iiimimiiimimmmimiii
1942 - TRIDESET LET - 1972
DELAVSKA ENOTNOST
Delu čast in oblast!
Ges/° »Delu čast in oblast!“ za delavski razred ni pomembno le času revolucionarnega gibanja, v trenutku prevzemanja kapitali-
lcne države v svoje roke in spreminjanja lastninskih odnosov. I Rodovina in naša lastna praksa nas prepričujeta, da je prevzem čast ^ <^e^aVS^em razr£du šele pogoj za uresničenje gesla „Delu
. rulr^ed°Vtmi pogoji in slab°sti politične akcije, v kateri delavski kot ^a(!i socializem, lahko povzročijo procese in stanje, ko ,
Samoi ' —o,w.Wv«i. cnonornsn.e muci, pa tudi na zunaj vsak pravne oblike so lahko sredstvo za vladanje nad ljudmi V laščp™ Primeru gre za oblast nad delavskim razredom, ki je raz-so on pravice’ da upravlja z rezultati svojega dela in z družbo. Če treba r^yoluciommega gesla ostale samo besede, pomeni, da je nadaljevati revolucijo za resnično osvoboditev dela
zlasf710 ta^° le m°goče razumeti naša dosedanja prizadevanja, še u 1 Za uveljavljanje ustavnih dopolnil, ki terjajo resnično samo-din?Ven p°l°zai delovnih ljudi. Pravijo, da filozofiramo in da gra-pre 0 fimdove v oblakih, ko se medsebojno dogovarjamo o načinih filozof?!0 fil°z°fiie o osvoboditvi dela v prakso. V realnost te ures°-!e smo Hoboko prepričani. Dokler ne bo tudi v praksi •vod?l(^Čna’ se delavski razred ne bo odpovedal razrednemu boju, ki °d revolucionarnih gesel k revolucionarnim dejanjem.
dapti^0 Za uveljavljanje samoupravljanja zato razumemo kot na-nijevanie revolucije. V tem boju, ki mu je tuje zanemarjanje teh-no„n? gospodarskih zakonitosti, so odveč brezimne etikete o bomnfsamoupravnih teženj. V revolucionarni politični akciji akc'° nos*fie prtisamoupravnih teženj konkretno spoznali Prav ta sis?a Pa pomen‘ skupno s predvideno organizacijo skupščinskega °blasV‘‘°dl°čpen korak naprej k uresničevanju gesla ,JDelu čast in
ne^m’ da ^1 tudi letošnji 1. maj praznovali veselo. Praznovanja resnih** ^bti dejstvo, da imamo v naslednjem obdobju dovolj
Ar . ' nalog vri urpsnirpvrmiu ilnKPOnnin aninnrtnrvkp stnhilnniti
satnn	° Kos tollko bol]’ kolikor bolj bodo njiho
°dločajoVn° organ‘z‘mnl delovni ljudje. Le socializem, v
maja 7 e sami’ daje v vsej svoji celoti smisel praznova za ps' “ ene /e to želena prihodnost, za druge že družbena c v°di jfc res V*-tV.° ‘n Š£ posebej za delavski razred pa končni i
JOŽE GLOBA*
iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiimimMiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiimiiiuimiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimii
OBČINSKI SINDIKALNI SVET NOVA GORICA vabi na
PRVOMAJSKO SREČANJE
1. MAJA 1972 OB 13. URI V OPATJEM SELU
Na srečanju bo govoril TONE KROPUŠEK, predsednik Zveze sindikatov Slovenije
V kulturnem programu bodo sodelovali godba na pihala, pevski zbori, recitatorji, v zabavnem programu pa »Dobri znanci«
llllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
INNKUHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIISUIlHillllllllill
Ob prazniku dela -1. maju
želijo vsem članom sindikata in delovnim ljudem veliko uspehov
REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE REPUBLIŠKI ODBORI IN ČZP DELAVSKA ENOTNOST
ttmsgfL
: vrčfr.tt
i č-
8	1	vk	W	
«k.	mm		il	%
Ognjemet za praznik dela
Foto: A. Agnič
Ta mesec smo Izžrebali!
