Leto 111, Ljubljana, 19. avgusta 1929. Ob ± zjutraj. NAROČNDiA maaaino 4 Din, Četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V. Ljubljani, Ma, ribam in Celja dostavljen na dom mesečno I Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knafljeva ul S, telefon &. 3122, 3/23. 3124. 3725. 3/26 UPRAVA v Ljubljani, Prešernova ui 54, telefon ». 3/22, 3/23. 3124, 3125, 3/26 INSERATN1 ODDELEK v Ljubljani. Pre. Sernova uL 4, telefon St. 2492. Ste v 33 „Zeppelin" preletel Azijo Včeraj popoldne je po 74 urnem poletu dosegel vzhodno azijsko obalo in se z veliko hitrostjo bliža Japonski Berlin, 18. avgusta. Zrakoplov »Grol Zeppelin« je danes popoldne ob 3. po 74-urnem poletu dosegel vzhodno azijsko obalo pri Ochotsku ter leti sedaj že proti japonskemu otočju. Ker so vremenske prilike zelo ugodne, nadaljuje polet z veliko brzino in računajo, da bodo naj-kasneje jutri opoldne že prispeli v Tokio. Po zadnjih vesteh s krova so potniki in posadka zdravi ter izredno dobre volfe. Zrakoplov je letel nad vzhodno Azijo med 60 in 70 stopinjo severne širine ter je ob ugodnem vremenu pasiral Stanovijsko gorovje. Ker se je vihar, ki je divjal zadnje dni ob vzhodno-azijski obali, polegel, tako da vlada nad morjem naravnost idealno vreme, računa dr. Eckener, da bo zadnji del prve etape pasiral gladko m v rekordnem času. O posameznih etapah poleta so bila izdana s krova naslednja poročila: Ob 21. uri (berlinskega časa ob 15. uri): 112 stopinj vzhodne dolžine, 63 stopinj severne širine. Ali bo zrakoplov pliil v smeri proti Irkutsku ali proti Vla-divostoku, še ni odločeno. Preteklo noč smo preleteli reko Jenisei, nato reko Tungusko. Razpoloženje na krovu je izvrstno. Na ozemlju, ki smo ga preleteli, nismo opazili skoro nobenega človeka. V 58 urah smo preleteli 6600 km. Kljub temu imamo bencina še za 20 ur ter plina za 86 ur. Ob 7. uri: preleteli smo Irkutsk. Tam smo vrgli na zemljo venec, ki je bil določen za Moskvo. Padel je na pokopališče poleg cerkve. Smer se bo izpre- menfla južno zapadno proti otoku Sa-halinu. Potniki so noč nemirno prespali, ker so čakali na mesto Irkutsk, ki pa je zelo pusto mesto in ima samo lesene hiše. Na krovu je vse dobro in mirno. Ob 14 uri (berlinskega časa ob 6 uri): Preleteli smo fantastično gorovje Stano-vyjsko. Smer se je izpremenila proti Ni-kolajevsku. Letimo v višini 1700 m. Ob 15 uri: Dosegli smo Ochotsko morje po 74urnem poletu preko Evrope in Azije. Potniki so navdušeni nad veliko lepoto ozemlja. Smer je proti Ni-kolajevsku in polotoku Sahalinu. Zrakoplov je preletel reko Leno, severno njenega pritoka Vitima in nato krenil pri Jakutsku proti jugu v dolino Amurja. Zrakoplov leti z izredno brzino, ker ima na tem delu svoje poti uprav idealno ozračje. Od sobote zvečer je zrakoplov v brezžičnih stikih s postajami na Japonskem. Japonske oblasti so pozvale vse vojne ladje v Severnem morju, naj nudijo zrakoplovu v primeru potrebe vsakršno pomoč. Vremenske razmere na vzhodno azijski obali so ugodne, ker se ie tajfun, ki je divjal zadnje dni, polegel. Tokio, 18. avgusta, a Tukajšnja radio postaja je prejela s »Zeppelina« vest, da se zrakoplov nahaja na 55 stopinji severne širine, in 143 stopinl vzhodne dolžine. Zadnji poskus za dosego sporazuma v Haagu Snowden je pristal na to, da posebna komisija še enkrat prouči finančni efekt medzavezniških predlogov, vztraja pa na kor ekturi razdelitvenega ključa. Pariz, 18. avgusta. Kakor se sporoča od poučene francoske strani, ugotavlja Snowden v svojem odgovoru, da bo Anglija pri svoji anuiteti imela primanjkljaj 48 milijonov, tudi če se vpošteva-jo koncesije Youngovega načrta za plačila Ameriki. Snowden je nato ponovil pridržke glede brezpogojnih anuitet, ld niso v skladu s spaaskim sklepom. Dalje je zavrnil mnenje glede zaplenjenega nemškega premoženja ter je povdarjal končno, da bosta Francija in Italija dobile previsok delež. Snowden pa je pristal na predlog medzavezniških držav, da se sestavi komisija strokovnjakov, ki bo ugotovila, kolikšna je protivrednost finančnih koncesij poslednjega medzavezniiškaga predloga v korist Anglije. V delegaoijskih krogih se smatra, da je to nov dokaz pomirjenja na konferenci. Bruselj, 18. avgusta. »Agence Bel-gne« poroča, da v odbor strokovnjakov, ki naj prouči najnovejše predloge medzavezniških držav, ne bodo poklicani strokovnjaki, ki so sodelovali pri sestavi Youngovega načrta. V nasprotju s trditvijo Snowdena, da zavezniki s svojim najnovejšim predlogom niso stavili nikakih novi: predlogov v korist Anglije, se ugotavlja, da je Belgija pristala na novo žrtev v znesku 2 milijonov funtov. V primeru, da haaška konferenca uspe, se prične izpraznje-vati druga cona v Porenju s 15. septembrom. V vladnih krogih se trdi, da zavisi takojšnja izpraznitev Porenja od uspeha haaške konference. Haag, 18. avgusta, a. Delegacije medzavezniških držav so imele danes ob 4. pofpoldne konferenco, ki sta ji priso-. stvovaJa tudi francoska ministra Che- ron in Loucheur. Splošen vtis je ta, da bo konferenca trajala še teden dni. Berlin, 18. avgusta, a. Iz službenih krogov se demantira vest, da bi bil nemški zunanji minister dr. Strese-mann sprejel pogoj za nadaljevanje pogajanja, da se izpraznitev tretjega pasu izvrši šele meseca julija prihodnjega leta. Dr. Marinkovič bo odpotoval iz Haaga v Ženevo Beograd, 18. avgusta. Minister zunanjih del dr. Voja Marinkovič je sporočil iz Haaga, da se ne bo vrnil v Beograd, marveč bo 24. t. m. odpotoval direktno v Ženevo, da prisostvuje kot prvi delegat naše države september-skernu zasedanju Društva narodov. V Ženevo bo odpotoval prihodnje dni tudi šef političnega oddeienja v ministrstvu zunanjih del Fotič. Svečan pogreb v Franciji padlih žrtev Včeraj so bili v domači grudi položeni k zadnjemu počitku telesni ostanki med svetovno vojno v Franciji padlih vojakov — Beograd, 18. avgusta. Danes popoldne se je vršil izredno svečan pokop telesnih ostankov 35 bojevnikov in beguncev, ki so tekom svetovne vojne padli v Franciji in kojih ostanki so bili te dni prepeljani v domovino na naši križarki »Dalmacija«. Svečanosti so se pričele že na beograjski postaji, kjer se je zbrala tisočglava množica. da. prisostvuje izredni nacionalni svečanosti. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Pečic. Za vlado je bil prisoten minister Radivojevič. Po opravljenih cerkvenih obredih je odposlanec kralja imel na prisotne nagovor, v katerem je izrazil rodbinam preminulih bojevnikov kraljevo so-žalje. Za tem je v imenu kralja položil na krste velik venec, z napisom »Padlim junakom za ujedinjenje večna hvala. — Aleksander. < Pomočnik ministra vojske in mornarice general Krstič je v svojem govoru podčrtal hvaležnost vse vojske. Zadnji je govoril na postaji francoski poslanik Dard, ki je v prekrasnem govoru poveličal zasluge srbske vojske in njenih junakov za osvo-bojenje in ujedinjenje. Svoj govor je končal s klicem: »Živela Jugoslavija!<, nakar so tisočglave množice odgovorile: »Živek Francija k. Na Terazijah je govoril v imenu beograjske občine Izidor Protič, na pokopališču pa v imenu Narodne odbrane Miloje Solovič. Na grobove je bilo položenih približno 50 vencev. V sprevodu, ki je krenil s kolodvora na pokopališče, je korakala poleg predstavnikov oblasti in vojske ogromna množica občinstva, tako da se je pogreb razvil v veliko' žalno manifestacijo. Popolni neuspeh rumiinsko-madžarskih optantskih pogajanj Popolni neuspeh rumunsko-madžarskih optantskih pogajanj Obe vladi odklanjate odgovornost za prekinitev pogajanj in obžalujeta, da bo morala zadeva ponovno pred Društvo narodov svojo dobro voljo in svojo lojalno na« mero za vzpostavitev odnošajev do« brega sosedstva med obema državama. Rumunska vlada je šla do skrajnih meja, a se ne more odpovedati svojim pravicam ter obžaluje, da njeni pred« logi niso bili sprejeti od strani Mad« žarske, zaradi česar bo moralo to vprašanje priti ponovno pred Društvo narodov. Dr Seipel redivivus? Bukarešta, 18. avgusta, a. Agencija »Rador « doznava z roerodajnega me« sta: Madžarska vlada je obvestila ru« munsko vlado, da zaradi odklonitve Rumunije, da bi proučila nove mad« žarske predloge o vprašanju optantov, madžarska vlada obžaluje, da direktna pogajanja, ki jih je priporočilo Dru« štvo narodov niso uspela in da bo zato vprašanje optantov ponovno prišlo pred Društvo narodov. Rumunska vla« da je vzela na znanje to poročilo z izjavo, da je s svoje strani storila vse, da bi bilo došlo v vprašanju optantov do direktnega in praktičnega sporaz« uma med rumunsko vlado in Madžar* sko. Rumunija je hotela rešiti tudi to vprašanje, da bi na ta način pokazala Beograd, 18. avgusta. Nocojšnja »Pravda« objavlja senzacionalno poročilo z Dunaja, ki napoveduje skorajšnje temeljite izpremembe v avstrijski politiki. Po informacijah lista bo dr. Seipel v jeseni ponovno prevzel vodstvo avstrijske politike. Katastrofa španskega parnika London, 18. avg. a. Remorker »Kings Broath« je trčil v Severnem morju v špansko ladjo »Obono«. 