17, Htev. Novo mesto, 10. septembra 1910. XXVL letnik. DOLENJSKE NOYICE Izhajajo 10. in 25, vsaccga mcscca. Cena jim je b poStnino vred 7,a ceJo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemi-ijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajcc nasi, v Novem mestu. Volivno gibanje. v nasein volivrem okraju se je za bodočo državnozborsko volitev pričelo živalino gibanje. In kako bi se tudi neV Slovenska Ljudska Stranka je dozdaj v posesti tega mandata in samoposebi um\jivo ]G, da tudi mora ostati osobito sedaj, ko jo začela dejansko izvràcvati svoj narodnogospodarski načrt tudi v tem vo-livneni okraju. Zanemarjena Belakrajina komaj pričakujo boljših komunikacijskih zvez in propotrcbnih vodovodov. Prijjravljalna dela 80 v najboljšem tiru. Česar liberalna stranka v desetletjih svoje^ca vladanja ni mogla ali pa ]ii hotela iz])eljati, se je S. L. S. lotila v par lotih in bo tudi v doglednom času izvršila, ako jo bodo i krajevni mcrodajni činitelji podpirali. Kandidat profesor Mvgen Jarc po pravici opozarja na svojih shodih ljudstvo na obširni program, ki si ga je začrtala S. L. S. ter ga kani izvršiti in tako nadomestiti, kar je bilo dozdaj zamujenega. Svojo za-slombo za to ])a mora imeti v širokih slojih našcg:a ljudstva. Kaj premore v rosnid smotrno (ielovarye krščanskih poslancev, ki imajo najožji stik 8 svojim ljudstvom, svedočt n. pr. preiiarlska dežela. Tam so volilci liberalizem popolnoma porazili — menda imata saijio So live mestici liberalna poslanra, vse drugo je v krščanskem taboru. In glejte, kar so poprej liberalci zavozili, so kato-li.ški poslanci popravili. Dežela nima več dolga — ampak izkazuje že lepe prebitke. Naravno je, da se naklade znižujejo. Tak je uspeh vzajemnega delovanja ljudstva s požrtvovalnimi poslanci. Radi prejšr[jih ran — prizadetih po liberalizmu — na Kranjskem Se ne bomo kmalo tega dosegli, a težiti moramo za tem smotrom, K temu pripomore le ona politika, ki sloni na zdravih načelih, kakor si jih je začrtala S. L. S. Tu mora odločevati splošni blagor naroda, osebne koristi morajo zginiti. Tak duh preveja shodo naše stranke ~ in naše ljudstvo to zmirom bolj iimeva ter se oklepa mož, ki so ž njim v vedni dotiki, nc pa samo ob volitvah. To se jo i>okazalo tudi na shodjh, katere je sklicala na.ia organizacija. Taki shodi so bili: v Řmihelu, Boli cerkvi, St. Tetru, Stopicah, Prečini, Valtivasi, Mirni peči; na Belokranjskem pa; v Semiču, Ornonilju, Dragatusu, Vinici, Dne 11. septembra bo v Metliki, 18. jia v Staremtrgu pri Poljanah, ^ein prej mogoče tudi v lirusnicah, Toplicah in Se v kaki drugi občini. Na dosedanjih shodih so je že na stotine volivcev skoro soglasno izreklo za prof. Jarca. Opozarjamo somišljenike, naj pri vseh županstvih o pravem času pregledajo volivnc imenike — osobito glede neobdačencev, polnoletnih fantov, poslov, delavcev, da ne bodo izpuščeni. Vsak naj svoje opravičence zglasi županstvu za imenik, oziroma reklamuje, da no bo prepozno. S. L. S. ne smo prezreti treh most tega volivnega okraja. Dozdaj se resno še ni vdeleževala po mestih. A naše iienenje je, da mora tudi tu poseči vmes ter meščanom odpreti oči, da jim s frazami, težnjam oko e liberalna stranka ob svojem vladaiqu postregla le — aj to naše meščanstvo vendar ne more biti nasprotno ______ičanskih sosedov. Večinoma je to meSčanstvo izšlo iz kmečkega stanu. Ono vid:, kako ljudstvo po opravkih zahaja k njemu ob svotkih in petkih ~ in gotovo ne v škodo meščanstvu. Ako mod kmeti in meščani tedaj vlada sloga in vzajemnost — Kakuj bi se ta krhala samo ob volitvah? Jedro našega meščanstva je èc zdravo. Saj vidimo, da se ono v veliki večini no odteguje cerkveno-verskemu življenju. Upliv novostrujarske napolinteligence niesčanstva Še ni zastrupil. Družinski očetje pac čutijo in vidijo, kam bi priveslala rodbina, če bi živela po brezvcrakih načelih ali po novodobni mortilil Somišljeniki v Kudolfovom, Črnomlju, Metliki zberite one elemente, ki no prisegajo na liberalno za-i^tavo, in pojasnite jim, da naj se ne dajo več terorizovati, ampak ^aj si bodo dosledni tudi v političnem nastopu. Doma in v cerkvi — kristijan, ob vollvni mizi pa — liberalec! Take nedoslednosti ne sme storiti noben kristijan! Uprav liberalizem je s svojo hinav-ščino znal kristijane i>rcslepiti, da naj krščanstvo nima upliva na političnem poft"- In take vrsto kandidat se (»onuja z druge strani. Koncem avgusta namreč je jtriSel v ta volivni okraj tudi načelnik liberalno stranke, bivši župan ljubljanski Ivan Hribar, Sklical je v Belikrajini jiar shodov, ki pa so bili zelo slabo obiskani. Na njih je predstavil liberalnega kandidata učitelja Engelberta Gangl. Njegovo spremstvo je obstalo iz pristnih liberalcev — kapitalistov. Bivši župan ljubljanski je s svojo taktiko privozil tako daleč, da je prvostolnico slovensko oropal njene avtonomije, -v zadnjih kritičnih dneh je stavil svojo osebo nad celokupno slovenstvo. Ime graSčaka Mazclle-ta se je ob raznih kandidaturah pogosto čitalo; o njegovih zaslugah za slovenstvo zgodovina molči. Odvetnik dr. Triller je na Belokranjskem znan Se le iz Mazelletovoga jirocesa, zaslug za Belokrajino sicer zgodovina ne jiozna. Iz časnikov pa je znano, da je pred leti zelú rohnel zoper Rim in Dunaj. O zaslugah, ki bi si jih bil bogati Dako Makar stekel v svoji novi domovini za Belokranjco, metli.ška kronika molči. V taki družbi je nastopil liberalni kandidat Gangl — gotovo dobro priporočilo, da bi ga volil ))elokrairiski kmet! Pa šalo na stran ! Kandidat Gangl je oni mož, ki vodi liberalno učiteljstvo; mo!