Na zadnji strani današnje številke vse o drugem kolu nagradne igre in o nagradah tretjega kola
vreme ni zanesljivo
zanesljiv je
FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA
V	prostorih Doma sindikatov se je 18. i. m. sestala komisija RS ZSS za mednarodne stike in za zaposlovanje v tujini. Člani so najprej razpravljali o informaciji o nekaterih načelih, na katerih naj bi bil zasnovan zakon o temeljnih pogojih za zaposlovanje jugoslovanskih državljanov v tujini.
V	tem delu razprave so sodelovali tudi predstavniki komisije za življenjske in delovne razmere pri RS ZSS. V nadaljevanju seje pa je komisija za mednarodne stike sprejela obširen program nednarodne dejavnosti RS ZSS za letos, ki zajema stike s sindikalnimi centralami v Avstriji, Italiji, Franciji, Zvezni republiki Nemčiji, s sindikati Ukrajine, Madžarske in delavsko zbornico Luksemburga.
Na liniji 323-554
VELENJE
Občinski sindikalni svet Velenje je pipravil širši pogovor o uresničevanju dopolnil zvezne ustave in o ustanavljanju temeljnih organizacij zdmženega dela. Posvetovanja se je razen direktorjev delovnih organizacij, predsednikov samoupravnih organov in osnovnih organizacij sindikata ter članov političnega aktiva udeležil tudi Mitja Švab, predsednik komisije za samoupravljanje pri RS ZSS, kije uvodoma obširneje spregovoril o 21. in 22. dopolnilu zvezne ustave in o ustanavljanju TOZD.
(vš)
MARIBOR
SKLADNO S SPORAZUMI
Svojo plenarno sejo je imel občinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez, ki je svoj dnevni red posvetil zlasti vprašanju uveljavljanja samoupravnih sporazumov v praksi. Ugotovil je, da so vse delovne organizacije tega področja uskladile svoje samoupravne akte z določili sporazumov. Delavcem so se po uveljavitvi sporazumov osebni dohodki dvignili za približno 20 %, čeprav nekatere organizacije niso v celoti izkoristile vseh možnosti, ki jih daje sporazum.
Na tej plenarni seji so člani odbora obravnavah tudi uresničevanje ustavnih donolnil v praksi, Zavzeli so se, rtaj bi v delovnih organizacijah čimprej ustanovili posebne komisije, ki naj prouče možnosti za ustanavljanje temeljnih organizacij zdmženega dela.
LJUBLJANA
ZDAJ
KONKRETNO!
Ljubljanski mestni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva je minuli četrtek pripravil medmestno posvetovanje o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Posvetovanja so se udeležili predstavniki glavnih mest jugoslovanskih republik in pokrajin. Za posvetovanje so pripravili tudi zajetno gradivo. Rado Miklič, pomočnik republiškega sekretarja za delo, je napisal brošurico ,.Usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori", dipl. oec. Majda Kogoj-Buda z RS ZSS pa je pripravila analizo samoupravnih sporazumov rudnikov, kovinske in elektro industrije, grafične industrije in časopisno založniške dejavnosti ter gozdarstva Slovenije. Omenjeno gradivo in uvodno razmišljanje Stjepana Šauberta, predsednika republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva na temo usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov je bilo še posebej zanimivo za predstavnike sindikatov iz drugih republik, kjer so šele na začetku poti glede oblikovanja omenjene zakonodaje. Zavoljo tega ni bilo prav nič čudnega, če so bili predstavniki glavnih mest jugoslovanskih republik in pokrajin na sestanku bolj poslušalci kot aktivni razpravljavci in sogovorniki. Potem ko so slovenski predstavniki dokaj podrobno pojasnili udeležencem iz vse Jugoslavije, kako daleč smo z uresničevanjem samoupravnih sporazumov v Sloveniji, je bil izrečen predlog, da bi tudi v drugih republikah čimprej začeli oblikovati zakonodajo in predpise za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Prekiniti je treba s posvetovanji in z načelnimi razpravami — teh je bilo že nekaj v vsejugoslovanskem merilu — in začeti delati konkretno, potrpežljivo in vztrajno, je menil Stjepan Šaubert.
M. Ž.
6
mmt
OBRTNO PODJETJE
EMBALAŽA IN MIZARSTVO
Slovenska Bistrica
•	Izdelujemo
•	vse vrste
•	lesene embalaže,
•	zlasti palete
čestitamo za praznik dela — 1. maj vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem!