12 mornarjev z ladje »Obono« je bilo rešenih, 17 mornarjev pa pogrešajo in so najbrže utonili. Ministrski predsednik na inšpekcijskem poto vanju po Hrvatski in Dalmaciji Dr. Metalino v Zagrebu Zagreb, 18. avgusta. Semkaj je prispel šef grške sanitetne službe dr. Metalino, ki se mudi na študijskem potovanju po Jugoslaviji. Dr. Metalino proučuje sanitetne ustanove v naši državi po nalogu Društva narodov. Po prihodu v Zagreb je izjavil novinarjem, da ga je vzornost naših higijenskih naprav zadivila in da kar n more verovati v toliki higijenski napredek naše države. Iz Maribora je odpotoval v Ptuj od tam pa Becgrad, 18. avgusta. Avala poroča: Ministrski predsednik in minister no« tranjih del general Peter Živkovič je odšel 17. t. m. v spremstvu ministra za šume in rudnike dr. Antona Koro« šca iz Maribora v Ptuj, kjer si je ogle« dal sresko poglavarstvo, posamezne urade ter sprejel vse referente. Nato je obiskal bolnico v Ptuju, hiralnico ter občinski dom. Nato se je oglasil še na gimnaziji in v Dijaškem domu z internatom. Iz Ptuja je odpotoval mi« nistrski predsednik v Varaždin. kamor je prispel ob 11. dopoldne. Tam je obiskal najprej sodišče, kjer je vzel na znanje poročilo sodnikov o delu sodišča, nato pa je odšel na sresko poglavarstvo, kjer je sprejel referente. Odtod je odšel general Živkovič na agrarni urad, kjer se je zlasti zanimal za pritožbe agrarnih interesentov. Na potu v Križevce se je ministrski pred« sednik ustavil v Gornji Reki in si in oreko Medjimurja v Zagreb, v Dalmacijo ogledal tamošnji narodni zdravstveni dom. Prebivalci so spoznali oba mini« stra in jima priredili tople ovacije, de« klice v narodnih nošah pa so jima iz« ročile cvetje. Nato sta gg. ministra odpotovala v Križevce in preko Duge« ga sela v Zagreb, kamor sta prispela ob 20., da nadaljujeta pot v Ogulin, kamor sta prispela davi. — Danes do« poldne je ministrski predsednik obi« skal sresko poglavarstvo v Ogulinu ter sprejel posamezne referente. Nato je imel predsednik vlade sestanek s pred« stavniki meščanstva ter se zanimal za njihove želje in potrebe. Opoldne je general Živkovič odpotoval na Plit« vička jezera. V razgovoru s predstav« niki tamošnjih tujsko «prometnih na« prav in ustanov, je predsednik vlade obljubil, da se bo zavzel za izdatnejšo podporo. Ob 15. popoldne sta se ge« neral Živkovič in dr. Korošec odpel j a« la v Sun j. Krvava bitka med avstrijskim Schutzbundom in Heimurehrom Heimwebrovci so s strojnicami napadli socijalistično zborovanje - V spopadu je bilo 62 oseb ranjenih, 1 pa ubit Dunaj 18. avgusta. V St. Lovrenzen v dolini Miirza (Murice) je prišlo ob priliki lOletnice ustanovitve socijalno-demokratske lokalne organizacije do težkih spopadov med Heimwehrom in Schutzbundom. Proti socijalno-demo-kratski proslavi so Heimwehrovci najprej prijavili svoio protimanifestacijo, kasneje pa so to prijavo pri deželni vladi zopet umaknili. Pripravljali pa so napadalno akcijo. Že dopoldne so razdeljevali tiskane letake, v katerih so ja-vUi da je Heimwehr zasedla vso dolino ter so pozvali ženske, naj ne puste svojih mož na socialno-demokratsko manifestacijo, ker bo prišlo do hudega obračuna. Socijalni demokratje glede na dogovor z oblastmi niso odredili nobenih posebnih varnostnih odredb. Prostor, na katerem bi se morala vršiti socijalno demokratska proslava, pa so Heimwehrovci preje zasedli. Po odredbi okraj nega glavarja so zadržali v Bruckuvlake s socijalno-demokratskimi udele ženci, tako, da je prišel le del socijalnih demokratov v Št Lorenzen. Ker je bil prostor, kjer bi se morala vršiti socijalno-demokratska proslava, zaseden od Heinmehrovcev, so socijalni demokratje priredili svoie zborovanje na Glavnem trgu, kjer je govoril deželni poslanec Wallisch. Pod vodstvom svojega poveljnika Rauterja so Heimweh*>vci napadli socijalno-demokratske zborovalce. Med obema taboroma je prišlo do pravcate bitke. Heimwehrov-ci so iz svojih bližnjih skladišč delili orožje ter so streljali tudi s strojnicami. Zasedli so celo stolp cerkve in od tam obstreljevali socijaliste. Kolikor se je dosedaj ugotovilo, je na obeh straneh ranjenih 62 oseb, med njimi 12 težko. Republikanski Schutzbund ima tudi enega mrtvega, ki pa je bil po zatrjevanju Heimwehrovcev ustreljen od lastnih tovarišev. Med ranjenimi je tudi socijali-stični poslanec dr. Regner.____ Šahovski turnir v Karlovih Varyh Dr. Vidmar v 15. kolu ostal na tretjem mestu, v vrstnem redu mojstrov pa ga je prekosil Niemcovič — Danes bo v 16. kolu igral proti dr. Euweu K a r to vy V a r y, 18. avgusta. Danes se je odigralo 15. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Dr. Treybal je zmagal v 39 potezah nad Gilgom. Spielmann je v 40 potezah porazil Menšikovo. Capablanca je nad-vladal Marshalla v 49 potezah, partija Niemcovič—Samisch je po 35 potezah končala z zmago prvega. S tem je Niemcovič prekosil dr. Vidmarja ter se povzpel na tretje mesto v vrstnem redu mojstrov. Colle se je po 13 potezah udal proti dr. Euweju. To je bila dosedaj najkrajša partija turnirja. Bogoljubov je v 55 potezah premagal Thoma-sa. Maroczy pa v 61 potezah Yatesa. Remis sta ostali partiji Mattison—Griin-feld po 54 potezah in Canal—dr. Tarta-kover po 38 potezah. Prekinjeni sta bili partift dr. Vidmar—dr. Becker in Rubinstein—Johner. Stanje po 15. kolu je naslednje: Capablanca—Spielmann 11, Niemcovič 10, dr. Vidmar 9 in pol (1), dr. Euwe 9, Rubinstein 8 in pol (1), Bogoljubov, Griin-feld 8, dr. Becker 7 in pol (1), Maroczy 7 in pol, Canal. Colle. Mattison. dr. Tar-takower, dr. Treybal 7, Samisoh 6 in pol. Johner 6 (l), Grlg, Marshall 6, Ya-tes 5 in pol, Thomas 4, Menšikova 3. Jutri se vršijo naslednje partije: Samisch—Capablanca, Spielmann—dr. Becker, Gilg—Niemcovič, dr. Vidmar— dr. Euwe, Rubinstein — Bogoljubov, Johner—Grunfeld, Maroczy—Menšikova, Colle—dr. Treybal, Marshall—Mattison. Thomas—Canal, dr. Tartako-wer—Yates. Pred novo politiko v manjšinskem problemu Mala antanta, Grčija in Poljska groze z razveljavljenjem manjšinskih določb, ako bi DN hotelo razširiti njih obveznosti v tem pogledu Praga, avgusta s. Kakor doznava »Telegraphen Kompanie« iz narlamentar-nih krogov, se je nedavno vršila med Varšavo, Atenami in prestolicami držav Male antante izmenjava misli z ozirom na pred-stoječe zasedanje zborovanja Društva narodov. Države Male antante. Poljska in Grčija izražajo bojazen, da se bo v Ženevi zopet načelo manjšinsko vprašanje. Tako se govori, da hoče Anglija takoi poseči v debato ter zahtevati nadaljnjo izgraditev manjšinskega varstva, ako bi kaka druga država, mogoče Nizozemska aH Švedska otvorila debato o manjšinskem problemu. V tem primeru je petorica vzhodnih držav, ki so interesirane na manjšinskem vprašanju, odločena, odpovedati vse pogodbe glede manjšinskega varstva. Tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v zadnjem času napram svoji okolici ni skrival, da se bavi z mislijo anulirati določbe sen-žemenske mirovne pogodbe o manjšinskem varstvu, ako bi se na predstoječem zborovanju Društva narodov diskutiralo o manjšinskem vprašanju v taki obliki, ki ni v skladu z znanim stališčem Male antante. Proslava 10-letnice osvobojenja v Slovenski Krajini Potekla je mirno in dostojno, a s posledicami napak akcijskega odbora raj zvečer, tako so tudi danes jedro in večino obhoda tvorili gasilci iz raznih prekmurskih občin. V povorki na drugem mestu takoj za štirimi konjeniki so bili tudi kolesarji, ki pa niso predstavljali kakega društva ali društvenih zastopstev. Orlov in Orlic je bilo malo. Udeležba občinstva pa je bila primerna. Ob nedeljah dopoldne je vedno jako živahno v Murski Soboti, ko gre narod od službe božje. Pred tribuno na Aleksandrovi cesti je prišla povorka po službi božji ob 11. Na tribuni so bili: polkovnik Raka Ra-dovič iz Varaždina kot zastopnik Nj. V. kralja, podpolkovnik Stejskal iz Maribora kot zastopnik vojnega ministrstva, oba slovenska oblastna komisarja, srez-ki poglavar Lipovšek, dv. svetnik dr. Stare kot zastopnik mariborskega velikega župana, mariborski župan dr. Ju-van, poveljnik orožništva v Prekmurju major Iskric in drugi. Povorka se je potem razvrstila okrog druge tribune pred parkom Szaparije-vega gradu in so bili tu izrečeni govori župnika g. Klekla in drugih članov akcijskega odbora. Za Narodno obrano je govoril minister v p. dr. Kukovec iz Maribora. Ob 13. so se udeleženci razšli. Gasilci iz Hodoša so se takoj podili na vlak, drugi pa so ostali, da se udeleže popoldanske veselice. Murska Sobota, 18. avg. Prekmurje živi svoje posebno življenje. Že od nekdaj je bilo deležno v na-cijonalnem, gospodarskem in kulturnem pogledu posebne usode in se je tudi v posebnih okoliščinah priključilo ujedi-njeni domovini. Prekmurje mora torej na poseben način praznovati obletnico svojega osvobojenja in to se je tudi zgodilo. Akcijski odbor za proslavo osvobojenja je posloval dolge tedne, dajal je javnosti razne objave in izjave, oglašala pa so se tudi razna nacijonalna in kulturna društva najprej s pomisleki, potem z ugotovitvami, da se važni manifestaciji hoče dati enostransko obeležje, kakor da je imela samo ena struja vse zasluge za osvobojenje Prek-■murja. Razna društva, med njimi tudi Sokolsko društvo v Dolnji Lendavi kot najstarejše nacijonalno društvo v Prekmurju je ugotovilo, da ni prejelo nikdar kakega vabila na sestanke akcijskega odbora za proslavo. Isto je izjavilo tudi učiteljsko društvo za okraj Dolnja Lendava in odbor Narodne odbrane v Dolnji Lendavi. Ti neljubi dogodki niso mogli izosta-ti, ker spadajo takorekoč v bistvo in okvir dosedanjega prekmurskega življenja. Saj je v Prekmurju oostalo oc? nekdaj poprei pod Madžarsko in tudi iz cele vrste let po osvobojenru prislo-vično volilno pivo i;n guljaž. ko so imeli raznovrstni kandidati med agitacijo dovolj pristašev, a se je volilna sreča v zadnjih momentih vedno na čudne, včasih prav hudomušne načine zasukala. O Prekmurju je veljal glas, da se da tam s primernimi sredstvi množica dirigirati po mili volti. Po takem življenju je 10. obletnica osvobojenja vsekakor velikega pomena. Vse napake, ki so se očitale akcijskemu odboru, so se izkazale z vsemi svojimi posledicami. Društva, ki niso bila povabljena, se oficijelno proslave niso mogla udeležiti, dasi so svojemu članstvu priporočala udeležbo. Kakor vče- Mesto je bilo okrašeno z državnimi in narodnimi zastavami. Opaziti je bilo tudi precej hrvatskih zastav. Proslava se je izvršila v manjšem obsegu, kakor se je napovedovalo od strani akcijskega odbora. Izvršila pa se je tako. da so lahko z njo vsi zadovoljni in da — kar je še več vredno — iz nje lahko vsi črpajo mnogo koristnega in pomembnega. Eno je gotovo: Prekmurci se zavedajo nacijonalne svobode in z voljo in srcem so za ujedinjeno domovino. Drugo posebno važno pa je to, da stopa v Prekmurju na plan nova generacija, ki dosti misli in ki hoče korenito odstraniti marsikaj, kar je dajalo nekdaj Prekmurju v javnem življenju posebno obeležje. Lep kmečki praznik na Krškem polju Tradicionalna prireditev je potekla ob veliki udeležbi in najboljšem razpoloženju — Zanimive točke sporeda Vesela volitev kraljice Sore Nad 3000 kopalcev v Retečah.