Ě, kateri je na novomeški skupščini utemeljeval stremljeirje, da so mora sedanji § 1. šolskega zakona, za-htcvajočcga „versko-nravno vzgojo" mladeži, spremeniti in upehati „svobodomiselno vzgojo"; njož, ki se je nahajal v oni skupščini, katero jo „napreden" član jiozdravljal ter opozarjal, da jo sedanja vzgoja preveč „helorumena" in „črnorumena". Krščanski oče, kaj hočeš še več? Če ti bodo otroke vzgajali v tem duhu — potem imaš kmalo „rudečkarje" v hiši. .Mogoče, da hoče (îangl s takim stremljeqem napraviti lo kom jlimont socijaldemokratom, ki so mu v Idriji pripomogli do deže nozborskega mandata. Hvaležnost pa je lepa čednost. Ti i)elokranjaki kmet pa mu ponmgaj do državnozborskega mandata ter naredi jioklon svojim osrečevalcem Ganglnovega spremstva, katero se med teboj prikaže — samo ob volitvah. Kako je kandidat Ganglovo spremstvo opravilo v Novem mestu, še ni dovolj znano. Nekateri menijo, da se je „štab" utabori! pri g. Kozmanu, kateri tudi sodeluje jiri katoliških humanitarnih zavodih. Gospodarstvo. Važno za vinogradnike! Novi vinski zakoa obsega nekaj paragrafov ali predpisov, ki jih mnogi DapaČDO tolmačijo, celo strokovnjaki. To daje povod marsikterim neprilikam. Zlasti se slabo tolmači predpis glede dodajanja alkohola in sladkorja v svrho zboljšanja mosta in vina, Tstotako so áe mnogi v nejasnem glede prodaje pokvarjenih in umetno zboljsanih vin. Da se vinogradniki, vinski trgovci in gostilničarji izognejo morebitnim sitnostim in celo kaznim, naj jim služijo naslednja pojasnila in navodila: Glasom § 3. v. z. se sme dodati vinu ali moštu, tudi do 17(, alkohola (967ci) aH čistega žganja. To se mora tako razumeti, da se sme dodati se le tedaj, če je vino že pokvarjeno in ga hočemo s tem sredstvom zopet ozdraviti. Malenkostaa množina alkohola ('/a—1 kozarec na sod se tudi lahko porabi namesto olja ali žveplanja za pre-prečenje kana (cveta); dalje za izmivanje sodov ia steklenic ter za hranjenje Čistil. Nikakor pa se ne sme alkohol doliti zdravemu mostu ali vinu pri pretakanju zgolj z namenom ali pod pretvezo, da bi se mu zvečala moč, da bi se pospešilo čiščenje ali zabranilo rjavenje, zavrelka, cikanje itd. V tem oziru ne pozna postava izgovorov, zato pa dovoljuje poljabno slad-kanje mosta, s Čimer se doseže v vsakem oziru boljši in gotovejŠi uspeh kakor z alkoholom. Te določbe glede alkoholiziranja mosta ali vina veljajo za navadna, za prodajo namenjena vina, ne pa za desertna ali sladka vina in za pelinkovec (vermut), šampanjec i. e., ki se glasom § 4. v. z. poljubno sladkajo ia alkoholizirajo. in sicer z oblastvenim dovoljenjem. Sladka nje mošta in vina. Glasom § 5. v. z. sme vsakdo sladkati ali cukrati svoj most in svoje vino, če se izkaže za to potreba. Kdor hoče svoj mošt ali vino sladkati, mora prositi pristojno glavarstvo za dovoljenje, navedši vzrok slad-kanja, n. pr. zaradi nedozorelosti, gnilobe, toče itd., ter množino za sladkanje namenjenega mosta in sladkorja. Tozadevne nekolkovane prošnje vloži lahko posameznik zase ali za več skupaj potom županstva ali tudi naravnost na pristojno glavarstvo, odnosno na pristojni magistrat, in sicer v času od pričetka trgatve do konca novembra. Glavarstvo resi take prošnje po zaslišanju kletarskega nadzornika takoj ter jih tudi takoj dostavi prošnjiku potom pristojnega županstva, oziroma, če prosnjik želi, tudi naravnost njemu po pošti. Sladkajo se lahko tudi navadna vina, toda ne z namenom, da bi se jim zvečala sladkoba, marveč le v slučaju, če ae novo vino noče čistiti, oziroma, če se hoče pokvariti in da mora umetno iznova prekipeti (prevreti). Tudi v tem slučaju se raora glavarstvo prositi za dovoljenje, enako kakor za sladkanje mošta. Kdor bi sladkal most ali vino brez oblastvenega dovoljenja in napovedi ter bi pri prodaji to nalašč kupcu zatajil, se strogo kaznuje. Taka vina se ne smejo prodajati kot popolnoma pristna, marveč kot zboljšana vina. Tozadevne prošnje naj bodo kolikor možno kratke ter naj se glase približno takole: C. kr. okrajnemu glavarstva C. kr. okrajnemu glavarstvu v......... Podpisani N. N., ytoseBtnik v......h. St . . . naznanjam, da sem dotial svojemu mo.štTi na 30 hI 2"/o pesncj^a sladkorja. Ali pa: Podpisani naznanjam, da sem opustil nameravano sladkanje. V........dne.......1910. N. N. posestnik v......h. St. . , . Glede § 8., 9, in 10. v. z, bodi pripomnjeno, da se petijot ter z vodo ali s sadnim moštom pomešana vina nikakor ne smejo prodajati, tudi ne pod imenom domaČa pijača. Pač pa sme tako pijačo glasom § 9. v, z. vsakdo za svojo hišno porabo napraviti. Zadošča, da to prijavi, potem, ko jo je že napravil, pristojnemu županstvu najdalje do 31. januarja, navedši množino napravljene pijače. latotako se ne smejo prodajati, zlasti pa ne točiti v stalnih in začasnih gostilnali ali takozvanih „bušenšankih'' (gostilne pod vejo, osmice) cikasta, močno žveplana, jako kalna (godljasta) ali močno plesnivá vina. Taka vina se zasežejo in dotični prodajalec se sodnijsko kaznuje po § 11. in 12. zakona za živila. Končno bodi še omenjeno, da mora imeti vsak pridelovalec in prodajalec vina po en iztis vinskega zakona vidno razobeienega v prostoru, kjer vino dela, hrani ali toči. Na popir tiskani taki zakoni se dobivajo po raznih knjigarnah po 20 do 70 h, na pločevini utisujeni pa pri administraciji der „Allgem. Wein-Zeitung" na Dunaju L okr. po 2 K komad. G„nibač, C. kr kletarski uatlzuriiik v Ljnbljitni. Podpisani N, N., posestnik v..........h. Št...... nameravam osladiti svoj letošnji vinski pridelek, in sicer pribl. .....hektolitrov z 1, 2 aii 3% sladkorja ter prosim na podlagi g 5. T. z. tozadevnega dovoljenja. Vzrok; Nepopolna dozorîtev, gniloba, toča, malo sladkorja ali preobilna kislina itd. Rešitev prosim da se mi dostavi naravnost po pošti. V........dne.......1910. N. N. po-sestnik v......h, 3t, . . . Kdor hoče ali kdor bo primoran zboljšiti svoj pridelek s tem, da doda sladkorj«, naj prosi za dovoljenje vsaj 8 dni pred trgatvijo. Prosto mu je potem, če hoče sladkati ali ne. Vsakdo pa, ki je dobil oblastveno dovoljenje, mora najkesneje do 15. decembra zopet sporočiti glavarstvu, Če je svoj mošt (vino) sladkal ali ne, koliko hektolitrov ter koliko sladkorja je porabil. Tozadevno naznanilo naj se glasi : K povzdigi čebelarstva na Dolenjskem. Uže od pamtivcka se bavi naš narod s čol)olorojo. Po poročilih zgodovinarjev je čebelarstvo cvelo zlasti v arednjem veku. 0 tem svodoci nas slavni kronist Valvasor v svoji kirjigi: Slava vojvodini Kranjski (Tli. zvezek, 27. i»ogIavje), da je bila tačas na Kranjskem čebeloreja tako razširjena in dobičkonosna, da je postal marsikateri čebelar i»remožon, da so čebele zelo rojilo in donašale toliko medu, da se ga jo prodalo samo na Solnogradsko vsako Jeto po več tÍ.soč centov, isto tako so je spcčalo v Italijo, zlasti v Benetke mnogo voska. Cena medu jia je bila nizka; 1 star funt je veljal samo 2 krajcarja in še manj. V deželi so je napravljalo obilo in jirav dobre medice, ki se je prav rada pila; na gospodskih gradovih in v kmečkih hišah so hišno gospodine pekle izborno medene kolače. Poleg