu, da bi uživala srečo ljubljene žene, slavo pisateljeve sotrudnice. Naj se trudijo drugi po strmi poti premagovanja; ona se ne more Veliko in jasno je postalo njeno oko, drhteča usta so izpregovorila: "Pozdravljen, ki si se vrnil iz dežele zablod!" Razširile so se njegove ro"ke, da bi objele in pritisnile nase sanje in up vročega srca. Toda Helena je tako nadzemeljska v svoji mirni lepoti, črna obleka njena se mu zdi ukrojena po redovniško: nekaj nevidnega stoji med njima. Žalost se izlije v besede: "Ob slovesu me pozdravljaš, Helena?"} To vprašanje vrne Heleni zavest. Izpremeni se ji glas in pogled, ko! ponavlja: "Ob uri slovesa. In najino slovo bo dolgo, Niko." "Če bo tudi dolgo, Helena — saj čakam in upam." Stresla je glavo: "Najino slovo bo za celo življenje." Truden je postal glas, omagal je pri zadnjem zlogu, oči so se izognile ljubim očem. Niko je prebledel in planil: "Kaj govoriš, Helena?! Je li mogoče?! Kaj mi nisi obljubila večne ljubezni?!" "Večno!" je potrdila in pokazala na solnce: "Glej ono zapada — a 'se vrne tem svetlejše. Tako moja ljubezen. Zatone ti začasno, da se pokaže onkraj groba njena čistost in zvestoba." Bled je stal mladenič pred deklico- Spominjal se je njenih besed: "Molila bom tako, cia bom uslišana." — Prijel ga je čuden strah. Kaj je sklenila Helena? Čutil je, da ni ne trden, ne močan brez nje, da je živela, da bo živela vedno v njem — a da ne bo nikdar njegova. Boječe je prosil, da ga reši muk. Ojunačila se je: "Vse ti razložim, Niko. Sedi, poslušaj!" Sedel je na kamen. Zadnji žarek solnca je obseval Helenino lice, ko je pojasnjevala: "Samo velika ljubezen je zmožna žrtve. Ko si rj-bil poslovil oni dan tako razburjen od mene, se me je lotil strah. Kaj je časna sreča, časno trpljenje, napram slavi, katero uživajo izvoljeni vekomaj? Da bi zapustila radi tebe svetlo stezo tjakaj — nikdar ne bi prišla tja, ne ti, ne jaz. Odrekla sem se tvoji ljubezni . . Nežni glas se je prelomil. Oko se je ustavilo na oblaku, ki je ovijal griče na z^padu in se svetil kakor obljuba vstajenja. Niko je stal nepremično..Življenji, sanje one noči, podili so se mu nejasno v glavi — a bela in čista je stopila predenj zagonetna podoba — spremljevalka njegovih dni. Omahnil je kakor drevo v viharju, glava se je sklonila na kamen, srce je zastokalo: "O, zdaj te poznam, Helena! — Ti si Bogomila, najnežnejša slika vsega pesništva, najkrutejša zame." Trepetajoče roke je položila Helena na kodrolaso glavo, s trepetajočim glasom je prosila: "Niko! Moj Niko! Glej, življenje mine in mine njegova bolest. Nič ne bomo vedeli tam o teh bridkostih. Niko! Da se snideva v Gospodu . - . Da ostaneva združena, tu v delu, tam v večni slavi . . . Niko! Alma ti pomore — pogovarjaj se z njo o meni. — Ne! pozabi me, misli samo, da si vojak velike armade. Zdaj vojak, moj zaveznik . . . Zvoni! (Z Bogom, Niko! Angel Gospodov prinaša mir . . ." Poljubila sta se ob svečanem zvoku, ki je plaval po mestu. Prvič in zadnjič. Kakor da gre v oblake, je odhajal mladenič. Bridka radost mu Naš glavni in potovalni zastopnik za vse naše liste je Mr. Leo Mladich iz Chicago, III. On je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste in vse kar je v zvezi z našimi listi. Je pooblaščen tudi po-oblaščevati po naselbinah nove zastopnike in zastopnice. LOKALNI ZASTOPNIKI(CE). San Francisco, Calif.