PLENARNA SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE
Po začrtani poti
Plenarna seja republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, bila je minulo sredo v Ljubljani, je sprejela dva temeljna dokumenta, kar najtesneje povezana z bodočim delovanjem tega sindikata. Gre za dokument o organiziranosti in delovanju Sindikata gradbenih delavcev Slovenije ter za delovni program republiškega odbora in njegovih organov v letošnjem letu. V nadaljevanju seje pa so člani plenuma sprejeli tudi predlog stališč in sklepov republiškega odbora pri uresničevanju ustavnih dopolnil ter se seznanili s potekom priprav na kongres Sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, ki bo 12. in 13. junija letos v Beogradu.
ljivo, saj sta oba dokumenta do-
Ker smo tako o dokumentu, ki govori o organiziranosti in delovanju sindikata gradbenih delavcev Slovenije, kot tudi o letošnjem delovnem programu republiškega odbora in njegovih organov v našem listu pred nedavnim obširneje poročali, se bomo tokrat omejili le na nekatere ugotovitve. Predvsem je treba poudariti, da je plenum tako rekoč brez bistvenih vsebinskih pripomb sprejel oba dokumenta, ki ju je predložilo predsedstvo. To je tudi razum-
I
5
4
i
4
I
4
4
• RAZISKOVANJE JAVNEGA MNENJA
KAJ BODO
povedati delavci?
Na pobudo republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije bodo sodelavci Raziskovalnega centra za samoupravljanje pri RS ZSS v prihodnjih dneh obiskali več kolektivov prometnih dejavnosti in anketirali zaposlene. Z raziskavo, ki temelji na vzorčni metodi in bo zajela kakih 1.100 ljudi, naj bi zvedeli za odnos delavcev do samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, do nekaterih gospodarskih ukrepov, notranjih odnosov in še drugih zadev. Gre torej za eno prvih specifičnih raziskav javnega mnenja, ki bo, tako kot dosedanje podobne raziskave širšega značaja, nedvomno razkrila odnos določenega dela slovenskih delavcev do trenutno močno aktualnih vprašanj sedanje stopnje in nadaljnjega razvoja samoupravnega sporazumevanja,kakor tudi do drugih zadev.Zvedeli smo, da bo Raziskovalni center za samoupravljanje pri RS ZSS javnost v kar najkrajšem času seznanil z izsledki te raziskave.
-mG
S
5
5
n
*
i
s
N
!
N
I
I
S
N
k
5
n
5
%
bila široko podporo pa tudi potrebne vsebinske dopolnitve že v razpravi na vseh medobčinskih odborih tega sindikata.
Seveda pa to ne pomeni, da bi plenum molče sprejel oba dokumenta. Glavno vprašanje v razpravi pa je veljalo temu, kako določila teh dokumentov čimbolj dosledno uresničiti. Kar zadeva organiziranost in delovanje sindikata, so člani plenuma menili, da bi bilo potrebno posvetiti posebno pozornost osnovnim sindikalnim organizacijam. Na kratko povedano — gre zlasti za dvoje: najprej okrepiti povezavo med občinskimi odbori in osnovnimi organizacijami, kar lahko odločilno pripomore k večji učinkor vitosti in enotnosti akcije, po drugi strani pa opredeliti vlogo, položaj, pravice in pristojnosti sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah. Kar pa zadeva delovni program, nasled-
SINDIKATI 0 ZASNOVAH RAZVOJA CELJSKE REGIJE V NASLEDNJIH PETNAJSTIH LETIH_
ZA TRDEN MOST DO RAZVITIH
nje:	na osnovi programskih
izhodišč bodočega delovanja tega sindikata, kijih je opredelil nedavni kongres, na podlagi programa republiškega odbora in programov dela medobčinskih odborov bi morale osnovne organizacije — seveda upoštevaje specifičnosti okolja in razmer, čimprej zasnovati tudi lastne programe dela. Pomoč pri tej odgovorni nalogi pa bodo morali nuditi osnovnim organizacijam predvsem področni odbori, kar so marsikje tudi že storili.