tega se je uporabljal med za zdravila, vosek pa v gospodarstvu. Dandanes no moremo podati tako ugodno slike o našem Čebelarstvu, vendar sc i)eča i sedaj naš narod zelo s čebelorcjo, morda več, nego se splošno sodi. Razmere za vspovanje čebel so sicer dandanes v mnogem oziru na slabšem kot so bile nekdaj. Manjka obilice mogočnih gozdov; manjka mnogo medunosnih rastlin, ki so nekdaj rastle pri nas, rastle v velikem obsegu, recimo: lipe, kostanj, razni jileveli itd. V celoti si jo pa ohranil naš narod vedno ljubezen do čeboloreje tako priprost posestnik kakor meščan. In ako dandanes ne slišimo toliko o čebelarstvu govoriti in ako se ne oslajamo z medico, krivo je našo gospodarsko stremljenje, ker tako koprnimo po přemoženu in po večjih dohodkih, ki nam jih donašajo druge kmetijske panoge n. pr. živinoreja, vinogradništvo itd. Mala živallca — čebela nam, žal, pa nc moro dajati enakih dohodkov. Kljub temu gojimo to živalico in vemo, da nam zelo koristi, ker nam z oplojcrijem rastlin stori neprecenljivih zaslug. Zlasti vetja to za našo sadjerejo. Zato ljubimo čebelo in jo bodemo vedno radi gojili. Je pa še drug razlog, ki nas navdušuje, da se poprimemo čobelorcje v večji meri. Dandanes se jo voda o čebeloreji tako spopolnila, da poznamo vso življenje čebelic natanko, da moremo skoro vso neugodno vplive —; razun slabega vremena — če ne odstraniti, vsaj zelo zmaiij.šati in omiliti. To pa nam dá moč v roko in nas navdušuje, da se oprimomo čebelarstva s toliko večjim veseljem. Je pa najvažnejši razlog: moralični vpliv, ki ga dobimo pri gojitvi čehelorejo. Čebelarji so f. malimi izjemami pridni, pošteni, miroljubni in trezni Çudje. Doèiin drugi luožjo po gostilnah, pri kartah in tlrug-od tratijo prosti čas, se zabava cebcJar pri svojih čebeJah, kjer opravlja potrebna dela. da se živalica dobro počuti. Pri nas na Kranjskem imamo šo poseben važen vzrok, da se radi bavimo s ccbclorcjo. Naša čebela slovi kot najbolj pridna, rodovitna in miroljubna živalica. Vstctl teh izbornih lastnosti se vedno bolj razširja kupčija z živimi čebelami. Naši Čebelarji zamorejo tedaj čehelariti na priiiclovaige medu in voska, zaïïiorcjo po ugodili ceni ]>rodajati pa tudi svoje živo čebele, — Kazlogov dovoÛ, da se v sedanoeni jesenskem času, ko je že minula ajdova pasa, resno posvetujemo, katera dela naj opravka umen čebelar, da si zagotovi zň prihodnje leto svoje čebele in da dela na povzdigo te kmetijsko panoge. V dosego tega smotra naj se ravna po sledečih načelih, katero objavimo prihodnjič. (Konec pride.) Politični pregled. Tesar so jo s svojega letovišča v ISIu vrnil na Dunaj, kamor se vračajo tudi že državniki, da so prično zopet posvetovalna radi državnega zbora, Jjisti pišejo, da bodo najprej sklicani dt^želiii zliori, kakor je že gorenoo-avatrijaki na 26. sept. Kranjski se baje sestane 11. oktobra, Re.šiti imajo posebno denarne zadevo. — Glede řo.íikfíía zbora se zdaj ministrski predsednik posvetuje s češkim namestnikom, deželnim nadmaršaloin in zastopnikoma Oehov in Nemcev. Ako slediqi no odnehajo od svojih pretiranih zahtev, zopet ne bo zbora, obtežena bo j>a tudi delozmožnoat (iržaviKigft nlKira; kajti Čehi v takem položaju ne bi niogli podpirati vlade. Največ pa se zdaj piše o „Slovanski Jednotí", katero bi Nemci radi razdvojili in razpršili. Zato so zaceli pisati, da se v njej vodi „slovenska politika" ne pa „češka". Kakor bi si češka in slovenska politika v bistvenih rečeh nasprotovali. Strupeno pišejo o voditelju V. L. S. dr. Šušteršiču, da bi spodkopali njegov ugled. Najbolj kratkovidni so pa tisti jugoslovanski poslanci liberalno strujo, ki pišejo v nasprotnih in domačih listih zoper upliv „Slovenskega kluba", ki doslej uprav požrtvovalno vodi dosledno in načelno politiko zoper krivični nemški sistem. Hazkol mej Čehi in Jugoslovani bi koristil le Nemcem, Kateri razsodni jugoslovanski poslanec bi se upal podpirati tako politiko f liO breznačclen liberalec bi bil zmožen tacega koraka. Ako se češke stranke res združijo v jednoten klub, bo to ic v korist „Slovanski Jednoti". „Slovenski klub" bo gotovo podpiral češke zahteve, nadejajoč sc, da i Čehi podpirajo jugoslovanske težiýc. In če bo jeseni Jednota nadaljevala načelno politiko za slovansko pravice — na stran pustivSi osebne malenkosti — bo tudi zmagala. Na Koniškciii so prišli nemški krščanski aocijalci v jako neljub položaj, Mnsgr. Kayser v Feldkirchcnn je namreč zidal več sirotišnic, a le z milodari. Ker so pa ti redkeje prihajali, je prišel v denarne zadrege. Z Lahom Paleso so je spustil v trgovsko spekulacije — a zlezel v dolgove. Hnsgr. AVeiss mu jo posodil iz blagajne centralne posojilnice blizo dva milijona. A podjetja ne nesejo toliko, da bi bila centralna posojilnica brez skrbi, I^rišel je polom. Liberalni listi škodoželjno pišejo o tem. Mogoče da bo nemška kr,šč. socijalna stranka skušala poravnati. „Jlir" izjavlja, da slovenske posojilnico niso nič prizadete. To so itak večinoma v naši „Zadružni Zvexi". Nil Hrvatskem se vse stranko pripravljajo na volitve, lian jo že postavil vladne kandidate. Koalicija omahuje. Snujo Se nova krščansko-socijalna stranka. Y Itcisni 80 izvoljeni 3 poslanci Ilrv. Zajednice, 1 pa Kat. Udruge. Halijiiîiski zunanji minister se je sostal z avstrijskim koncem avgusta v Solnogradu in potem v Išlu, kjer jo bil po našem cesarju sprejet in odlikovan. Pravijo, da je trozveza s tem utrjena. Ob jedacm pa poročajo časniki, da Italija zelo pomnožujo konjeniStvo ob avstrijski meji, laška mornarica pa ima na Adriji pomenljivo vojaško vaje. Itiiski c,ar biva na odmoru v hesenskih toplicah, ondi ga obišče nemški cesar. — Zopet se poroča o velikih poneverbah v ruski intondanci v Omaku. Generala Lang in mnogo uradnikov BO zaprii. Samo pri eni kronski posesti jo baje škodo okrog r> milijonov kron. Angleški knilj je poslal na evropske dvore lorda Roberts, da naznani spremembo na angleškem prestolu. Samo k našemu cesarju je poslal jiosebnega poslanca lorda Rosebery. 'J'iirrija razpostavlja vojaške zbore ob bolgarski in grški meji, ker _tema kraljestvoma nič prav ne zaupa. Na Šimiiskein so katoličani dne avgusta na 140 shodih protestirali proti zopercerkveni politiki sedanje vlade. Orna gora — kriiljestv«, .lO-letuico vladanja kneza Ni-kite so proslavili s tem, da so ga povzdignili kraljem, njegovo državico pa kraljestvom; to se je oficijelno vršilo dne 2b. avgusta. Zabavi in pouku. Potovanje v sv. deželo. Sp. dr. J, U&rinku. Najinienilniši kraji v Jeruzalciiui. (Dilje.) Med tem žalostnim premi,sijevanjem smo prišli do „Sijonskih" ali po turško, Davidovih vrat. Stopimo skoz-nje 1 lírž smo ])red lepim poslopjem, ki ga Turki zovejo sveti.