— Za kraljico Sore je bila izvoljena gdč. Dora Bezlajeva iz Šiške. — Nekaj zgodovinskih trenutkov. Krško. 18. avgusta. Na zgodovinskem Krškem Poliu se ie vršil danes tradiciionalni kmečki praznik, na katerem so sodelovali pole? tisočev slovenskih kmetov iz vseh kraiev Sloveniie tudi številni hrvatski seliaki. Lansko leto je kmetski praznik na Krškem poliu izostal zaradi smrti Stieoana Radiča. a letošnje slavie ie bilo zopet tako obsežno kakor preišnia leta. Krško polie ie za slovenskega in hrvatskega kmeta nekako to. kar ie za srbskega Kosovo polie. Tu se ie tragično končal kmečki punt leta 1515.. kn so se dvignili slovenski in hrvatski kmetie ood vodstvom Matije Gubca in Ivana Greeoriča v borbi za svoje pravice. Na Krškem poliu ie prišlo do odločilnega spopada, v katerem so kmetie podlegli regularni avstriiski voi-ski. Zadnje deianie te kmečke vstaie ie bila tragična smrt »kmetskega kralja« Matije Gubca. Zato znači Krško oolie za slovenskega in hrvatskega seliaka simbol vstaienia. vere in zaupania v lastno no-tranio moč. Kot uvod v današnje slavie ie bila dopoldne otvoriena razstava koni in goveje živine, na kateri ie bila naileoša živina premirana. Zveza kmečkih fantov in deklet pa je priredila letos prvič kolesarsko dirko okrog Krškega oolia na progi Krško—Vi- dem—Brežice—Krška vas—Krško. Dirka ie bila vseskozi zanimiva in ie zelo dobro uspela. Udeležili so se ie izkliučno kmečki dirkači, ki so pokazali, da se oričeniaio tudi na tem poliu pogumno in uspešno kosa ti s treniranimi športniki Z dopoldanskimi vlaki so z vseh strani prispele množice kmečkega liudstva. Opoldne ie krenila s Krškega oolia Drav imoo-zantna novorka s konieniki. narodnimi nošami in godbo na čelu na Krškn nolie. Na slikovito okrašenih kmetskih vozovih so se vozile pestre skupine, predstavliaioč posamezne skupine in panoge kmečkega živlie-nia. kakor vinogradnike, živinoreice. žitar-ie itd., končno pa ie sledila velika povorka pešcev. Ob 3. popoldne se ie vršila na improviziranem dirkališču leno uspela koniska dirka. Dirkali so konii domače re-ie. enovorežno in dvovprežno. Zelo zanimiva ie bila tudi iahalna tekma kmečki.i fantov. Ko ie bil oficiielni program zakliučen. se ie razvila na veseličnem prostoru, kier so se posetnikom nudile v številnih šotorih vse dobrote slovenske zemlie. prav animirana ljudska zabava. Obilo zanimania ie vladalo zlasti za bogato založeno kmečko tombolo, ki io ie priredila Zveza kmečkih fantov in deklet. Ugodno razpoloženje ni bilo kaljeno z nobenim incidentom. zlomil na igrišču »Primorja« desno nogo. Prevoz v bolnico je oskrbela rešilna postaja. Kristinka je umrla Kristinka. najšibkejša med novorojenimi četvorčki Terezije Gorenčeve v ljubljanski porodnišnici, ie popoldne ob 16. umrla. Pač že ob roistvu ni bilo pričakovati, da bo to drobceno človeško bitje ostalo ori življenju. Tehtala ie komaj 1 kz in 350 g. oa je zato bilo itak že čudno, da ie živela cela dva dneva, ko so se na vso četvorico že tako leno navadili in ie bilo danes vse-n žal ob smrti najnežneiše neboglienke. kar iih je kdaj imela liublianska porodnišnica. Ostali trije oa so krepki in ie prav mnogo upania. da bodo vsi ostali ori živlieniu. Spanje in toplota iih vidno kreoča. da so zdravo rdeči in že leno navaieni na umetno hrano. Tudi mati se počuti vedno bolie. Med mnogimi nedeljskimi obiskovalci porodnišnice ie nekaterim predvsem ožiim sorodnikom, le bilo dopuščeno, da so se zglasili pri porodnici. Pokloniena so bila tudi razna večia in maniša darila. Ki so najlepši dokaz simpatij do revne porodnice obdarjene s tako številnim blagoslovom. V ostalem v Ljubljani ni dnevnega pogovora. da v njem ne bi bilo oomenkov in ugibanj tudi o četvorčkih in niinovi materi. Posebno ženski svet ie ves zavzet. Prijava o povoženem dekletu V Ljubljani je bil zvečer ustavljen Zagrebčan dr. Mladen Horvat in sicer na podlagi telefonične vesti iz št. Jerneja na Dolenjskem. kjer je bila povožena z avtomobilom na cesti Antonija Duhova iz Rake. Dekle je baje pregazil in usmrtil avtomobil, označen s številko 1111, katerega lastnik Najmočnejšo kategorijo ljubljanskih ko« palcev tvorijo tisti, ki si med tednom zaradi službe in drugih tegob v tej solzni, povrhu pa letos še dobro od solnca žgani dolini šentflorjanski ne utegnejo sleherni dan privoščiti kopeli na prostem in oddiha pri čaši piva. Zato pa v nedeljo trumoma beže ven iz mesta v idilična okoliška kopa« lišča, med katerimi je letos najbolj zašlo« velo Gosarjevo ob Sori v Retečah. Tu je ob lepih nedeljah pravi weekend, kakor si ga zamišlja in tudi udejstvi skromni, pa vedno zadovoljni Kranjec. »Milljoh« — bi rekel rajnki Zille . .. Ničesar na današnjem modernem svetu se zatorej ni bolj spodobilo, kakor po iliri-janskem vzgledu tudi v Retečah izvoliti »miss«. Ena sama reklama v »Jutru« je zadostovala, da se je dvignilo navdušenje za veliki nedeljski pohod k Sori, ki je zadnje dni tako topla kakor za novorojenčke; po« vrhu pa je še Šentpeter prolongiral lepo solnčno vreme. Velika lokomotiva poldan-skega kopalnega Haka je sopihala kakor z naduho, saj je do Reteč potegnila blizu dvajset dolgih vagonov, prepolnih drenja in dretja. Kar leze ino gre, se je peljalo v Reteče. Ob velikiji proščenjih so redke takšne procesije, kakor so sc po pristanku vlaka vlekle po vseh gozdnih poteh proti kopališču, kjer pa se je že od prejšnjih vlakov nabralo toliko kopalcev, da je bilo le težko še ujeti »omarico«, a kje neki kabino. Na pol kilometra daleč ob bregu je zatorej bilo slačenja kakor na naboru. »Višek kulminacije!« — je nekdo dejal brihtno. Komando za volitev miss Reteče je pa seveda imel Bezlajev Jakec iz Šiške. Mega« fona si ni izposodil, ker ima dobro grlo in še boljši gibelj. Zvonec je pa prinesel s seboj. Kravji zvoneči Za posluh in za pre« ganjanje revmatizma v ušesih. Kandidati-nje so spravljali vkup na plesnem odru, kjer so se kmalu začele lomiti ograje. Med lepimi kopalkami je spočetka bilo nekaj »šajhanja«, toda v Retečah ni pardona. Par čvrstih nagih kavalirjev je zaradi krajšega je dr. Mladen Horvat. Njega so kratko zaslišali na policiji, nakar se je po legitimiranju mogel odpeljati dalje na izlet V zadevi smrtne nesreče je uvedena stroga preiskava. Otvoritev koče na Mirni gori in slavje na Krvavcu V krasnem nedeljskem jutru so se razgibale vse stezice in pota okoli Mirne gore v nemirno vrvenje z enim ciljem, da dosežejo vrh vogelne, impozantno postavljene Mirne gore in prisostvujejo otvoritvi najjužnejše nove postojanke SPD. Videl si zbrane družbe s Kočevskega, predvsem s sosednjega Roga, pa iz Novega mesta in Ljubljane, v prvi vrsti pa so se zbrale množice ljudstva Belih rojakov iz mest in vasi brez razlike starosti in spola: najstarejši je 83-Ietnik iz Podzemlja. Po maši v bližnji romarski cerkvi sv. Frančiška se je vršila blagoslovitev udobno zgrajene koče z običajnimi govori in čestitkami od strani zastopnikov mlade belokranjske podružnice SPD in njenih sosed, tudi iz hrvatskih planinskih organizacij. Najbolj globoko je segel in najbolj živahno je bil sprejet govor g. dr. Jožeta Rusa iz Ljubljane. Ob otvoritvi koče želimo le, naj agilni Belokranjci navežejo s sosednjo turistično Hrvatsko najtesnejše stike in uspeh jim je zagotovljen. V zanosnem planinskem razpoloženju je potekla tudi slavnost na Krvavcu, kjer je ljubljanski pomožni škof g. dr. Gregorij Rožman blagoslovil novo zgrajeno kapelico in nove planinske stane. Udeležba je bila dokaj številna, vreme izvrstno. Z domačini od cerkljanske in kamniške strani so tudi ljubljanski udeleženci osvojili novo prigod-no himno: »S Krvavca zvon glasan — razlega se čez hrib in plan« . . . procesa kar »popokalo« nekaj lepotic in so jih zapored prinesli na ogled slavnemu ob« činstvu. Zbralo se je tako 17 simpatičnih kandidatk, — dovolj, da se je lahko pričela volitev. Volilna pravica, odnosno gla« sovnice so bile po dinarju in se jih je v celem nabralo nad 600, — zopet dovolj, da je komisija lahko izvršila »verificiranje«. Tekom tega trudapolnega opravka je do« mači tričlanski orkester s harmoniko vred ubral nekaj prisrčnih viž, publika pa je uga* njala tako vesel direndaj, da je Bezlajev Jakče parkrat grozovito potresel s kravjim zvoncem in končno zagrmel strašansko reč: — Ja, ali smo ljudje ali Kranjci?!... On je kajpak tudi slovesno razglasil izid volitev, pri katerih je bilo za gdč. Dorico Bezlajevo oddanih 323 glasov, dočim so druge kandidatke ostale v znatnih manj« šinah. — Alstn, Dora Bezlajeva se ima takoj javiti tule na tribuni. Velikanski halo. Burno odobravanje in par žvižgov vmes — zavist, zaradi »žlah-te«. Gospodična Dora, črnooka črnolaska, pa se pogumno predstavi široki publiki in sprejme v dar pol metra široko srce iz lecta — Škofjeloški kruhek! — z velikim zrcalom v sredini, s slovensko trobojnico in napisom: »Kraljica Reteče 1929«. Ta naslov pa je komisija zaradi blagoglasja v zadnjem izpremenila v »Kraljico Sore«. Velikanski sprevod se je nato dvignil k bregu reke, kjer so Dorico posadili v okra« šen čoln in jo popeljali po vodi. Druge nezgode ni