Predlog stališč in sklepov o uresničevanju ustavnih dopolnil, ki ga je sprejel plenum, je povzetek tega, kar so razkrila nedavna bazenska posvetovanja tega sindikata na to temo. Velja tudi povedati, da v sindikatu gradbenih delavcev v celoti sprejemajo stališča, ugotovitve, predloge in sklepe, ki jih je pred dnevi na to temo izoblikoval republiški svet ZSS, da zato omenjeni dokument ugotavlja in opozarja samo na tisto, kar je za sindikat gradbenih delavcev Slovenije posebnega pomena. Povedati pa je treba tudi to, da dokument pomeni šele prvi korak k resnejšemu obravnavanju in uresničevanju ustavnih dopolnil. To je predvsem poziv na akcijo in dogovor o tem, kako se na vseh ravneh organizirati.
Zavod za napredek gospodarstva iz Celja, ki je pred poldrugim letom začel z izdelavo koncepta globalnega ekonom-skopolitičnega razvoja širše celjske regije, je že izoblikoval predlog te študije in ga posredoval v javno obravnavo. Med prvimi so o njem spregovorili predstavniki občinskih sindikalnih svetov in medobčinskih odborov strokovnih sindikatov širše celjske regije na posebnem posvetovanju zadnji torek na Golteh.
Študija najprej ugotavlja, da širša celjska regija — z občinami Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Laško, Mozirje, Velenje in Žalec - zavzema 11,7 % slovenskega ozemlja ter naseljuje 12,7 % prebivalcev naše republike, ki trenutno ustvarjajo nekaj manj kot 14 % družbenega proizvoda Slovenije. Štiri petine vseh delovnih mest je v občinah Celje, Žalec in Velenje, kar neposredno vpliva na veliko dnevno in tedensko migracijo gospodarsko aktivnih prebivalcev regije; takih pa je 44 % vseh prebivalcev.
Za celjsko regijo kot celoto so značilni pomanjkljivi in slabi infra-struktirni objekti, veliko pomanjkanje kapitala, dokaj zastarela in enostransko usmerjena industrija, pomanjkanje strokovnih kadrov in tudi ustreznih šol, ki se vse „kon-čujejo" pri srednji stopnji. Posledice navedenih in drugih dejstev se kažejo v močnem zaostajanju občin celjske regije in njihovih delovnih organizacij za povprečnimi slovenskimi dosežki na različnih področjih, v odhajanju kadrov drugam in še v drugih neugodnih rezultatih.
KAKO PREMOSTITI
PREPAD MED RAZVITIMI
IN NERAZVITIMI?
Podatki o trenutnih gospodarskih in drugih dosežkih sicer kažejo, da se celjska regija vsem težavam navkljub v določenih obdobjih razvija enako hitro ah celo hitreje, kot se razvija Slovenija kot celota. Vendar pa je zaostanek že tolikšen, da razvitih ali vsaj povprečja razvitosti naše republike celjska regija ob sedanji organiziranosti in načinu dela v gospodarstvu in na drugih področjih ne bo mogla „ujeti“, kajti prepad med razvitimi in nerazvitimi se vse bolj poglablja. Ekonomisti bi rekli, da iste ah podobne pojave ugotavljajo na vedno višji ravni.
Ah sploh je izhod in kakšen naj bi bil? Tako se je glasilo vprašanje številnih sindikalnih delavcev. Direktor celjskega zavoda za napredek gospodarstva Fedor Gradišnik pa je nanj takole odgovarjal:
„Težko je karkoli napovedovati, še posebej, če naj bodo napovedi realne. Vendar pa naša študija kaže, da bi z nekaterimi korenitimi posegi vseeno lahko dosegh, da bi se ta prepad začel zoževati; povsem in
za iePš° to
‘n^S‘o
melbrosia
povsod najbrž nikoh ne bo izginil. Naša študija te možnosti vidi in jih tudi na modelu dokazuje nekako v naslednji smeri: če se bomo zavzeti za močno preslojitev gospodarstva — pri čemer bi delež primarnega sektorja v naslednjih petnajstih letih padel od sedanjih 46 % na 23 %, deleža sekundarnega in terciarnega sektorja pa bi se od sedanjih 30 % oziroma 22 % povečala vsak približno za polovico, če bomo skrbeli za hitro in uspešno preusmerjanje proizvodnje v tako imenovani „stari“ industriji in obenem za ustvarjanje novih zmogljivosti, če bomo uresničili program gradnje višjih šol in če bomo dosegh nara-1 ščanje produktivnosti po letni stopnji nekaj nad 7 %, bi družbeni proizvod lahko naraščal