šČĐ „preroka Davida" — ali nam je ta kraj mnogo svetejši, v irjem je dvorana zadnje večerje! Za božjim grobom ga ni kraja, ki bi bil za katolika tako častitljiv kot je ta, vsaj jo tu postavil Gospod Jezus zakrament svoje ^ubezni — sveto re.srôe Telo; vsaj se je tu sv. Duh razlil nad apostole. Pa na koliko drugih imenitnih dogodkov nas še spominja ta dvorana ! Tukaj je Jezus učencem noge umival, da jih je pripravil na presv. skrivnost; tu jim je podal po večerji velikonočnega jagtçeta samega sebe v podobah kruha in vina. Tu jih je posvetil v duhovne, nai)Ovedal, da ga bo Juda izdal, Peter trikrat zatajil. Po njegovi smrti so so tukaj apostoli skrivali jired^Judi; tu se jim je jiri zaprtih vratih dvakrat prikazal. V tej dvorani so se zbrali apostoli z učenci — 120 po številu — ]»o Jezusovem vnebohodu, izvolili apostola Matija ter čakali sv. Duha, ki se je razlil nad nje binkoStno nedelo. To dvorano je po tem dogodku zapustil Peter ter pred igo s tacim ognjem govoril zbranim Judom, da se jih je kar 3000 spreobrnilo k Jezusovi veri. Ta dvorana je torej začetek sv. ccrkve, mati vseh cerkvâ, V lyej slednjič je sveta devica Marija svojo lepo dušo izročila v roke svojega sinal Oh, zfikaj ni ta kraj v katoliških, zakaj je v turških rokah? Ce kje, bi se tu napravila krasna cerkev v čast Najsvetejišemu zakramentu; če kje, bi se tukaj noč in dan molila najsvetejša skrivnost Jezusove ýubezni. Se bo li kdaj zgodilo? Ne vemo, ali upajmo. Gospod ima srca ljudi v svoji oblasti; On je, ki vodi najvišo, odločujočo politiko, po Njegovi vo|ji se dovr,šujejo krvave vojske. Kolikokrat se je že zgodilo, česar bi človeški um ne mogel nikdar pričakovati, zakaj bi se to ne moglo? Molimo, da se zgodi! Najprej je na tem kraju sv. cesarica Helena zgradila krasno baziliko z enim nadstropjem, ker ga je imela tudi hiša zadnje večerje, A ta cerkev je bila jiorušena. Križarji so jo vnovič pozidali, Po mnogih žalostnih dogodkih so jo dobili sleiinjič v 14. stoletju kristijani v lastnino, ko je kra^j Robert Anžujski za 32.000 cekinov kupil ta kraj od egiptovskega sultana. Pa kaj se briga Turk za jiravico, zlasti proti kristijanom! Sultan Soliman jo vse vzel frančiškanom 1. 1.551. ter jih s Sijona spodil. Od takrat je turška posest, koje za nobeno ceno nočejo kristijanom 0d8tí)piti, ker trdijo, da jo tu spodaj grob kralja Davida; ]>ač pa pusté, da 80 zgoriyi del — jirava dvorana sv. večerje — obi.šče, ako se dA dober bakšiš. Poglejmo, kakšna je ta dvorana? V pritličju je prostor, kjer jo Gospod apostolom umival noge; precej zraven pa }>o trditvi turški — grob Davidov. V ta prostora pod smrtno kaznijo ne sme stopiti krščanska noga. Idimo po 24. stopnicah, pa pridemo zgoraj v dvorano zadiqo večerje. Ta prostor jo dolg 14, širok pa 9 metrov. Gotičen obok se vspenja nad iijim, ki ga na sredi nosita dva močna stebra ter delita dvorano v dve ladiji, kakor to vidimo pri nekaterih cerkvah. Na severni strani je veliko okno, zaprto z močno pregrajo; skozi njo se vidi niže vzvišen s prti prcgmjen, zgoraj kakor naše strehe, najirav^jen grob — baje grob Davida kralja. Dasi nam je ta kraj tako svet, vendar no smeš tu poklekniti, ne očitno moliti; to bi žalilo Turke. Vendar pa ti nihče no brani, da se vsaj za trenutek zbereš ter zase tiho moliš „Očenaš" in „ČoSčenamarijo", da zadobiš popoln odpustek. Zapustivši to dvorano gremo po ulici na levo, pa stojimo brž pred noro cerkvijo „dormitio" — zaspanje (smrt) Marije Device. (Dalje pride.) ■>• M- ■* Dopisi. Itiulovíť.a 1. sept. — Raznotero. —K zadnjemu poročilu o zlati maši preč. g. Petra Režeka naj dostavimo tudi to zanimivost, da se jo pričakovalo k slavnosti i>reć. g. zlatomašníka o. Bernarda Vovk, vpok, c. kr. gimn, ravnatejja, sedaj živcćcj^^a v Brežicah. ^Bil je nainrDč on slavnostni pridigar ob novi maši K. Režeka. Žal, da se radi oddaljenosti častitljivi zlatomaSnik Vovk ni mogel vdeležiti zlate mase svojega učenca Režeka. Gotovo redek slučaj. — Zlato[)oročencev sin župnik Režek pa je bil že namenjen aa pot iz Amerike v domovino, a ga je zadržala bolezen. Čestital je brzojavno iz Honj^tona v Michiganu. — Več gostov svetnega stanu je dospelo še drugi dan. G. zlatomasnik je obiskal še rojstno vas, svoje znance, opravil zaiye doma in pri fari sv. maše ter se koncem avgusta vrnii v Litijo. Bog nam ohrani častitcga rojaka. — Naš g. žu]mik Novak se je pridružil Jeruzalemskim romarjem ter odrinil z metliškim g. kapelanom Natlačenom v jtotitie^ek proti Ljubljani. Čujemo, da je šel î Su-horski g. župnik Pavlovčič. Tako je i Belokrajna zastopana. — Letina kaže pri nas zelo slabo. Žito je veliko slabše vspelo, kakor prejSnja leta in kakor je obetalo v začetku poletja. Vina bo letos bore malo. Izpolnil se je stari pref^ovor: „Česar iinaS največ, varčuj; kajti kmalu ti bo zmanjkalo." Lansko leto nismo vedeli kam z vinom in ga dajali za vsako ceno, samo da smo ga spravili v denar. Lansko jesen je bila cona vina litru 16 vinarjev; sedaj ga pa prodajajo tisti, ki ga Se imajo, po 54 vinarjev in še dražje. Vinogradi so zelo vničeni od strupene rose in toče. Tudi koruzi je naredila toča mnogo škode. Edino krompir in zeÇe obetata več boljšega sadu kot prejšnje leto. Lepega tihega dežja še ni bilo letos o pravem času. Kude plohe so nam veliko otave vničile in /azdrle ceste in poljska pota. Iz Šmarjete. — Eedka slovesnost. — Istodobno a praznovanjem 80 letnice rojstva našega presvetlega cesarja obhajal je enako izredno slavnost tudi obče spoštovani, kot kremen značaj in \TÍ narodnjak daleč naokoli znani oČe Jože Zalokar iz Vinice 4, Oče Zalokar je pač mož, katerega od blizo in daleč vsak, ki ga le količkaj pozna, visoko čisla in spoštuje. To naklonjenost si je osiveli mož j)ridobil v prvi vrsti s svojim neomahljivim, trdnim značajem kakor tudi s svojo sočutno dobrot^ivostjo in postrožlji-vostjo. V znak vdanosti in hvaležnosti se je zbralo 18. avgusta več njegovih otrok, vnukov in prijateljev v gostoljubni njegovi hiši. Bivši šentpeterski župan