bilo, kakor da se je vsestransko oblegani čoln kmalu prekucnil in da je vrli škofjeloški fotograf Kramaršič ujel na svo« je plošče vse zgodovinske trenutke. — Povratek v Ljubljano z večernim kopalnim vlakom je bil še neprimerno bolj živahen kakor prihod. A kako bi vse povedali, ko je v kopališču ostala še močna večina, od* ločena, da po nedeljskem zmagoslavju ostane do zadnjega v Retečah, kjer je bilo doslej še vedno luštno, včeraj pa najbolj. Zaključek kongresa UJU Za«reb. 18. avgusta. Danes ie bil zad-nii dan kongresa UJU. Ob 9. dopoldne ic bila otvoTlena IX. glavna skupščina UJU. Pred samo skupščino so se vršila med posameznimi Doverjeništvi neobvezna pogajanja z namenom, da se odstraniio vsi nastali nesporazumi. Ker tudi na teh razgovorih ni prišlo do sporazuma, ie zastopnik sarajevskega, zagrebškega in splitskega poverjeništva izjavil, da bo oo otvoritvi skupščine podal izjavo. Skupščino je otvoril predsednik UJU. Vlada Petrovič. V svoiem govoru ie obrazloži!. da čakajo udruženje še velike naloge. Senkai spadajo finančna vorašania. redno izdajanje učiteljskih listov in revii. ustanovitev vseslovanskega učiteljskega udruženja. vstop UJU v mednarodno federaciio učiteljskih udruženj. za tem vorašanie sodelovanja učiteljstva pri vseh zakonodajnih in važnejših upravnih aktih, v kolikor se nanašaio na učitelistvo in oosegaio v bitna učiteljska vorašania. UJU mora rešiti tudi vprašanje dijaških in učiteljskih domov itd. Po otvoritvenem govoru predsednika ie predsednik sarajevskega poverie-ništva Radomir Popovič v imenu saraiev-skega. zagrebškega in splitskega ooverie-ništva izjavil, da smejo praviloma prisostvovati skupščini le izvolieni delegati posameznih poverjen ištev. dočim spadajo druge osebe na galerijo. Skupščina mora zato naj prvo dokončati verifikacijo. Zastopnik ljubljanskega poverjeništva Andrej Skulj se ie priključil predlogu sarajevske, zagrebške jn splitske sekciie ter ga izpopolnil s tem. da nai vsako ooverieništvu imenuje 6 delegatov, tako da bo lahko ve-rifikaciiski odbor končal svoie delo v popolnem soglasju vseh ooverieništev. Zastopnik beograjskega poverjeništva ie ta predlog sprejel, kar so Prisotni kvitirali z viharnim aplavzom. Za tem so bila preči-tana poročila posameznih ooverieništev. Verifikacijski odbor ie med tem ugotovil, da prisostvuje glavni skupščini UJU 426 delegatov. Skupščina ie po orefitaniu finančnega poročila izrekla odstopaiočemu upravnemu odboru absolutorij. Za tem so se vršile volitve in ie bil soglasno izvolien naslednii upravni odbor: predsednik Vlada Petrovič, člani. Pavel Flerč. Milan Mihailovič. Liuba Pavlič. Tihomir Kostič. Danilo Milovano-vič. Vojan Vuksanovič. Rado Petkovič. Milan Radunovič in Stevan Tintor in drugi. V upravnem odboru ima beograjsko po-verjeništvo 12. ostala ooverieništva pa skupno 25 članov, dočim ie beoeraisko po-verieništvo prvotno predlagalo relacijo 16 proti 21. Po volitvah ie urednik »Učitell-skega tovariša« v Liubliani Dimnik, preči-tal zahteve ljubljanskega ooverieništva. ki se glase: Upravnemu odboru se nalaga, da v teku enega leta sprejme nova pravila. Ta nova pravila nai temelie na nasledniih načelih: I. Poverjeništva ostaneio Jn se upravljajo Po svojih rastnih pravilih, toda tako, da so v sklada s centralnim udruženiem. 2. Vrhovno opravo udruženia naj tvori odbor, čegar člani morajo biti tudi predsedniki vseh ooverieništev. Odbor nai se sestaja vsai enkrat mesečno. 3. Izvršilni odbor Je le eksekutiva sklepov glavnega odbora. 4. Glavni odbor se mora sestajat! t>o potrebi. Ta odbor sP mora voliti Po prooorcional-nem sistema s kandidatnimi listami, tako da bodo zastopane tudi manišine. Predlogi so bili sprejeti soglasno z dodatkom. da nai osnutek novih pravil sestavi ljubljansko ooverieništvo. Nato ie bila skupščina zaključena. Ob 5. popoldne se ie vršila konstituira-ioča seja glavnega odbora. Za predsednika je bil izvolien Vlada Petrovič, za prvega podpredsednika Jelisava Vavra. učiteljica iz Zagreba, za drugega podpredsednika Tihomir Kostič iz Beograda, za davne tajnike pa Milan Mihailovič in urednika »Narodne prosvete« Milan Stankovič in Dušan Priča. Kongresu je prisostvovalo nad 2 tisoč učiteljev, ki bodo prihodnje dni priredili krajše in dališe izlete v zagrebško okolico in na Hrvatsko Primorie. Maniše skupine bodo obiskale Sušak. Krk. Rab in Plitvi čka iezera. Neresnične vesti o spremembah v grški vladi Atene, 18. avgusta. >Elefteron Vimac in >Mes6ageree d' Athenee« poročata, da so vesti o vstopu Kondili6a v vlado preuranje-ne in da 60 nastale v zvezi z dejstvom, da se je Kondilis dejansko sestal z Venizelo-som v Parizu. Tudi vest o združitvi ministrstva vojske in ministrstva mornarice z avijacijo vred v enotno ministrstvo je pre-uranjena, ker se da to rešiti samo potom zakona. Izstop ministra zunanjih del Miba-lokopulosa iz vlade pa sedaj sploh ni aktualen. Na vsak način pred povratkom Venizelosa v Atene ni pričakovati nikakih iz-prememb v vladi. Venizelos se vrne v Atene šele v drugi polovici septembra, dočim bo minister zunanjih del Mihalokopulos koncem tega meseca odpotoval v Ženevo, kjer bo zastopal Grčijo na septemberskem zasedanju Društva narodov. Spopadi na rusko-kifajski meji Šangiiaj. 18. avgusta. Po Doročilih iz Nankinsa se ]e položaj v Mandžuriji tako poslabšal da Je treba računati vsak hip z Iz niham vojne vihre brez voJne napovedi Zadnie borbe so zahtevale na obeh straneh težke izgube. Pariz, 18. avgusta, a. Moskovska agenci-ia »Tas< poroča, da so v območiu vznodno kitaiske železnice kitaiske čete in belogardisti ponovno napadli sovietske obmel-ne straže in čuvainice. ki na so odbile ki-san italiiansko-turški niodus vivendi. ki bo ga podpirali belogardisti ie prestopil so-vjetsko-kitajsko mejo v okolici mesta Pol-tavskoie ter napadel sovjetsko obmeino posadko. Napadalci so bili odbiti, ker so Rusi dobili oiačenia. Modus vivendi med Turčijo in Italijo Pari«, 18. avgusta. V Rimu je bil podpisan italijnsko - turški modus vivendi. ki bo stopil na mesto trgovinske pogodbe iz leta 1923. Z novo pogodbo priznava Italija Turčiji njeno gospodarsko suverenost. Kratka kronika ljubljanske nedelje Solnčni dan je izvabil množice iz mesta na deželo — Drobiž iz policijske kronike Ljubljana, 18. avgusta. V početku avgusta smo že tarnali nad vremenom, saj je kaj rado porosilo in je bilo res nekaj dni oblačnih in skoro hladnih. A kmalu se je zasukalo in imamo spet solnca v izobilju. Celo prazniki nam ne nagajajo. Današnja nedelja je bila kar vsa zlata. Tako lep poletni dan, da se je celo vetrič zgubil med drevje ter prav lahno majal vršiče. Uh, vročina, da ni pomagal noben izgovor. Morali smo v vodo gagat do vratu. Solnce je prisijalo že na vse zgodaj prav zgovorno toplo. Privabilo je na ulico množice, ki so kar hitro iskale sence po mestnih drevoredih. Promenada se je umaknila pod drevesa Zvezde, mrgolelo pa je seveda sprehaialcev tudi v Tivoliju in pod Rožnikom. Šelenburgova in Aleksandrova cesta sta služili le kot prehodišči do oddiha v zelenju in senci. Toliko prometa kakor danes že zlepa ni bilo na ljubljanskih kolodvorih. Vsi jutranji vlaki so bili nabasano polni. Na peronu so prevladovali veseli glasovi, razposajeno kričanje, smeh. V vagonih je za hipec ponehalo veselje, zaradi gnječe seveda, a je bilo pristno dobro razpoloženje kmalu zopet tu. Čim je potegnil stroj in ie udaril pri oknih v vozove zopet sveži zrak, se je oglasila tu pesem, drugod harmonika, pa zopet kak drug znosen instrument Od veselja je včasi kdo tndi zavriskal, da je dal korajže onim, ki so morda bili le še zaspani. Počutili so se imenitno turisti z nabasa-nimi nahrbtniki in komodnejši izletniki, obiskovalci Bleda in Bohinja, nafboljše vo- lje pa so bili menda kopalci s svoiimi »ce-karji« in torbicami. O Retečah poročamo na drugem mestu. Prireditve Izkazali so se Ljubljančani tudi kot dobri in prijetni posetniki raznih prireditev v neposredni okolici. Zlasti mnogo jih je odšlo na sokolsko prireditev na Ježici, kjer se je vršila poleg telovadnega nastopa velika ljudska veselica. Druga večja prireditev je bila v Vevčah, kamor so povabili mnogo svojih prijateljev vevški gasilci. Kakor na Ježici so rajali tudi tam v noč In so se ljubljanski gostje kaj neradi ločili tudi še, ko se je dejalo, da je prišel ponje poslednji avtobus. Večja skupina turistov se je odpravila že v soboto popoldne in zvečer na Krvavec k blagoslovitvi nove kapelice, nekaj ljubljanskih turistov pa se je odpeljalo tudi v Belo Krajino k otvoritvi novega planinskega doma na Mirni gori. Na policiji so imeli zopet miren dan. Zjutraj je bilo pač nekai opravka s kakimi osmimi razgrajači, ki so jih spravili stražniki na deske, da so se tam odpočili in bili nato pri zaslišanju neprimerno krotkejši kakor par ur preje na ulici ali pa v raznih gostilnicah v predmestju in okrog kolodvora. Prijavljene so bile dalje tudi tri poljske tatvine, ki jih je izvršil na polju poieg Šiške doslej še neznan storilec. Nabral si je po tujih njivah večjo množino krompirja in pa stročjega fižola. V bolnico je moral popoldne 17-letni mizarski vajenec France Počkaj, ki si je kot nekam preveč vnet in neoprezen športnik Borba za mili jardno dedščino se je pričela Za zapuščino Nikole Bizumiča se je doslej prijavilo že okrog 150 dedičev. — Eden izmed njih bo zgradil neboder v Sremski Mitrovici. — Kdaj bodo milijarde prijadrale v Jugoslavijo. Za dedščino oo ookoinem Lazarju Bizu-miču. ki je pred leti umrl v Londonu ter kot izumiteli aparata za striženip zapustil ogromno premoženje, so se že pričeli javljati in prerekati številni dediči. Ves Srem je pokonci, sai gre za več kot 6 miliiard dinariev. Mnogo izgledov na velik delež ima pred vsem trgovec Lazar Bizumič v Sremski Mitrovici. Kolikor