po stopnji 9 % letno, gospodarska rast pa za 8 % letno. Na osnovi vsega tega bi se čel petnajst let močno približali slovenskemu povprečju razvitosti, saj bi za njim na raznih področjih zaostajati največ za 2 do 5 %, kje pa smo zdaj, raje ne govorim. Rečem pa nekaj drugega: čeprav gre za vizijo dokaj daljne prihodnosti, v kateri bo gospodarsko aktivnih že polovica prebivalcev naše regije, moramo z akcijo na navedenih in še drugih področjih začeti že zdaj-Bojim pa se, da bomo spet zamujati, tako kot že zamujamo v zvezi s Kozjanskim. O njem se že tako dolgo pogovarjamo, da bodo - vsaj kaže tako - zapadla za letos predvidene in rezervirana sredstva samo zaradi tega, ker odlašamo, ker se nočem® ati ne znamo dogovoriti, ker morda nekaterim tudi ni do tega, da bi s* nalili čistega vina . . .“
ZA TEMELJI ŠE ZIDOVI IN STREHA
Predstavniki občinskih sindikat nih svetov in medobčinskih odborov strokovnih sindikatov širše celjsh regije so v razpravi najprej pohval®0 ocenili dosedanje delo celjskega za; voda za napredek gospodarstva p** izdelavi študije o globalnem eko-nomskopotitičnem razvoju tega območja. Predlog te študije je p° njihovem mnenju v osnovi sprejel®" ljiv, je temelj, na katerem bo m®' goče pozidati tudi zidove in streh®’ skratka izoblikovati podrobnejša koncepte za uresničevanje nalog 8 posameznih področij. Poudarili s® tudi, da je zelo prav, ker so biti 8 prvimi izsledki te študije seznanjeni na začetku javne razprave o d®' končnem oblikovanju tega doku; menta, katerega uresničevanje naj h1 zagotovilo lepše perspektive i1* skladnejši razvoj tudi prebivalstvu širše celjske regije. Razen vsega dr®; gega se bodo lahko sindikati poslu) laže in uspešneje vključili v soustvai; janje ..socialnega dela" te študije, 1° nasploh odpira nove razsežnosti P®' liričnega delovanja prav vseh druž" benopolitičnih organizacij. Glede n* to, da študija obravnava mnog® vprašanj, za razrešitev katerih so si®' dikati še posebej zainteresirani, P3 bodo občinski sindikalni sveti j11 drugi organi sindikata na območj11 širše celjske regije ne le pomagati, d? bi se čimprej izoblikovati nosilci pl* zadevanj in akcij na posameznu* področjih ekonomskega in p® . tičnega razvoja, temveč jih bodo Pj* njihovem delu tudi aktivno podpri*
-mri
Pravila posvHovalmra I)|<

V letu 1969 sem sklenil redno delovno razmerje, v katerem sem bil eno leto in tri mesece, s čimer sem pridobil pravico do letnega dopusta. Nato sem se kot štipendist istega podjetja vpisal na fakulteto in s tem prekinil delovno razmerje. Ker se v naslednji letnik nisem mogel vpisati, sem ponovno sklenil delovno razmerje. V podjetju trdijo, da mi letos dopust ne gre, čes da sem prekinil delovno dobo. Zanima me, ali je to res glede na to, da sem prvič bil neprekinjeno zaposlen več kot 11 mesecev, potem pa sem začel študirati sporazumno s podjetjem, ki meje tudi štipendiralo. ODGOVOR:	P- A- DOLENJSKE TOPLICE
Za pridobitev pravice do dopusta za letošnje leto boste morali imeti ponovno enajst mesecev nepretrgane delovne dobe. Sami pravite, da ste delovno razmerje prekinili in začeli študirati. Čas, ko ste študirali, vam ne šteje v delovno dobo, čeprav ste začeli študirati sporazumno s podjetjem, ki vasje tudi štipendiralo. Šele ko ste se ponovno zaposlili, vam je začela spet teči doba za pridobitev
pravice do letnega dopusta, torej bo moralo poteči 11 mesecev o dneva, ko ste ponovno sklenili delovno razmerje, da boste lah*4 zahtevali letni dopust. Vsaka prekinitev delovnega razmerja, ki ) daljša od treh dni, povzroči, da si mora delavec z 11-mesečni^ nepretrganim delom na novo pridobiti pravico do dopusta. Tak°J izrecno določil temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, <* delavec pridobi pravico do dopusta po 11 mesecih nepretrgane^
dčl*	M. UPU?*
STRAN 2
DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 16-17 - 24. APRILA
S
regionalna posvetovanja sindikatov
Kako napredujemo?