g. Florjančič je napil v zbranih besedah dobrohotnemu starčku, želeč mu še mnogo mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let! Opisal mu je tudi njegovo starost v različnih časovnih merah ter mu konečno poklonil v znamoqe prijateljstva in naklonjenosti prav lično diplomo. Oče Zalokar je bil na svoj rojstni dan star 149,299,200.000 trenutkov. — Prav iz srca želimo tudi mi, njegovi soobčani, blagemu možu, naj ga ohrani dobri Stvarnik čilega in zdravega do skrajnih mej človeškega življenja! Prijatelji. DomaČe novice. DnliflTHke vesti. Umeščen je na župnijo Mirno peč č. g. Anton Zore ter jo je nastopil koncem avgusta. — Upravitelj č. g. Leopold Kolbezen gre v isti lastnosti na župnijo GodoviĆ. V Mirno peč za kapelana pride č. g. J. Sever iz Št, Jerneja. — Za žujinijo Sv. Križ pri Litiji je prezentován č. g. Lovro Lah, župnik na Gori pri Idriji. Dva obiska. Dne 28. avg. dospel je v naše mesto — pridši iz Brežic — preč. g. general vesoljnega frančiškanskega reda p, Dionizij Schuler. Prišel je iz Rima na vizitacijo vseh samostanov provincije sv. Križa. Tukaj.šnji čč. oo. frančiškani so visokega dostojanstvenika sprejeli med zvonjenjem s predpisanimi obredi. Dne 30. avg. se je podal v Ljubljano, kjer se je 7. sept, vríil generalni kapitel). Za provincijala je izvoljen P. Angelus Mlejnik iz Kamnika; kustos: P. Placidus Fabiani iz Ljubljane; detinitorji: P. Filip Pere iz Maribora, P. Gothard Podgoršek iz Novega mesta, P. Matevž Vidmar iz Kamnika in P. Avg. Čampa iz Viča. — Dne 24. avg, pa je obiskal urednika „Dol. Novic" č. g. Vijjem KíÁster, rektor kat. nižje gimnazije v Hambornu na Poreiiiskem. Temu je ixToicTio toŠTVo SVovencev, v Hambom. V to svrho se je n&nčil slovenšiiine, katero obvladuje v besedi in pismu. Poleg slovenske službe božje, vodi našim rojakom društvo sv. Barbare, uči društvenike petja in jih vežba za glediščne predstave. — Obiskal je na Slovenskem več sorodnikov svojih drnštvenikov. O Slovencih se je zelo pohvalno izrazil. V hambornski župniji jih on šteje samo odraščenih okrog 1500. V vsem premogarskem okraju pa jih ceni na 20,000. — Rektor Koster se je pridružil slovenskim romarjem v Jeruzalem, Oselitie vesti. Na tukaj.šnjo gimnazijo pridejo; prov, gimn. učitelj v Kočevju Ivan Polovic za pravega gimn. učitelja in suplent v Ljubljani Rudolf Juznič za pravega gimn. učitelja, in g. Kune iz ljubljanske realke. I)t«kliška šola. Vpisovanje v 6, in 7, razred bo 16. in 17. septembra v Rome-škini hiši; 19. sept. sv. maša ob polu 10. uri in pričetek šolskega leta. Na tej nada|jevalnej .šoli so bo učilo nemščine eno uro več na teden v vsakem razredu kakor na drugih enakih šolah, da se učenke v nem.ščini tem teme^iteje prouče; poleg tega se proučuje v nemščini še přírodopis. C. kr, gimnazij» šteje dosedaj 295 učencev; prvi trije razredi imajo vsporednice. Do sedaj največje število. Tukajšiie šolo — razen meščanske — so 9. soptb. začelo šolsko leto 8 sv. mašo. .Mestna liraniliiica v Novem inestn. V mesecu avgustu 1910 je 214 strank vložilo 174,165 K 53 h, 248 strank vzdignilo 135.467 K 49 h, torej več vložilo 38.698 K 4 h; 17 strankam se je izjtlačalo hipotečnih posojil 28,300 K; 308 menic se jo cskomptovalo za 140.4^8 K. Stanje vlog 3,578.112 K 40 h. Denarni promet 736.696 K 14 h. Vseh strank bilo je 1215. Vloge se obrestujejo po 4Ví7o- ('eNtne ziidore. Deželni odbor kranjski razpisuje zgradbo cest Stari trg-Kot-Lužčice, Predgrad-Dol, Dol-Prelesje-Kot, Čcp|je-Zagozdoc-Predgrad in {jeptje-Vimol-Vrtače v črnomaljskem okraju, v novomeškem pa preložitev ceste Novomesto-Belacerkev, Jzpromemha poštnih okrajev. Vasi: Grm, Jurna vas, Koroška vas. Konec, Mihovec, Podmihovec, Pristava in pa Viiýa vas, ki so doslej spadale v poštni okraj Kandija, so odsihmal zopet v poštnem okraju Novo mesto, — K nedavno tega novoustanovljenemu C. kr. poštnemu uradu v Dragatušu spadajo naslednje vasi: Črešnjevec, Knežina, Lahinja, Narajec (Mali in Veliki), Obrh, Belčvrh, Zapodje, Pusti gradac, Tanca gora, Breznik, Dragovanja vas, Golek, Kvasica, Podlog, Sela pri Goleku, Finke, Suhor (Dolenji in Gorenji), Butoraj, Brdarci in Šipek, sjtadajoče doslej k trem drugim c, kr. poštnim uradom. Yolivni imenik je na magistratu razpoložen za obči u])0gled do 14. sept. Posebno neobdačeud naj pogledajo, če so upi.sani. Smrtna kosa. V Kandiji jo na Mali Šmarn umrl abituri-jent Alojzij Petrič. Pogreb je bil danes na šmihelako pokopališče. N. p. v m. ! Nmrliia kosa jo v Ameriki pokosila v Bridgoportji Oh. Marijo Kašca roj. Mi rtič, staro 40 let, doma iz Jame pri Žužemberku. — V Jolietu pa se je smrtno ponesrečil v jeklarni 13, avg. Karo! Vesel, doma iz Malega Podljubna št, 6, fara Šmihel pri Novem mestu. Itoliiišnica Usmiijeiiiii hi'atov r Kandiji. Od mesca julija ostalo 78; V avgustu sprejetih 152, skupaj 230. Od teh je zapustilo bolnico ozdravljenih 102, zboljšanih 35, neozdravljonih 13, umrlo 2, ostalo v oskrbi 78, vsota oskr))ovalnih dni 2494. Iz])i ()d porote novomeške. Dne 29, avg. je bil Alojzij Wolf iz Hornberga radi uboja, ker je zagnal kočarju Maurinu kamen v sence in je ta vsleci tega na mestu umrl, ol)sojen na 3 leta težke ječe. — Dne 30. avg. pa je bila bivša poštarica v Suhoru Chohola obtožbo oproščena. 1'ri Ijtibljaiiski poroti je bil Fran Hladnik glede posku-šanega zastrupijenja svoje matere Hamerlic v Logatcu oproščen, pač pa radi go^uiije obsojen na 7 mesecev ječe. Njegova žena je bila oproščena, — Pri drugi obravnavi je bil na zatožni klopi J. Martinjak radi umora svoje žene v Mostah pri Jesenicah. Tajil je, a bil je obsojen v smrt na vešalah. Ne.Hre«o. V nedeljo jo posestnik Krevs Jožef hotel iti na voz ter vtaknil nogo v kolo; isti trenotek so koigi potegnili ter si na ta način zlomil nogo. Sedaj je v bolnici v Kandiji, — Mohar Blaž iz Stare Cerkve si je zlomil tudi nogo, ter je sedaj v bolnici v Kandiji. — V roko se je vrozai z glaževino neki Colarič Anton. Ntísrfiřa. V nedeljo 28, avg, dopoludne^se je peljal g. okrajni nadzornik Turk po uradnih o;)ravi]ih iz Šem/jctrs jiri Novem ■mestu, sc nftT.ai se je preà KosaVovo goaXWuo ^ko- lesom izogniti vozniku, ki mu jo prišel na8))roti ter tako nesrečno s kolesom vred padel, da si je zlomil kost v stegnu. G. nadzornika so pripeljali «a njegov dom. Zdaj so zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov. Gospodarske