sam oozna sorodstvo. pravi, da ie kakih 150 oseb upravičenih do deležev na ogromni zapuščini. Pri razdelitvi milijard bi Lazariu Bizumiču pripadlo 40 milijonov dinariev. Kar ne more verjeti, da ie preko noči postal milijonar in priooveduie: — Doslej sem zaradi te dedščine bil že parkrat pozvan k sodišču v Rumi. Počasi pa vendar uvidevam. da stvar nostala resna in se bom za svoj delež seveda potrudil. Ako bom podedoval večie število milijonov, bom v Sremski Mitrovici zgradil mal neboder. kier bom soodaj namestil svoio manufakturno trrovino. v katero bom vložil 10 milijonov dinariev. V višjih nadstropjih oa bom uredil hotel, terase in različne udobnosti. Iz Mitrovice nikakor ne odidem. Seveda, v primeru, da Anglija ne bi dopustila, da bi tako ogromen kapital odšel preko nienih mei. bi pač iaz moral v Angliio. od koder bi se po Dar letih zopet vrnil v domovino. Drugi reflektant na orimeren delež ie beograjski podjetnik Jovan Sevdič. V »Politiki« pripoveduje, da ie vnuk blagoookoi-nega Nikole Bizumiča. no niegovi rodni sestri pokoini Stani Bizumičevi. »Ako ie resnica«, pravi on. »da ie pokoini moi ded zares zapusti' v Angliii tako velikansko premoženje, tedai smatram, da imamo do zapuščine pravico samo še pokojnikovi najbližji živi sorodniki: dva otroka niego- vega pokojnega brata Save. od katerih ie prvi, po imenu Gjoka. stražnik v Neradl-nu. dočim ie njegova sestra Jelka poročena z nekim kmetovalcem, a od pokojnikove sestre Stane živi še hči. no imenu Katica Miličeva ki živi tu v Beogradu, kakor iaz. niegov vnuk. Fantastična vsota 6 miliiard. 160 milijonov dinariev oo zatrjevanju . srečnih dedičev utegne kmalu postati stvarnost sai tudi že sedai ni več baika. Da se zapletena zadeva z milijardno dedščino čimprej reši. se ie odpravil v London odvetniški koncipijent Milan Tankosič iz Novega Sada. ki se tudi smatra za dediča oo ženski liniji. Vsekakor bodo še velike težave, preden bo zapuščina spravliena v Jugoslavijo in nato se bo šele pričela prava borba za denar, za denar ... Jugoslovenski oficirji na Poljskem Varšava. 18. avgusta a. Poliska agencija Pat poroča, da so si iugoslovenski oficirji včerai ogledali mednarodno razstavo v Poznanju. Popoldne so bili na posestvu grofa Lenskega v Pozadovu. kier so si ogledali tamošnio žrebčarno. Grof Lenskj ie priredil iugoslovenskim oficiriem siiaien banket, na katerem so bile izmeniane bratske zdravice. Danes so iugoslovenski oficirji prisostvovali velikim voiaškim vaian*. Pohištvo vedno v veliki zalogi in po najusodnejših cenah pri MATIJI AN DLOVICU stroj, mizarstvo, Komensikega ulica 54, LjuMjjaoa Visoka zmaga Ljubljane nad Mariborom Juniorji Ilirije premagajo primorjanske ter pridejo v finale z juniorji Maribora za pokal SK Ilirije — Lepi uspehi naših plavačev v Varšavi — Nov svetovni rekord v staletnem plavanju 4 krat 200 m — Uspela jubilejna kolesarska dirka Ljubljana—Novo mesto—Ljubljana Ljubljana - Maribor 6:1 (3:0) Zaslužena zmaga boljšega moštva. Mariborčana so doživeli včeraj poraz, kakorš-oega prav gotovo niso noto majimatuj pricaiko-valii. Maribor je sicer posial v boj borbeno eoajsitoffiao, ki je do zadnjega vzdržala ter se borala mnogokrat preostro, a kiljufo temu mi dosezala Ljiufoliaočacov. Mariborčani v postavi Koren II (Mb)-Bar.lovič (Rap), Koren I (Mib)-Sedfert (R). Kirbiš, Komič-Starc, Vodeb, Priver-Jei, Najžer, Bertooceilij (vsi Mb) so 'stopili v borbo s precejšnjo samozavestjo. Mogoče, da je tudi to vsaj nekoliko vzrok hu domu porazu. Vendar pa bi gobovo biLi zapustila igrišče poraženi, ako ne bi podcenjevali nasprotnika. Glavno krivdo na j>oraz.u niso najpadate kivom-tet, a za njim pride pri krivda v poštev tudi la-ilska vršita. Obramba je storila svojo dolžnost. Vratar Koren je izvedel več bravurozodfo, a nevarnih parad, Barlovič je impomiral z od-bojniim udarcem ter v vsakem oziru nadftorilje-val svojega desnega partnerja. V Krdteki vrsti so grešhli vsi. Napad ni bil od krilcev podpiran, a tudi oddajanje žoz ie bilo šepavo. V napadiu je ugajalo levo krilo. Trio okleva ta ne zna izrabita ugodnih situacij. Vodeto je 5e vedno pretrd, brez gibčnosti, Najžer surov, posebno pri na-sikaikovanju n-a vratarja. Ljubljanska enajstorica Korče (Priim.)-Sveitic (P.), Verovšek (Il.)-Zean-Ijak, Sla mi č, Rišek-Ju,g (vsi Prim.), Omam (Ii.), Svertc (Hermes), Doberlet (II.), Uršič (P.) je včeraj izvršila svojo nalogo v polni meri. Dokazali so, da Ljubljana še vedno nadlkriljuje v nogometu Maribor in da visoki ljubljanski amagi v semiiinalai in finalni tekmi za prvenstvo Slovenije nista bili slučajni. V tej tekmi je Ljubljana odkrila izvrstno moč v napadu Svetica, ki bo, če ostane v tej formi, še večkrait zastopaj Ljubljano. Njegovi predtožki na krila so bili idealni in je v tem ozira popravljal napake obeh zvez. Najnevarnejši del napada je bila Leva stran Ur&č-Doberlet, le škoda, da U poslednji preveč sebičen. Oman se nikakor ni mogel znajti in je po svoji navadi poslal več žog visoko nad prečko. Tudi njegovi predložki na krilo niso bili uporabljivi, posebno pa še zarad,: tega ne, ker je Maribor ostro čuval Juga, katerega je z enakim uspehom zamenjal v drugam polčasu Č a mer nek. Krilska vrsta na mestu. Impomral je Slamič, ki je po dolgem času zopet zelo dobro zaigral. Košenina, ki je vstopil v drugem delu igre na mesto Pišeka, se je sicer trudil, toda nosi del krivde na dobljenem golu. Obrambni trio izboren. Korče uporabljiv vratar. !e ftnese naj opusti Glaivna naloga vratarja je, da obrani svoja vrata, ne upoštevajoč pri tem' efekt načina. Ce se bo po tem nasvetu ravnal, mu ne bo kdaj spodrsnilo. Burja, ki je vstopi/ v drugem polčasu, ga ne doseza v sigurnosti lovenja žog. Svetic in Verovšek v vsakem o žaru dobra, Ie Skoda, da je Verovšek spregledal neki it o desno stran Maribora, zaradi česar je rezukiral častni gol nasprotnika. Kratek potek Igre: Maribor prične in je takoj v napadm. Verovšek in Svetic na mestu. Uršič dobi žogo, prodTe in strelja ostro v prečko. Nastane serismage pred golom Maribora, a trio ne izrabi situacije. Mariborov prodor Zemltjak obrani, žogo dobi Uršič, ki zopet prodre in strelja mimo prečke. Svetic odlično deli žoge, Oman strelja v owt. Ljubljana stalno v napadu. Lepe kombinacije Svetic, Doberlet, Omam, ki zopet strelja visoko. V ponovnem napadu Bartovičev foml na Doberleitu, ki strelja ostro kazenski strel, Maribor brani žilavo svoja vrata. Slabo oddajanje Omana na krilo. Maribor drugič v fronti. Slamič usta/vj napad Maribora, odda Svetion, ta Dober letu, ki zabije v 19. min- prvi gol za Ljubljano. 1:0 Ljubljana zopet v napadu. V 21. mio. vodi Uršič, krasno preda, Koreo H zapusti gol v trenutku, ko tnu hoče dodati Barfotvič žago, katera gre počasi v prazen goL 2:0 Ljubljana ne popusti. Mariborovi napada so sporadičm. V 27. mku vodi Doberlet, atakiran od nasprotnika. izgjubi žogo, namesto da bi jo oddal nekritemn Svetiou. Maribor se znajde ter ustvari nevarno situacijo pred golom Ljubljane, kjer zagreši Verovšek haods, Joi ga pa sodroik ne opazi. Korče dektoo brani. Oman dobi žogo, odda Jmgu, ki lepo centrira, a trio ni postiran. Napad Maribora na goJ Ljubljane. V 39. min. doseže DoJeelet po krasnem predJožbu Uršiča tretji gok 3:0 V drugem dekt so igrafi Mariborčana boljše, posebno proti koncu, ko je popustil napadalni kvintet Ldabrtjaoe. Igra se bolj živahno kot v prveon polčasu. V 7. min. pošlje Oman lahek šut na gol. Koren II se prepoaoo vrže, god sedi. 4:6 Mariborčana napadajo, a ne dosežejo dragega nego dva kota, ki ostaneta neizrabljena. V 9. mizi. lepa kombinacija mariborskega napada, a Najžer zastretja. Ljubljana ponovno napada, lepo brani Koren II. Od 11. do 15. min. Maribor v napadu. Ljflibljama se osvobodi, Čamemdk lepo centrira, a brez uspeha. Ljubljanski napad ne obdrži žoge. V 17. min. prodor Uršiča, ko mu piska neupravičeno sodnik oH side. V 1,1. min. nevarna srtuacija pred- vratand Maribora, kjer pogrešita Oman in Camemdk. LjmbBaoa se držj na Maribocovi potovici. Koren I sflabo odbije, C a mernik je na mesto in befleži neubran-Bšvo v 23. man. M Ljubljana v napadn do 30. mio. SJedj krajsna, a nevama parada Korena K, ki odvzame žogo Omanu z uNovi Svet«, kjer so se takoj razdelile nagrade. Zmagovalec g. Gjorgjevič ie dobil veliko srebrno kolajno in novo dirkalno kolo »Aiglon«, katero je podaril za to dirko gosp. Viktor Bohinec, zastopnik »Continental«. Drugi je prejel malo srebrno kolajno in nov kovček-gTamofon, darilo tvrdke A. Rasberger. _ V6i ostali dirkači so prejeli razpisane kolajne in posebna darila. Dirka je pokazala nujno potrebo prireditev daljših dirk, da bi dirkači trenirali za večje dirke, posebno za predstoječe prvenstvo Slovenije Maribor — Ljubljana, za državno prvenstvo in za udeležbo na večjih mednarodnih dirkah, pri katerih sta 6e dosedaj zelo uspešno udej6tvovala olim-pijca Šolar in Kosmatin. 