—Mrs. Lena Petrick Denver, Colo.-#-Mr. Jos. Pavlakovič. Pueblo, Colo, in okolico.—Rev. P. Cyril Zupan, O.S.B. in Mrs. Jos. Meglen. Indianapolis, Ind. in okolico.—Mr. Louis Komlanc. Rodson, Md. in okolico.—Mr. Jernej In- tihar.. Calumet. Mich, in okolico.— Mr. J. Mu- sich in Mrs, Frances Plautz. Iron Mountain, Mich, in okolico.—Mr. A. Berce. Detroit, Mich, in okolico.—Mrs. A, Banks. Bridgeport, Conn, in okolico.—Rev. M. J. Golob. Rothbury, Mich, in okolico.—Mr. Ru- dolf Sneidar. St. Louis, Mo. in okolico.—Mr. John Mi-helich. Frontenac, Kans. in okolico.—Mr. Martin Chanzel. Kansas City, Kans.—Mr. Peter Majerle. East Helena, Mont, in okolico. — Mrs, Frances Ambro. So. Omaha, Neb.—Mrs. M. Petrasich. Brooklyn, N. Y.—Mr. Jos. Skrabe. Newark, N. J.—Mrs. Johana Mevzek. New York, N. Y.—Very Rev. Benigen Snoj O.F.M. Thomas, W. Va.—Mr. John Lahajnar in- Mrs. J. Bulich. Valley, Wash.—Mrs. Mary Swan. Rock Springs, Wyo.—Miss Apolonia Mrak. ILLINOIS. Aurora, 111.—Mrs. M. Vesel. Chicago, IlL—Mr. Leo Mladich in Mr. A. Glavach. Joliet, 111.—Mr. Marko Bluth, Mr. Jos. Muhich. Mr. Paul Laurich in Mr, J, N. Vranichar. Rockdale, IU.—Mrs. M. Kastelic. La Salle in Oglesby, 111.—Mr. F. Mišjak. North Chicago in Waukegan, 111.—Mr. J. Drashler. Springfield, 111.—Rev. F. S. Mažir in Mrs. C. Andrews. Bradley, 111.—Mr. M. Smoley. MINNESOTA. ie tesnila srce. Mrak je poljuboval gore. griče in ravan. Pod njim in nad' Aurora> Minn.—Mrs. M. Smolich. njim so zažarele zvezde. Od zvezda v nižini do zvezda v višini, od gora do gričev se je prelival ljubljeni glas zvonov: Ave Maria! Da bi ostali ti zvonovi trdni glasniki ponižne in upajoče vere, da bi čuvali rast in čast naše domovine! / / + i CHICAŠKI SLOVENCI kar najuljudneje vabijo A Vse Slovence v Chicago in okolici NA VELIKO SLAVNOST BLAGOSLOVITVE SLOV. SOLE in Nove zastave dr. sv. Križ sv. ki se bo oboje vršilo V nedeljo, 24. septembra 1922. t 1. VSPORED:— Ob pol desetih dopoldne sprejem došlih društev in kratka parada. Ob pol enajstih uhod v cerkev in slovesen blagoslov zastave. Sveta maša. Po sveti maši blaROslov nove šole. Banket Slavnostni govori. Vinska trgatev in sklep bazarja. K vinski trgatvi pridejo vsi gostje kolikor mogoče v "overall-ih" ali v kmetčki obleki, tako možki kakor ženske. Slovenke naj pridejo kolikor mogoče v narodnih pečah in havbah in v domači delavski obleki. Najzanimivejša obleka dobi nagrado. To bode nekaj, česar Slovenci še nismo imeli v Chicago. Zato prav uljudno vabimo tudi vse svoje sosede okolice na to prireditev. Enako vabimo žopet vsa pevska društva sosednih naselbin, da se naj blagovole odzvati za to priliko in priti k namt Z