drobtine. — y liiiictijsko iSoIo lin (innii ae sprejemajo tudi vnanji uĚenci, ki stanujejo v bliži^ji okolici šole. Priporočamo zaraditega posebno naSim bliàqjini okoličanom, da poSi^ajo svoje ukaže^no in za dom iiameqjeno sinove v to šolo, ki po svoji sedaigi uredbi ustreza vsem potrebam naših gospodarjev. Zlasti zimska Šola, ki traja od novembra do konca marca, je kaj pripravna za mladeniče iz bližine okolice. Kdor želi pa svojega sina v zavodu imeti, naj se ojïiaai do 15, SD[>tembra pri ravnateljstvu šole in naj prosi deželni štipendij. Za letno in za zimsko šolo so je oglasiti Zadiqi čas do 15. septembra t. 1. — INit y Trsk» goro je v ailno slabem stanja, ne samo na gori, anijiak tudi proti Kevncm. Pot je po zadnji nevihti tako izdrta, da je prava muka za živino voziti po njej. Nujno je treba, da 80 popravi. V prvi vrsti je treba, da se gane županstvo, treba je p« tudi, da bi posestniki ondotnib vinogradov kaj storili, da 80 pot popravi. Po našem nineigu naj prične županstvo in naj 8 pomočjo prizadetih posestnikov pot tako pojjravi, da bo mogočo po njej voziti. — :i(MK> kron ae bo razdelilo na dan goveje, prašičje in pe-rutninarske razstave na premijah. Vzroka dovolj, ďa so ])ogajamo '•n razpisana darila in da pripeljemo v enem in dragem oddelku dosti živali na ogled. Za govejo živino se bo razdelilo 50 premij, prašiče 40 premij in za perutnino 35 premij, skupaj 125 premij. Najvišja premija znaša 70 K, najnižja 10 K in najnižja pri perutnini 5 K. Kdor ima kaj lepih živali v enem ali drugem od-tlelku, naj jih razstavi in naj se priglasi takoj pri kmetijski podružnici v Novem mestu, — ŽiviiMM'eJska zadruga za novomeško okolico je že pričela s svojim delovanjem. Žadigo dni jo prosila za 7 subven-cijskih bikov, da so razdelc po novomeški^okolici. Dosedaj je priredila shode živinorejcev v Stopičah, v Št. Petru in v Prečni. ~ Periitiiiiiarska razslavii v Kaiuliji. O priliki goveje prašičje razstave dne 19. t. m. se prirc(ii v Kandiji tudi pe-rutninarska razstava, ki bo trajala dva dni in sicer v nedeljo IB. t. 111. in v pondeljek 19. t. m. V nedeljo 18. t. m. ob 8. uri zjutraj je otvoritev te razstave. Razstava bo tega dne celi dan obiskovalcem odprta do fi. zvečer proti 20 h vstopnini za osebo. V i'az.stavo jo perutnino postaviti že v soboto 17. t. m, popoludno. Za potrebno strežbo in krm(jcqje bo skrbel razstavni odbor. Perut-yiino (kokoši, race, gosi, imrane) je razstaviti v ličnih kurnikih Sprejema priglasila do 16. septembra tudi kmetijska jiodruž-Dica v Xovem mestu. ~ Prusifja razstiiTii v Kiiniliji, Kdor se še ni priglasil razstavo, pa želi razstaviti svojo plemene prašiče (mrjasci, plemene sviiqe), lahko to stori še do 15. t. m., ker so potrebni prostori lahko še prirede. Nujno opozarjamo naše gospodarje, da pokažejo pri tej priliki, kako velevažna jc ta panoga za naše kraje in koliko smo dosedaj dosegli z izboljšavanjem domačih prašičev. Kdor ima kaj lepih živali, naj jih razstavi I Zadiiji čas, da se tudi Dolenjci ganemo! — Oddaja eraričnili {»It^iiuMiskili kohi). Ministrstvo za domobrambo je sklenilo, da bode v naprej brcz))lačno i)lemenske liobile le na ta način oddajalo, da se bodo plemenske kobile od konjerejcev za ceno 700 do 800 kron nakupovale ter zojtet pri prodajalcu v roji pustile. Kobilc, katerih rod po arabskem, angleškem ali lipicanskem žrebcu mora biti dokazan po spuščalnem ^istu, morajo imeti starost 3 in pol do 7 let ter morajo meriti v vihru najmorg 161 cin. V,sak koi^jercjec, kteri želi svojo kobilo "linistrstvu za domobrambo ]>rodati in zopet za njo prositi, mora dotično prošnjo najkasneje do 15. septembra 1910, kolekovano s kolekoDi za 1 krono vposlati na pristojno c. kr. okrajno glavarstvo. Vse tiste kobilo, katere bodo koiyorejci do tega dno naznanili, Se drugo leto t. j. lota 1ÍÍ11 od )iristojne komisije pregledajo. — Nakup koiij za vojaštvo iit itlciiioiiskili koliil po mi-iistGrst\'u za domobrambo. JJne 16, septembra t. I. ob dvťh popoldne bode v Veliki Loki na Dolenjskem in dne 17. sejit, 1.1. ob osmih v Ht, Jernejti na Dolenjskem uradovala vojaška komisij«, (ia nakupi za vojaštvo sposobne konje. Na pregled naj so pri](eljejo konji ali kobile, kateri so sposobni za vožigo, ježo in prenašaiýe tovorov. Za nakujtljene konje, Viatcrib rod se dokaže, dobi j)ro(jajalec raziin remontne ceno, Se darilo c. kr, ministerstva Vtrnetijatvo -v xtvcsVlw Ao K. Vine 17. acvtcmbra oi) osmih ae bodo v át, Jerneju nakupovale tudi plemenske kobile, ter oddajale zopet prodajalcem v rejo. Kobiie inorajo biti f starosti 3 in pol do 7 let, visoke najmaiij 161 cm, in morajo pospu.ščalDem listu inieti dokazan rod po arabskem, angleškem ali lipicanskem žrebcu. Raznoterosti. Književno obvestilo. Koncem av^sta 1910 je iišlo „Dopolnilo cítíIqu-jtrardaim cakangrn sa leto 1906—1910". Urednik dr. Vulčič jtr&vi v svojem predgovoru; ?o letn 1906, ob katerega koncu je izM IV, iveset „Pravnikove sbirke", so se nekateri jiredpiai datiine »novi ]>Tetiienili, jireiuiiugi po odluúbali vrliuvtiib BodiSf pnjasnili ter so ae v reûeni knjigi našli še nekateri iLUteči tiskovni pogreški. Da«! je oi) vsega uatifia kujige preustalo le še luab nad dveetu isvu-doT, vendar pri naših racmerab ni npati, da se skoro avedejo, še manj pa, da se more v duglednem casn izdati njen drngi natis. Zato sem v soj^lasju e društvam „Pravnik" uredil dopolnilo, ki naj knjigo t dmgitni objavami vred, ki jih je društvo medtem hdajo — (uova odvetuiška tarifa, jeïikovni eakon za Dalmacija) — pupulni po sedanjem stanjn v vseli igorsj ozaačenib oiirih. Novi kupci „Clvilnopravdmh zakoDur" dobe „dupolnilo" in medtetn izišle ome* njene objave vezane v eui knjigi, dragi si jih abku nabavijo jiossbej, npam, da vsem nadomeete novo izdajo navedenega IV. zv, zbirke. — Dostavljamo, da je v „Dopotniln" krog 300 novih odločeb vrhovnega eodišúa. Do|)olnilo se za ceno 1 E SO vin. dubira po vseb knjigarnah in pri uredniku, dobi pa je brezplačno, kedor pri urednika samem na novo naroči Pravnikove tbirke IV. zvezek < Ci vil no prav d ne zakone za 8 K), ali V. zvezek (zemijiškoirnjižne zakone za 6 K), ali VI, avezek (Predpisi o nesjioroem sodstvu za 7 K); pridejati se mora k tem kupninam samo 6 b za poštnino. , HlovwtTi*no. Zdi se nam da smo zadnjič nekoliko premalo izpregovorili o „Zlati knjigi" v našem