35.300 Din ukradenih iz tovarniške blagajne Drzna tatvina v Jaršah. — Nagla in uspešna preiskava domžalskih orožnikov. Kaj vse je mikalo vlomilca Franca Breskvar- ja, da je izvršil tatvino Domžale, 18. avgusta. Drznega vlomilca v blagajno tovarne v Jaršah pri Domžalah so včeraj aretirali v osebi Ivana Breskvaria, doma iz Ljubljane, Zelena pot št. 10. Bil je kot tkalni mojster zaposlen v omenjeni tovarni. Orožniški stanici v Domžalah gre vse priznanje, da jo bila na rafini-ran način izvedena vlomna tatvina tako hitro razkrita in do vseh podrobnosti pojasnjena. Breskvar je v petek zvečer delal do 22. v tovarni, nakar je šel domov v Pre-serje, kjer stanuje. Ob 2. zjutraj je obul copate, nataknil rokavice ter se s šopom vltrlhov napotil proti tovarni. Odklenil je vrata v impregnacijski oddelek, jih zaklenil za seboj ter po hodniku dospel do pisarne. Tudi tu je vrata odklenil im zaklenil za seboj z vitrihom, prebrskal nato vse predale miznice in našel ključ od blagajne, v kateri so bili shranjeni važni dokumenti in dragocenosti. Poleg njih se je nahajala aktovka, v kateri je bil v posebnih vrečicah pripravljen denar za izplačilo delavcem. Breskvar je po-basal aktovko, zaklenil blagajno ter spravil ključ v žep, da bi tako ostala tatvina čimdelj prikrita. Uradnik Habjan je ključ pogrešil takoj včeraj dopoldne okrog 9. in ga je seveda iskal zaman ves dopoldan. Ker je bilo treba med 13. in 14. uro izplačati delavcem zaslužek, so blagajno šiloma odprli. Šele tedaj so opazili tatvino. Ukradenih je bilo 35.300 Din, od katerih je bilo 1300 Din kovanega drobiža. V tovarno se je takoj po obvestilu o veliki tatvini podal komandir domžalske orožniške stanice narednik Skok z dvema orožnikoma. Ker je bilo jasno, da je tatvino izvršila oseba, ki so ji bile razmere v tovarni prav dobro znane, je padel najprej sum na ključavničarsko osobje in mojstre. Po 3urnem zasliševanju nekaterih uslužbencev in dognanju novih indicov, ki so obrnili preiskavo v drugo smer, je bil končno zaslišan tudi Ivan Breskvar. Sprva se je držal zelo mimo in ravnodušno. Trdil je. da nima doma več ko 1 sto-tak in 10 Din. Pri preiskavi na domu pa so našli v njegovi listnici 200 Din v bankovcih po 10 Din. To je še povečalo sum. V nadaljnji preiskavi v njegovem kovčegu so našli še zlato žensko zapestno uto v etuiju, kupljeno pri nekem urarju v Ljubljani na Sv. Petra cesti. Breskvar je trdil, da jo je kupil pred tremi meseci za svoje dekle. V kovčegu so nadalje našli še 510 Din, večinoma kovačev. Vse to je zadostovalo, za aretacijo in so orožniki Bre-skvarja takoj odgnali na železniško postajo v Domžalah. Zaslišanje se je nato nadaljevalo. Breskvar je vztrajal pri trditvi, da je denar, ki so ga našli na njegovem domu in denar, ki ga je izročil svoji materi (2 stotaka in 1800 Din po 10 Din, skupno torej 2000 Din) njegov prihranek. Danes zjutraj ob 5. so se orožniki z avtomobilom, ki ga je dala na razpolago tovarna, odpeljali v Ljubljano ter se v spremstvu detektiva Vrečarja podali na materin dom. Tu jim je mati izročila za 2000 Din samih kovačev, kar je znova potrdilo sum, da je Breskvar vlomilec. Po preiskavi na domu v Ljubljani, so se orožniki vrnili v Domžale in znova zaslišali Breskvarja, ki je po daljšem izmikanju dejanje priznal. Z Breskvarjem so se v avtomobilu zopet podali v Ljubljano, kjer je končna preiskava ugotovila naslednje: Od ukradenega denarja je Breskvar v soboto dopoldne naložil 13.000 Din v ljubljansko mestno hranilnico, 11.000 v Ljudsko hranilnico; kupil je kar dva radio-aparata, enega za 5100 Din. manjšega za 1700 Din. Tvrdki Penkala v Zagrebu je odposlal 525 Din za gramofon, zlato žensko zapestno uro pa je kupil včeraj donoldne pri omenjenem zlatarju za 540 Din. Plačilne listke ra-dio-aparatov. ki jih še ni dvignil, in hranilne knjižice je skril v podstrešju domače hiše, aktovko, v kateri je bil ukradeni denar s plačilnimi vrečicami in vitrihi, pa je zakopal v vrbovem grmovju na Mirju. Štiri metre vstran pa so našli v zemlji zakopan kovani drobiž. Ivana Breskvarja, na čigar stanovanju so našli vse polno detektivskih romanov, so izročili v zapore okrajnega sodišča v Kamniku. Mož jeklenih mišic in živcev v Beogradu Senzacijonalna javna predstava Zagrebčana Slavka Barte Smrtnonevarne produkcije — Vzhičeno občinstvo Beograd, 18. avgusta. Ob velikanskem zanimanju beograjskega občinstva se je danes popoldne vršila na igrališču Beograjskega športnega kluba (BSK) artistična predstava svetovnega šampijona, zagrebškega rojaka Slavka Barte, ki je po velikih uspehih v inozemstvu pripravil za Beograd najsenzacijonalnejši program, obstoječ iz naslednjih smrtnonevarnih produkcij: Zadržal je 18 motociklov in sicer z vsake strani po osem, navezanih drug za drugim z bandažo na Bartove roke. Nadalje je istotako zadržal štiri avtomobile, ki se v polnem pogonu niso mogli premakniti z mesta. Navezali so nato na vsako njegovo roko po eno letaio, ki jih je odstopila družba Franco - Roumaine, in nista mogli poleteti, ker jih je zadržala njegova nadčloveška moč. Najbolj razburljiva je bila poslednja točka, ko je Barta v ustih zažgal dinaimdtno patrono, ne da bi pri tem trenil z glavo, naslonjeno s tilnikom ob ostro nabrušen meč. Nastop Slavka Barte je bil senzacija dneva, tem bolj, ker se je tudi v Beogradu obnesel brez vsake nezgode. Do razburjenosti vzhičena: pubHfca je mo- žu nenavadnih sil in posebej še kot rojaku prirejala burne ovacije. Gospodar smrti o svojem načinu življenja Zagrebčan Slavko Barta, imenovan »gospodar smrti«, ki je pred par tedni v Parizu zadivil mnogoštevilno občinstvo in s svojimi drznimi produkcijami dokazal, da zasluži ta naslov, je ob prihodu v Beograd razodel novinarjem skrivnosti svojih mišic in moči. V stanu je zadržati dvoje letal s po 360 k. s. Njega ne raztrgajo te konjske sile, marveč ga vlečejo narazen dvakrat po 800 kg, ki predstavljajo ono silo, s katero vsako letalo v polnem zagonu teži k poletu. Teh 1600 kg ne zmagajo samo mišice njegovih rok, marveč se v tem strahovitem naporu mobilizira tudi mišičevje prsnega koša, nog in bokov. Barta priznava, da je mnogo težje zadržati štiri avtomobile, a vendar ne tako opasno, kakor zadržati dvoje letaL Veliko vlogo pri takšni igri ima tudi srce — odločnost pogum, da se človek postavi med dva avijona, katerih propeler se zavrti 1600-krat v minuti. Pri Slavku Barti je poglavitno to, da v njegovem organizmu vsak organ deluje pravilno. Njegovo srce je v idealnem stanju, ker bi sicer morala pri produkciji nastopiti katastrofa. Vsakih 6 mesecev se gospodar smrti da pregledati od zdravnikov, ki baje doslej v svoji praksi še niso videli pravilnej-šega organizma, kakor Je njegov. Korenjak živi solidno, ne pije alkohola in sploh ne uživa mesa. O načinu svojega življenja pripoveduje Slavko Barta: — Vstajam vedno ob 630 zjutraj. Najprej telovadim, nakar me moj trainer 10 minut udarja po obrazu, orokavičen z boksarskimi rokavicami. Po kratkem odmoru me trainer z dvema železnima paličicama pretepava po vsem telesu. Nato se okopam in počivam do poldne. Popoldne zažgem dinamitno patrono, ki jo držim v ustih, da ohranim prisebnost za ta svoj najbolj tvegani eksperiment s katerim pa sem vedno v formi. Najtežje je vendar vežbanje v zadrževanju motociklov, avtomobilov in IetaL —».»nnnnnmiimunHH.il. ■ ■ Mariborsko pismo „Pone(leljku" Maribor. 18. avgusta. Vročinski val. ki ie Dritisnil 00 zadnjih nalivih, traia nevzdržema že ves teden in postaja čedalje huiši. Danes ooooldne ie kazal toplomer kar 37.5 stooini. česar letos še nismo zabeležili. Naravno ie. da je za to. kdor ie le mozel izkoristil zavetje in cddih v Dravi, čeorav ie bil včerai hud naliv na Koroškem in ie bila zato Drava umazana Cele procesije so hitele v razna zasilno kopališča na brezu Drave, ne oziraje se na to, da bo čez tri tedne že »Mala maša. ki za suknjo voraSa.< Zal ie zavratna Drava zahtevala zopet svoio žrtev. V bližini Brestrniškeza broda. ki vodi v Licnbuški srozd se ie kopal 23-istni Ivan M 1 i n a r i č iz Brestrnice. Med kopanjem je zašel v močan vrtinec. Ceorav »e bil sicer znan spreten Dlavač. sa ie vrtinec cctegnil v zlobočino in ni prišel več na površje. Zaman ie bil ves trud. da bi našli uiezovo truplo. Drava ea ie odnisla s Sfboi Ns policiji nobenih posebni.i dezodkev. kar ie za nedeljsko kriminalno kroniko za-beležbe vredna redkost. Od J8 vloženih prijav, iih odpade samo 7 na cestnooolicij-ske. avtomobilske in kolesarske zrehe. ravno toliko na razzraiače. oiiance in nedeljske rozovileže. 3 na tatvine in 1 primer telesne poškodbe. V hlevu zostilne ori zlatem konju ie neznan tat okradel posestnika Franceta Korena iz Planince, ki ie pripeljal v soboto v mesto voz jabolk in hrušk ter ostal čez noč v Mariboru, in mu odnesel celotno konjsko opremo. Druga tatvina se ie pripetila v Meliu. Jera Raiterjeva ie pustila med zbiranjem peciva v pearni Andreia Macaro4a na mizi svoio denarnico. Svoio pozabljivost je plačala z izzubo denarnice, katero ji je odnesel neki 45 do 50 let stari možakar. ki ie stal tik ori niei v orodaialnl. Precej zzodai se ie posvetil tatvini tudi kleparski vajenec Franc Rožman. ki ie svoiemu delodajalcu kleparskemu mojstru Beniaminu Bi-belčariu v Frankopanski ulici ponoči odnesel celo vrsto kleoarskeza orodja v vrednosti nad 1500 Din. Po nieeovem be-zu so uzotovili. da ie bil nadebudni mladenič zelo podjetneza duha. Izkoriščal ie nedelje in praznike zato. da ie z odneše-nim orodjem izvrševal razna oooravila. za katera je sam stavljal račune in iih tudi kasiral. Višina mojstrove škode iz teh manipulacij še ni uzotovljena. Za ubezlim va. iencem so izdali tiralico. V Košakih ie slamoreznica 5-letnemu Ivanu Kermancu močno poškodovala vse prste leve roke. Težko ranieneza otroka so pripeljali na rešilno oostaio. od koder so za takoi odoremili v splošno bolnico. •«||IIII1III1III1II1HII»» Mati telefonirala v Avstralijo Prvi zasebni pogovor na daljavo preko 20 tisoč km. Zgodovinski trenutek. London, 18. avgusta. V zanimivih okoliščinah se je vršil te dni prvi zasebni telefonski pogovor med Londonom in Avstralijo. Gospa Sigristova je prejela brzojavko, da leži njen sin na smrt bolan v bolnici v Sidneyu in se je odplejala v London, da bi od tam govorila s svojim sinom. Zdelo se je izključeno, da bi njej kot zasebnici dali zvezo z oddaljenim kontinentom. Tragične okolnosti pa so tako ganile uradnike, da so obljubili vse storiti, da pomagajo materi in dosežejo istočasno nov epohalen uspeh tehnike. V ta namen je potrebno postaviti celotno radio - službo Anglije v službo ene osebe. Gospa Sigristova kljub splošni bojazni ni bila nervozna. Na svoj preprosti način je izjavila, da hoče vse storiti, kar bi koristilo njenemu sinu. Trajalo je nekaj trenutkov, tekom katerih so telefonski uradniki z največjo napetostjo pričakovali uspeha poizkusa. Nenadoma je zadonel v slušalki čist in jasen zvok glasu: »Gospa Sigrist, sedaj vas zvežem z Avstralijo.