veseljem se še spominjamo zlatih uric, katere smo imeli pri slavnosti pokladanja ogelnega kamena naše šole in Narodnega doma, ko smo imeli srečo pozdravljati toliko svojih ljubih sosedov in gostov iz sosednih naselbin v svoji sredi. Kako prijetni so še spomini na to. Toda prireditev ob tej priliki, bo pa še veliko večja in boljša in zanimivejša, kakor zadnjič in smo prepričanja, da bodo vsi naši gostje postreženi veliko bolje, kakor zadnjič. Bratje, pridite k nam in poveselimo se zopet nekoliko skupaj in preživimo nekoliko lepih trenutkov med seboj v bratski slogi in edinosti! Vstopnina za banket je sedaj $2.00 za osebo in $3.00 za družino. Vstopnice za banket si pa mora vsakdo preskrbeti že preje, ker bo na banketu prostor samo za one, ki bodo vsaj tri dni preje si zagotovili prostor. Sosedna društva naj skrbe za to, da nam bodo o pravem času sporočili za koliko članov naj pripravimo. To bo pravi ohed in bo vsa prireditev y šolski dvorani, zato moramo vedeti, za koliko oseb bo treba pripraviti. Vsa pojasnila daje Rev. župnik. 1852 W. 22 PI. Chicago, 111 A ^ t č č č * ¥ A Biwabick, Minn.—Mr. Frank Globokar. Chisholm, Minn.—Mrs. Barbara Globoč-nik, Rev. J. E. Schiffrer in Mr. John Strle. Ely, Minn.—Mr. J. Otrin, Mrs. Val. Ma-ren in Mr. Jos. Peshel. Eveleth, Minn.—Mrs. Frances Grego-rich in Mrs. M. Gorjanc. Greaney, Minn.—Mrs. U. Babich. McKinly, Minn.—Mrs. A. Hegler. New Duluth, Minn.—Rev. A. Pirnat in Mr. M. špehar. Rice, Minn.—Rev. John Trobec. Tower in Soudan, Minn.—Mrs. F. Lou- šin. Virginia, Minn.—Mrs. Rosie Tishel. OHIO. Barberton. Ohio.—Mr. Frank Zupančič, Mr. Joseph Lekšan. Newburg, Ohio.—Rev. J. J. Oman, Mr, Jakob Resnik. Cleveland, Ohio.—Mr. Frank Suhadol- nik, Mr. Anton Strniša, Mr. Joseph Meglich, Mr. Rudolph Cerkvenik, Rev. J. Miklavčič, Mrs. Ivanka Gaspari. Bedford, Ohio.—Mr. Frank Stavec. Collinwood, Ohio.—Mr. John Mesec, i Notingham, Ohio.—Miss Mary Mevzek. Lorain, Ohio.—Miss Frances Bombach PENNSYLVANIA. Ambridge, Pa.—Mrs. Jennie Svegel. Beadling, Pa.—Mr. N. Simonič. Braddock, Pa.—Mr. Joseph Lesjak. : Bridgeville, Pa.—Miss Elizabeth Pogač-1 nik. j Burdine, Pa—Mr. John Krek. Canonsburg, Pa.—Mr. Mihael Tomšič, Mr. John Pelhan. Mrs. Mary Bevc, Miss F. Mohorič. Forest City, Pa.—Mrs. Anna Grčman, Miss Mary Svete. Johnstown, Pa.—Mr. Andrew Tomec. Olyphant, Pa.—Miss Mary Zore. Pittsburgh, Pa.—Mr. John Golobič, Mr. J. Bojane, Mr. Geo. Weselich. Steelton, Pa.—Mr. Anton Malesich. So. Bethlehem, Pa.—Mr. J. Koprivšek. WISCONSIN. Milwaukee, Wis.—Mr. J. Jenko. Miss ' Mary Mohorko in Mr. Steve Hojnik. Sheboygan, Wis.—Mr. M. Progar in Mr. John Udovich. Willard, Wis.—Rev. J. Novak in Mr. Fr. Perovšek. Racine, Wis.—Mr. Martin Novak. J. KOSMACH. V Rojakom . 32nd St., Chicago, 111-se priporočam p* i nakufMl raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZJA, .KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in »«*« traj. pokladam stenski papir. Najboljie delo, nanižje cene. Rojaki obrnite s« vselej na svoja®* rojaka 1