listu, zato hočemo to danes nadomestiti. „Zlata knjiga" je spisana v prvi vrsti za naso mla-deniško organizacijo, za slovensko Orle; toda videti je, da pisatelj ni imel pred očmi samo Orlov ampak slovenskega mladeniča sploh. Z ,,Zlato knjigo" jo dal g. Terseglav slovenskemu mladeniču v roke nekak „Vademecam" za življerge. Vse kar potrebuje mladenič v svojem živ^enju, da postane veren, značajen slovenski mož, vse to najde v tej res zlati knjigi. V devetih poglavjih so rešena vsa živýenska vjirašanja slovenskega mladeniča, kratko toda jedrnato, globoko premišljeno. Orel naj spoštuje in dejansko ljubi Boga, ljudstvo, neomadeževano življenje, ljubi naj tudi nasprotnika, mu pomaga v vsaki potrebi in stiski, ga brani proti neopravičenim napadom in obrekovanju, skuša na pravo pot spraviti in zanj) iskreno iu odkritosrčno moli, pregaiga naj pa z vso odločnostjo delo sovražnikov Kristusove vere. Cerkve in duhovščine. Najbolj mora Orel spoštovati slovensko ženo in mater, biti jiravi vitez v mišljenju in življenju; ogibati se mora v narodnem oziru mlačnosti in sovraštva do drugih narodov, skrbeti mora tudi za telesno zdravje, biti usmiljen do revežev in trpinov. Izbrana vrsta najlepših navkov za pošteno, krščansko življenje. In da ima mladenič tudi živ zgled, kako mu jo ljubiti Boga in domovino, ima takoj v začetku berilo iz knjige Makabcjcev o njihovih bojih za čast božjo in ljudstva srečo, k sklepu pa nekaj odlomkov iz spisov slovenskega škofa Slomšeka. Tako ima slovenski mladenič v ,,Ztaii kiyîgi" res najboljši kažipot najboljšega vodnika za na pot v življenje, katero je dandanes polno bojev in napadov od najrazličnejših strani. Če bo segel vsak mladenič po tej knjigi, jo dobro preštudiral in «i tudi po njegovih naukih vravnal svoje življenje, potem bode naš narod v kratkem res eden i)rvih narodov na svetu, naše ljudstvo jiovaod spoštovano. Naj bi ne bilo slovenskega mladeniča, ki ne bi iniol te knjige. Listnica uredništva: Škocijan: Zi to stevillio prepolno. Loterijske številke. TRST, 27. avgusta 3 79 66 40 34 GRADEC, 3. septembra 26 86 83 80 4tí Letnih 1911 naše „Družinske pratike^' je ravnokar iz,šeí in so dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v /.,fii(i/jaiii; v „Katoliški ba/cvKrni", i/rodajahi „KitoJ. tisk. društvo" daljo v trgovini Ant. Krisper, Vašo Petriiiiï; in Iv. Korenčao; v Tr.^iiii : prodajalca „Kaíol;.ško tisk. društva",— Cena komadu 24 vin., po jiošti 10 vin, vet. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih jtratik. m Dražbeiii oklic. E 339/10 Pa^Kahtevanin .Hranilnice in posojilnice" t Eacdljl, lantopatie po dr, Vladimir Žitkn, odretniku t NoTem mesta, bo dne 13. septembra 1910 dopoldne ob 10. url tnsoduo izba i^t. 6 dražba zeniljiič vloga št. 494 in 60 kat. otitine Čeience (blsa z gospodarskimi poslopji v Jellab, 4 njive, S vino^adni, 1 goidaa parcela, en rrc, ena koáeuica in en psSnik) i pritlklino vred, ki sestoji iz ene^a teleta, 2 čebric in enega ploha, stiskalnice. Nepremiûnitiaiu, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost zem-Ijiiča vlaga št 60 na 6^63 K, in zemljišča vloga it. 494 na 700 K, pritiklina na tï8 E, skopaj 7731 E tu po odbitku pri lemljiáíih vknjiženih dosmrtnih pravic na stanovanje, živeš oziroma živežni namestek in vžitek, cenjenih na 4395 E. pa na 3476 E. Najmanjši ponndek enaša za temljisče vloga it. 60 s pritiklino 4688 K in na centljiiûe vloga it. 494 na 467 K; pod tema zneskoma se ne prodaja. Dražbeue poguje, ki se odobré, in listine, ki se tiiSeja nepremičnin, (temUiiko-knjižnlizpisek, hipotekami izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji soba §t. 6 med opravilnimi nrami. Pravice, katere bi ne pripnšúale dražbe, je oglasiti pri sodni)! najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se «icer ne mogle lai-veljav^jati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj ua nepremičninah pravice ali bremena aH jih zadobe r teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nahitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliša spodaj oznamenjenega sodišča niti ne itnent^^o tej v sodnem okraju sta-nujoûega pooblsâùeuca za vročbe. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, oddelek II,, dne B, avgnsta 1910. (194) tovarnar sukna - - Žapuže-Begunje, Gorenjsko. Priporočam svoje sukno iz fine ovčje volne — po tovarniških cenah. Na zahtevo pošUjam tudi vzorce. 195-3-1 Alti St ^^ Na prodaj je: - I, 180-2-2 Posestvo na Pristavi hi.;, štev. 7, sodnega okraja Krâkega, z zidanim in z opeko kritim hišnim in gospodarskim poslopjem, Hisa stoji tik ceste, ktcra pelje iz Kostanjevico na Krško, in je zelo pripravna za krčmo in trgovino. Posestvo obseza eha, 71a, 94m^ iqiv; lha, lOa, 67travnikov; 4ha, lOa, 48m'^ gozdov; 26a, 91 m® vinogradov, in 79a, 7^ pašnikov. II. 181-2S Posestvo na SUtni, his, st. l, pri Sv. KrSžn, sodnega okraja Kostanjeviškega, z zidanim in z opeko kritim hišnim in gospodarskim poslopjem, z mlinom na štiri tečaje in stopami. Zelo pripravno tudi za žago, ker vode nikoli no zmanjka. Hiša leži tik ccste, ktcra pe^ja iz Sv. Križa v Bttšečovas. Posestvo obseza 2ha, 4f)a, 62m^ njiv, 37 a, 23 m^ travnikov; 3ha, 83 a, 29m® gozdov; 69a, 64m® paSnikov in 44a, 1 m^ vrta. Več se poizve pri lastniku .Janezu Tr.ieličii, posestnika na Sutni, hiš. Št, I, pošta Sv. Križ pri Kostaiyevici (Dolenjsko, Posestvo na prodaj. Lepa liišii lia (îlavnem trgu St. 4:8 v Yišujígori (Dolenjsko), (lve iijivi iu gozd. 163-8-3 Na prodaj je dobro, lepo 182-2-a posestvo s hiso in gospodarskim poslopjem, okoli hiše velik sadni vrt, voda pri hiši, okoli doma 7 velikih iqiv, več dobrih travnikov, vse sladko seno, da se lahko dosti živine redi, prav ngodno za živinorejce; v hiši stoji tndi dobro urejena in obiskovana prodajalnica, blizo cerkve, edina v tej fari. — Vse to se proda, ker ima lastnik drug obrt, kateri mu je boljo znan. Proda se skupaj, ali pa samo posestvo za sebe. Več pove in odpiše posestnik .Tosef Kurent, Prevorje, Post Pilštajn pri Kozjem, Štajersko. miaôo in cuetoče. zârauo m ueselo nemare ostati nobeno ôetîle in nobena gospoàinio, Stotera se mora mučiti leta In leta u tîuhinii in u goa-pođinjstuu pri pranju in umluanju s slabim milom. — Pri porabi ovega mila se uarule roke In doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo. V najem ali na prodaj. Radi