« Star uradnik je bil, ki je govoril te besede, in vendar se je njegov glas tresel: zavedal se je pomembnosti trenutka. V prihodnjem momentu je že govorila gospa Sigrist z Avstralijo: »Halo, Sidney, kako je mojemu sinu.« Kontrolni uradnik z drugo slušalko na ušesih je obledel in onemel. Vsi navzoči so bili pod vtisom velikega dogodka. Zdelo se je, da se sliši šumenje oceana. Sekundo pozneje je donel odgovor čez tisoč in tisoč kilometrov. Bil je tipičen glas bolniške sestre: »Sigrist ie že znatno boljši«. Tedaj se je začul glas moža nekje v svetu, ki je pomagal vzpostaviti zvezo. Tresoč se od razburjenja je vprašal: »Halo, London, ali ste razumeli.« — »O da, razumela sem,« je odgovorila gospa Sigrist sedaj že s smejočim se glasom. Tudi Sidney je dobro slišal. Zgodovinski pogovor je bil končan. 139-letni menili umrl Iz Aten poročajo, da je na otoku Cipru umrl menih, ki je dosegel starost 139 let Govoril je gladko arabsko, francosko, angleško, grško in turško in ni bil ves čas svojega življenja nikdar bolan. Pisal se je Saod ter je bil začetkom preteklega stoletja v službi Djesad paše, ki se je borfl v Palestini proti Napoleonu. Pozneje je odšel z Djesad pašo v pregnanstvo na Malto, kjer je postal kristjan in je vstopil v samostan. Fr. Ž.: Od jare kače in steklega polža Za obe historiji ne bo dovolj časa — katero hočete, da Vam hitro povem, ali to od jare kače ali ono od steklega pol« ža? Ta od jare kače je negnusno lepa. Od kač so lepe vse, druga bolj od dru= ge. Najlepša pa je ta od jare kače, kaj* ti je bila jara kača bolj jara kakcr ka* ča, in kdo ve, ali je sploh bila kača. Ali bi vam rajši povedal historijo o Eteklem polžu? Ta je daljša. Kako ne bi bila, ko polž leze počasi, najsi je ste* kel. Pa ta polž od začetka niti ni bil ste* kel, nego ga je prijelo šele sredi po* vesti. Polž leze počasi pa mu mora povest stopati vštric in tudi počasi, povest ne more bezlati sama naprej in brez pol* ža — kaj pa mislite! Dolga je pot, ki jo ima polž pred seboj. V neznanski daljavi, pet klafter odtod in šeste pol, onkraj grede košate in bele steze, stoji zeleni bor. V vrhu zelenega bora in sto pedi od tal sedi črni gavran in se roga »hashasha« in nihče ne ve, čemu se ro* ga — to je usodna tajnost črnega ga* vrana. Predno stekli polž ne preleze neznan« ske daljave, pet klafter odtod in šeste pol, preko grede košate in bele steze do zelenega bora in po zelenem boru sto pedi navzgor do črnega gavrana — »ha^ha-ha!« — se historija niti dobro ne prične. In leze polž in leze, leze in sopiha, poti se in si briše pot z rdečo ruto, sredi rdeče rute mu reži ,črna mrtva* ška glava. Leze in mrke misli nosi v nedrih, bridki nož skriva vzad, leze in leze in ko je prelezel eno klaftro poti, je solnce preromalo dve uri hoda in se je črni gavran morebiti že preselil v drugi bor »hashasha!« in se roga in nihs če ne ve, čemu se roga — to je velika tajnost črnega gavrana. Stekli polž pa se zakolne, da ne od« neha, za hrbtom skriva bridki nož in leze, leze, leze in ko bo srečno prile* zel do zelenega bora in še po boru sto pedi navzgor se bo morebiti zgodilo, da bo črni gavran hotel in ga bo po* čakal. Pogledala si bosta iz oči v oči, šele tačas se bo pričela prava povest. O. historija od steklega polža se ču* dovito vleče — nekaterim so všeč ta* ke histerije, ki so dolge. Lepša pa je ona od jare kače nič ko* liko. Kajti jara kača ni polž, nego je jara kakor živi ogenj — komaj se mi je posrečilo, da sem jo ujel, s črnilom zvezal in s peresom priklenil v knjigo. V vseh barvah se izpreminja kakor pis jancu nos in kar lase mi dviga in kapo — taka je! Nekateri imajo silno radi take historije in potem kriče v spanju. Le dosti krajša je seveda, kakor je historija od steklenega polža. Kaj bi le=ta ne bila daljša, ko je polžu treba dve uri hoda že za prvo klaftro, ko je še čvrst; pri drugi klaftri bo že oma* goval in počival in zbiral novih moči, črni gavran pa se roga »ha*ha=ha!« — in nihče ne ve, čemu se roga — to je usodna tajnost črnega gavrana. In le* ze polž in leze, leze in sopiha, poti se in si briše pot z rdečo ruto, sredi rute mu reži črna mrtvaška glava. Leze in mrke misli nosi v nedrih, bridki nož skriva vzad in ko je prelezel klaftro poti, je solnce preromalo dve uri hoda in se je črni gavran morebiti že preselil v drugi bor »ha*ha*ha!« in se roga in nihče ne ve, čemu — to je usodna taj* nost črnega gavrana. O, ta historija je precej dolga in je že dolga, še predno se prične. Prelezti mora stekli polž neznanske daljave, pet klafter odtod in šeste pol, preko grede košate in bele steze do zelenega bora. po boru sto pedi navzgor in še se mora zgoditi, da bo hotel črni gavran in ga počakal. Dosihmal se historija od stek* lega polža sploh ne prične. In ni bil stekli polž že stekel od kraja — nika* kor ne! Stekel je še le v historiji in od historije, ker toliko časa traja in je vro* če. Toda ni mogoče drugače in ne mo* re biti krajša, ko je polž tako počasen, da mu je treba dve uri hoda žc za prvo klaftro. In leze polž in leze, leze in so* piha, poti se in si briše pot z rdečo ru* to sredi rute mu reži črna mrtvaška glava. Leze in mrke misli nosi v ne* drih, bridki nož skriva vzad in ko je prelezel klaftro poti, je solnce prero* malo dve uri hoda in se je črni gavran morebiti že preselil v drugi bor »ha*ha* ha!« in se roga in nihče ne ve, čemu. — o je. usodna tajnost črnega gavrana! Od jare kače historija ni ne pol tako dolga, kaj pol — še tretji del ne! Kaj tretji — še četrti ne! — Kaj četrti — še sedmi ne! Kaj sedmi — še sedem* najsti in sedemindvajseti ne! Toda za* to je lepša, ne enkrat, rajša dvakrat, kaj dvakrat, recimo trikrat — kaj tri* krat, recimo štirikrat — kaj štirikrat, recimo sedemkrat • kaj sedemkrat, recimo sedemnajstkrat, sedemdvajset* krat je lepša in je silno napeta in je napeta bolj in bolj od vrste do vrste, od črke do črke, in je nazadnje tako napeta, da skoraj poči in mi raznese knjigo in jo moram iznova dati knjigo* vezu, pa me nova vezava ne stane do* sti manj nego deset dinarjev. O, tako lepih povesti, kakršna je historija od jare kače, je malo na svetu in je tudi za mlade ljudi jako priporočljiva, ako ne stoje preblizu, da jih ne zadene, ako bi počila. Le bolj kratka je — to je res. Ona pa je dolga, od steklenega pol* ža. seveda je, ko je polžu treba dve uri hoda že za prvo klaftro, pa je še čvrst; pri drugi klaftri bo že omagoval in po* čival in zbiral novih moči črni gavran pa se roga »ha*ha*ha!« — in nihče ne ve, čemu se roga — to je usodna taj* nost črnega gavrana! In leze polž in le* ze in sopiha, poti se in si briše pot z rdečo ruto, sredi rute mu reži črna mrt* vaška glava. Leze in mrke misli nosi v nedrih, bridki nož skriva vzad pa f mi zdi: to sem že enkrat povedal, da bridki nož skriva vzad. mrke misli no* si v nedrih in da leze počasi. Baš zato je ta historija daljša in bo še dosti dalj* ša. da je ..e bo že prej konec. Ona od jare kače je pa lepša. Ko se boste odločili, ali to, ali to — pa povejte! Zgodbice Angleški kralj Edvard VII. se je zelo strogo držal dvorskih ceremonijelnih šeg in navad. Prav to je zahteval tudi od svoje okolice, celo od svojih vnukov v najožjem družinskem krogu. Med drugim niso smeli pri mizi nikoli govoriti. — - - Ko je nekoč sedela kraljeva rodbina pri obedu, je nenadoma zaklical kraljev vnuček: »Joj, dedek...!« A kralj ga strogo pogleda: »Otroci smejo govoriti le kadar jih kdo kaj vpraša!« Prinček zmedeno utihne. Kralj opazi njegovo zadrego in ga kmalu nato vpraša: »Nu. kaj si hotel prejle povedati?« »Oh, zdaj je prepozno!« odvrne deček. »Zakaj prepozno?« se začudi kralj. »Veš, dedek, na tvoji solati je bila gosenica. To sem ti hotel povedati. A zdaj si jo že pojedel.« Pet gimnazijcev se podi in lovi po zagrajenem travniku. Pa se mahoma prikaže od nekod policaj. Dečki pograbijo knjige in zvezke in pobegnejo na vse strani. A eden v naglici izgubi zveze.. ki ima na platnicah napis »Ccrnelius Nepos«. Policaj ga pobere in škodoželjno zakliče za njimi: »Cornelius Nepos mi ne uide! Naznanim ga šolskemu ravnatelju! Le počakaj!« V mestecu Radwangu na Nemškem se je na tovarniškem dimniku utaborila štorklja in si pričela graditi gnezdo. Tovarnarju to ni bilo po godu, ker se je bal. da dim ne bi imel prostega odhoda iz dimnika. Ker je vrh tovarniškega dimnika težko dostopen, je ukazal delavcem, naj močno zakurijo, da bi gost, dušeč dim pregnal štorkljo. Kurili so tri dni in tri noči, kar se je dalo. Štorklja se ni najbolje počutila, a znala si je pomagati. Odletela je k ribniku, prinesla v kljunu blata in ilovice in kratkomalo zazidala odprtino dimnika. In dim je ni več motil. »Ponedeljkov" humor Oko pravice. Paznik, ki zatati gospoda pri ribarienju: »Ali ne veste, da ie prepovedano tukaj ribo loviti?« Gospod: »Zakaj tesra ne poveste oni le zem. ki tudi trnek v vodi drži?« Paznik: »Si ne upam. to ie moia baba!« Izvrsten hodeč. »Jaz sem vam imeniten pešec. Ondan sem šel 20 km daleč edino zato. da bi premika-stil Nekogoviča. ki me je obrekoval«. — »Pa ste se tudi peš vrnili?« — »Pripeljali so me z rešilnim vozom.« Prah si bil in prah boš. »Ata. je h res. da smo ljudje zgolj prah?< — »Seveda«. — »Potem so zamorci menda prah od premoga, kaine?« Priporočljiva kuhinia. Gost. ki se muči s podplatom - pečenko: »Slišite, kje Da ie gospodar te gostilne?« — Natakar: Obeduje v sosednem restav-rantu.« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 "i "P> 1if V da se mu posije ef©r hcce pc pvitS ,„iH ali ieateo drugo informacije tieoeo se tnalih ©gfars©v naj priloži v &namteah ^g sicer ne ho prejel odgovora 119 CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujeio. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Dekle za vsa hišna dela, znati mora tudi kuhati, sprejmem. Naslov v oglat., odd. »Jutra«. 27821 Postrežnico ali deklico, ki bi nosila kosilo ob četrt na 2. in večerjo iz Wolfove ul. v bližino »Dvora«, iščem. Plažam dobro. Postrežnica tudi lahko stanuje. Naslov v ogl. odd. >Jutra«. 27525 Priletno žensko pošteno in zanesljivo, sprejmem za vodetve gospodinjstvi v kavarni. Vajena mora biti vsega dela. Naslov v ©i»l. odd. >Jutra«. 27504 Šofer e kavcijo, vešč popravila, dober in trezen vozač, z izkizom spričeval, ee sprejme. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27481 Služkinjo pošteno in zanesljivo, ki zna nekolike kuhati, sprejmeta zakon-a brez otrok za vsa hišna opravila takoj. — Izve se v ogl. odd. »Jutra«. 27598 Služkinjo zdravo in pošteno, sprejme boljša rodbina na deželi, p!a'5a po dogovoril. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27633 l- Potnike za razpečavanje manufak-turnega blaga privatnim stTankam na obroke takoj sprejmemo. Zelo dober zaslužek! Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27517 Učenko za strojno pletenje sprejmem takoj. Naslov v osi. oddelku »jutra«. 27720 Sirarja kot kompanjona v dobro peljano sirarno na Štajerskem sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27646a Vajenko z dežele takoj sprejmem v damsko krojaštvo. Hrana in stanovanje v hiši. Plačilni pogoji po dogovoru. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27733 Kuharico želim za restavracijo za takoj ali pa 6 prvim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27531 Daljnogled Zeiss Trieder 7 X, prvovrsten. ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27659 Otroški voziček zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 27539 Psico prepeličarko dve leti staro, čistokrvno, nemško resaste pasme s prvovrstnim rodovnikom, dresirano za poljski in vodni lov prodam. Psica je izbornega nosu tei dobra aporterka. Cenj. ponudbe in eventualna pojasnila pri »Jadranu«, Ljubljana, Ko-menskega ulica 36. 27789 Knjige stare, slovenske, 4 zvezke, vezane, iz leta 1828., proda ANTON TURK, knjigovez, Dunajska cesta 3. 27790 Stroj drobilnik za sadje in dva mala kotla, za kuhanje žganja poceni naprodaj. Naslov v ' ogla«, oddelku »Jutra«. 27473 Puhasto perje k^ po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg, potem čisti beli puh po Din 300 kg. L Brozovič. ke-mička čistiona perja. Zagreb, Dica S2. 183 Kot učenka želi vstopiti v trgovin0 z mešanim blagom hčerka, iz boljše hiše; dovršila je 2 razreda mešč. šole. Deklica je zdrava, krepko razvita in uinna, ima posebno veselje do trgovine. Na željo tudi slika. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Učenka«. 27779 Trg. učenka 6tara 16 let, ima 4 razrede meščanske šole, zmožna slovenskega in nemškega jezika, želj izučiti se v večji trgovini mešanega blaga. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27730 Gospodična z dežele, vajena vsega, gre v kako boljšo kuhinjo kot pomoč ali kot druga kuharica. Lahko bi hodila na svoje stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27627 Mladenič vojaščine prost, vešč srbohrvaščine, italijanščine in nemščine, absolviral }* 4 gimnazije, želi primerne službe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27664 Za oskrbnika gre absolvent kmetijske dveletne šole. izkušen v vseh panogah kmetijstva. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27611 Posestvo srednje velikosti, kjer bi se moglo rediti 4—5 goveje živine., želim z inventarjem vzeti v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27554 Prodajalka izurjena mešane stroke in manufakture, želi mesta v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27731 Izurjena šivilja za prešite odeje -sprejme delo od trgovcev in privatnikov. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27791 Dekle pridno, se želi izučiti v trgovini mešanega blaga. — Hrana in 6ta.novanje v hiši. Naslov, v ogl. odd. »Jutra«. 27810 Boljše dekle išče službe k boljši hiši za vsa dela ter zna tudi lepo šivati. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27541 Kupirn, Zatvornico za jez dobr0 ohranjeno, kupim. Širino, globočino itd. ter ceno sporočite na naslov: Tone Cadež, pos. in trg., Srednja vas št. 8. . p. Poljane nad Škofjoloko. 27635 Hišo e 3 stanovanji, velikim dvoriščem, nekaj vrta,, pripravno za obrtnika, posebno za kleparja ali pa prevoznika, 20 minut od Ljubljane, prodam.- Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 27532 Dijaka sprejmem na hrano, in sta^ novanje v bližini realke in obrtne šole. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27662 Pekarno v Ljubljani vzamem v najem ali odkupim. Plačam visoko najemnino oz. odkupnino. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Pekarna 76« 27676 Gostilno v najem ali na račun, v sredini mesta v Ljubljani iščem. Ponudbe pod šifro »Gostilna« na oglasni odd. »Jutra«. 27786 Stanovanje 2 sob, kuhinje 6 pritiklina-mi, odd3JE za 1. september. Naslov v oglasnem oddelku J. 27648 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin iščem za 1 september. Plačam za pol leta naprej, ev. prevzamem tudi popravila. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 27706 Lepo nagrado tistemu, kdor preskrbi zakoncema cenejše stanovanje (kuhinja., 1 ali 2 6obi)). blizu centra, do 15. septembra ali prej. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 27795 Stanovanje komfortno, obstoječe iz 3 sob in vseh pritiklin, na Miklošičevi cesti, oddam s 1. novembrom odnosno 1. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27201 Stanovanje 6 3 sobami, kuhinjo, veliko vinsko kletjo, pripravno za vsako obrt., oddam takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27783 Dijaka-injo vzamem v celo oskrbo, v sredini meeta. Centralna kurjava, klavir. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. Ogledati po 25. 27775 Dijaka iz boljše' hiše spreimem na hrano in stanovanje. Naslov v oglisnem oddelku Jutra. 27647 Dijake (-inje) sprejme učitelj v neposredni bližini vseh &rednjih šol v popolno oskrbo in vestno nadzorstvo. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 27688 Sobo oddam d^ema dijakoma ali gospodoma. Naslov pove ogl. oddelek Jutra. 27677 Dva dijaka (inji) sprejmem na stanovanje, po želji z vso oskrbo, v novi hiši sredi Ljubljane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27750 Mlajšega dijaka sprejme v popolno oskrbo zakonski par brez otrok po zmerni-ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27694 Dijaka sprejmem, v vestno oskrbo. Naslov v' ogl. odd. »Jutra«. 277-28 Sob* Sobo lepo, z električno razsvetljavo, v sredini- mesta, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27649 Dopisnike informacijskih zavodov iz cele države sprejmemo.- — Prednost imajo taki, ki posel že poznajo. Ponudbe na Rudolf Mosse, Beograd pod »462«. 27802 Fotoamaterjem razvija in naredi kopije Fotoatelje Jo« Pogačnik, Ljubljana Mestni trg 17. • 186 Karkoli želite kupiti ali prodati, oglasite na poštni predal 216, Ljutv ljana. 27762 Maiinovec z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni dr. G. Piccoli LJubljana 1 kg 20 Din Pri večyem odjemu ceneje. — Razpošilja se po pošti Ln železnaci. ■ Hlllllll Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mreže, železne postelj« (zložljive), otomane. di-vane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudoli Radovan tapetnik Krekov trs &L 7. razstava slik Velika izbira okvirjev A. KOS, Mestni trg št. 25 Nasproti magistrata krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VII. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a JfieDenjaki, ,medeni prepečenec' špeciiaiitete ,V3Xj«' na drobno na debelo Jo&ip Vitek Ljubljana Sv. Petra cesta 13 Izjava. Ker te mi hoče z zahrbtnim obrekovanjem jemati moje dobro ime, izjavljam, da bom zoper vsakega takega nastopila v svojo obrambo 60dnij6ko pot Novo mesto, 10. avgusta 1929. — Albina Zoreč.. 27693 J. Stjepušin, Zagreb Jnrjevska ulica 57 priporoča najbolje tamburice — strune, partiture, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila". Odlikovan na pariški izložbi Ceniki franko B. g S a m o t najboljše kvalitete za vse vrste obratov dobavlja „m A TE RT JAIi4< dr. z o. z., Dunajska c. 36 Svejkove pustolovščine v svetovni vojni razveseljujejo ves svet. Imamo jih tudi Slovenci v dveh knjigah. II. knjiga, ki popisuje Švejkove doživljaje na potovanju na bojišče za fronto, na fronti, v ruskem vjetništvu Ln po vojni zopet v Pragi, je pravkar izšla in velja broš- Din 443—, vezana Din 56.—. Dobiva se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešernova ulica 54. ali Mariboru. Aleksandrova cesta 13. pušike floberte, brovning pištole, pištole za stra-šenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi: F. K. KAI SER, puškar, Ljubljana Kongresni trg št. 9« Teč j o množino mabnlatnrnega papirja po 4*- IMn za kg oddamo Naslov se dobi v upravi „JUTRA" Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) £===— Obrestovan ja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirje*, devia in valut, borzna naročita, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter naka-zila v tu- in inozemstvo safe • deposits itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon gt 2040, 2457, 2548 Interarban 2706 2806 37-L Izdaja za Wocii cJutra* Adolf Ribnikar, ureiuie Ivan Podržaj. tiska .Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezeršek; vsi v Ljubljani.