preselitve so odda takoj v najem ali tudi proda Icpo posestvo, obstoječe iz njiv, gozda, travnika in lepega vrta. Hiša stoji tik glavne ceste nasproti nove cerkve. V hiši se nahaja goittihia in trafiku, lahko 80 napravi tudi produjalna, kof v bližini ni nobeno, 201-3-1 Več se izve v Prečni št. 25 pri Rudolfovem. Q;il). Hofiier, kapelnik v UikIoIíovciii HV Na prodaj je hiša. 199 ae iitjudiio prijtoroia kot iiťitolj j;liisl»e na glasoviru, vseh godalih ia pihalih, v řílasboni teoriji, harmoniji in kontrapunktu. Poučevati prično a 1. oktobrom, na zahtevo tudi na domu. ao2-2-l Slovensko podjetje! Franc Soúvan sin Ljubljana, Mestni trg štev. 22 in 23. Tiskana in tkana bombaževina Bela in rjava kotonina (4-12-9) Domače in angleško sukno Francoska svila Modno blago iz prvih tvornic Najboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprave za hotele in stanovanja Največja zaloga preprog Solidna postrežba! Nizke cene! i 'iol Hiáa leži zraven kolodvora v Novem mestu in ima prostora za tri stranko. Zraven spada eno oralo njive, Jop sadni vrt in travnik in vso gospodarsko poslopje. Cena ugodna. Polovica so I'lača takoj, druga polovica na obroke. — Natančneje pri Martinu Rozman — Novomesto št. 244. Ker i/deliijem le podplate, plačujem ííoveje kože, težke iiiul 40 kil, do preklica = po K1-30. = lstI.3-1 Hočevar — Rudolfovo. 193 V graščini (Breitenau) Zalog pri Rudolfovem je večja množina letošnjega sena »ajUoljše vrste, nii i»rodaJ. — ViiniSanja sjírejeitia oskrliiiištvo Sra\(;ine liicilutiaii. 192 Posestvo na prodaj. l\(i3lopje v dobrem stanu. Lej) sadni vrt, Tyive, travnik, gozd in vinograd, nov nasad. Vse okoli doma. Cena (lOOO kr»n. — Već se izve pri IVaii Prijatelju v Tržišču (Dolenjsko), 196 2-1 Posestvo na prodaj Pet minut od farno cerkve v Št, Janžu na Dolei^skem, kjer je ^itii štirirazrcdna ljudska šola, v Idižini cvetoč rudokop, pol uro ^ti žeiezni.ško postaje, je na prodaj 17 oralov obsegajoče posestvo, říOiíd, nov vinograd, njivo in travniki, vso v neposredni bližini "ove hi.se in vsega potrebnega gospodarskega poslopja. Pri po-^'oi'ju je tufii vse ]>otrebno gospodarsko orodje in hišna oprava, ^"veja živina in svinje, ("ena saui« H.iK«) kr(pn. Plačilni pogoji zelo ii;rodni. í'ov|iraKa naj se sip ]íl(pi,'(iliĚ v Novem mestu. Glavni trg 89. ISS-S-S Franc Uodnih & Radoslav (Ižman podobarja in pozlotorja v Rudolfovem se prav toplo priporočata preč, duhovščini in cerkvenim pred-stojništvom v cet^ena naročila za izvrševanje vsakovrstnih umetr niško izdelanih lesenih oltarjev, lec, krstnih kamnov, jaslic, kri-ževih potov v relifu, kipov svetnikov od lesa, kamna, gipsa itd. Tudi stara cerkvena dela se strokovno in po zmernih cenah popravljajo in prenavljajo, iao-o.2 Malo rabljena lepa hočija za dva uprežena konja, je naprodaj pri AutoiiH Medvedu v Novem mestu. fn7-3-8) Išče se deklico poštenih starišev, da ima veselje d« trgovine iu doniaftega opravila, zmožna v računstvu, od 14 do IH let stara. Nastop takoj. — Natančneja pojasnila «e zvedi) v Št. Jerneju št. 58. V Kandiji h. št. 9 se odda s 1. novembrom t. 1. prazna soUa v I. nadstropji, kjer Je sedaj občinska pisarna, 204 obstoječa iz koleselna (naraven jesenov les) freiaks, in kobilca kostanjeve barve, 4 leta stara, se proda iz proste roke. so3-2-i Naslov povo iz prijaznosti u]>ravnÍštvo Dol. Novic. F.P.ilidic 2 Komp. Ljubljano tovarna zarezanih strešnikov ---- ~ pouudi v8»ko poljubno množino " patent, dvojno zarezani (22 24 15) strešnik«zalepivač 8 poševno obvezo in pri veznim nastavkom,,aÍ8teni Marzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami. NiiJld-eprostiíjšt*, iia,jc«iiejie in najtrpežnojšo ki itj« streli sedjinjosii, Xa žcJjo pošljemo takoj vzorce in po])is. I I I t. t I i •m i t t I Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za KanJijo in ohoiico rcg. zadruga z neomejeno zavezo V lastuein domu v Eandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če jc njen ud ali ne, ter obrestuje po -»i (7-0-16) na loto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega piafiuje. Za, liTauiliie vloge kaknr za vse posojilniúne obreznusti — jaiDÙi poleg rezeivnefn^ z&klaila in deležev éez 9200 zadružnikom e Tse») svojim premoženjem. Iz tega se razvidi, da tualokateri denarni zavod iindi tolike varcoHti kakor kandjjanska hranilnica. I I » Î ŠH- ÏÎ kr Ste m-'M- t * Farno opehorno cBnerťeTu) ima vedno v zalogi (14-0-1 najboljši in najceneji opeko vsake vrste. Naročila in vprašanja sprejema oski-bništro graščine Zalog (Ri'citenan) pri Riidoifoveitt. Kp. šol. svet v OrBhovici pri St. lerneju ima na prodaj po nizki ceni 24 skoraj popolnoma novih mecesnovih saluzij, dvodelnih vplikost. 1X2 metru. 1 «6-8-3 Sobot 137-6-6 koprivna voda za lase. Priznano najbolje, edino naravno sredstvo za gojenje las, za odstranitev prhljaja, proti izpadanju las in za i)Ospeševanje lasne rasti. — Ediao pristno s tvrdko edinega izdelovatelja ; Frledr, Eiermann, Wien, Pforzheim & Basel. Zaloga pri brivcu g. Ferd. Buk-u v Rudolfovem, ^m^mt^ V Mramor-jevi hiši. mh^h ilBĚje število rabljenih stebrlclov, 5—7 cm debebb iz melikega lesa, kateri so sc rabili pri neki zgradbi, se p« etMii ]>r»da, — Vpraša se pri kndz Aiiersperii-ovcn» gozdarskem uradu y Soteski, pošta Straža. ]8,î.2-2 Keil-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. je iiji prodaj iz proste roke, pet minut od Kostanjevice oddaljena. Hiša je po najnovejšem sistemu novo sezidana, pri cesti, ki pc^je proti hrva.ški meji. S 5. prostranimi sobami in dvorano, obokano kletjo in proatr&no kuhinjo. Hiša je sposobna za vsako obrt, gostilno, prodajalno itd. Plačilni pogoji so ugodni Cena po dogovoru. Emil Longo, Malo Mrasevo št, 25 pri Kostaigevici (Dolei^sko). Eeil'Uva bela prevlaka (glazura) za nmivaltie mize 00 vin. Keil-ova paeta za Ěevlje po 30 viii, Keil-ov lak za zlatetije okvirjev 40 vin. Novo piflsto: J. Picek. Črnomalj: Anton Ti^Xf.. Idrija: Val. Lapajne. Kamnik: Ed. Hajek. Koíevje: Fraux Loy. Kranj: Frauu Dolenc, Keií-oTo lesĚilo la poda tíO vin, Kail-ov lak za klobuke v raz-liúnib barvah, ima vediio v zaloiti tvídka Ljubljana: Leakovic & Meden, Postojna: Antxin pitrioh, Skofja Loka: M. Žigon. Zagorje: }Mi. B. M)bel<':ić, Radovljica: Oto Homaiin. 187-6.2 Izdajatelj iu ztilLi/uik Urban Horvat. Odgovorni urednik Anton Žiogar. Tiek S. Krajec nasi.