Ponekod so za uveljavitev ustavnih dopolnil storili že mnogo, drugod nekaj, ponekod pa še nič # Delavci še vedno niso dovolj informirani o pravicah, ki so jih dobili z ustavnimi dopolnili
Te dni so bila v Sloveniji regionalna sindikalna posvetovanja, ki Jul je organiziral RS ZSS z namenom, da preveri, kako se uresničujejo stališča njegove zadnje plenarne seje glede uveljavljanja ustavnih dopolnil in da hkrati preveri, kako se uresničujejo sklepi II. konference ZSJ. Ta posvetovanja so bila vCelju, Kočevju, Kranju, Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici, udeležili pa so se jih razen elanov predsedstva RS ZSS — predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov, predsedniki komisij za samoupravljanje pri občin-"dh sindikalnih svetih ter predsedniki sindikalnih organizacij velikih delovnih organizacij.
,. Tajnika RS ZSS JOŽETA MAROLTA, ki se je udeležil ve-me teh posvetovanj, smo zaprosili za razgovor o njihovih FuPnih značilnostih. Razgovor Je potekal takole:
DE: Kaj bi lahko rekli glede uve-lJhLJanja usiavnih dopolnil? Ali že ko govorimo o kakih konkretnih premikih ali pa morda o uveljavlja-rim 9°i>°inii vedno samo govo-
J. M.: Posvetovanja so poka-zala> da so razmere v tem pri-mero zelo različne. Ponekod so 23 uveljavitev dopolnil storili £ares že precej, lahko bi tudi re-. mnogo, drugod so storili .J že nekaj, ponekod pa še štorih prav ničesar. Na-Ploh pa bi lahko rekel tudi to, a glede uveljavljanja ustavnih opolnil precej bolj napredu-1 v delovnih organizacijah n°f Pa izven njih, čeprav ta do-5° .da spreminjajo naš celotni uruzbeni sistem - od delovnih rganizacij in občin pa do fede-Vj.Cl-le' Še ena splošna ugoto-r ?.v Z na^di posvetovanj: vse , •!. Prevladuje spoznanje, da Javljanje ustavnih dopolnil ia , ratna, kratkotrajna akci-re’ emveč daljši proces, kate-,8 pomembnejše rezultate *° veijetno lahko ugotavljah ^Prihodnje leto.
gledeEteMUk^rri.da Velja 1(31(0 pravUo
vuvelja^^r^0^
veha "" ^a’ neko pravilo za to vi s f* n ^aPredek je vsekakor od-imair, ?id tega’ kakšen odnos strnit d° tega uveljavljanja vse ciS re V delovnih organiza-stmL-’ 86, Pravi od vodstev in
noStVIUh1služb Pa do družbe-J. khenih organizacij. In dru-
nih ,Proc,es uveljavljanja ustav-v ti . ?Pobld najbolje napreduje
l,5s'*,občinah'kie,so™pri-
litimi deJavniki - družbenopo-e organizaciie in občinska
/ — ------.—______________
občinski svet
ZVEZE SINDIKATOV BEŽ ANA
čestita
vsem
delovnim uudem
Za PRAZNIK dela
J
skupščina — združih prizadevanja, ustanovili skupno komisijo za uveljavljanje dopolnil in se tako povezah v enotni, usklajeni akciji. V takih občinah je tudi proces uveljavljanja dopolnil v delovnih organizacijah praviloma uspešnejši kot pa v občinah, kjer tega dela še niso koordinirali.
DE: Kaj je v delovnih organizacijah trenutno v ospredju glede uveljavljanja dopolnil?
J. M.: Ni dvoma, da je v ospredju ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela (TOZD). Velja poudariti, da so se sindikalne organizacije v tem pogledu enotno postavile na odločno stališče — ki je seveda pravilno - da sploh ne more biti vprašanja, ah se odločiti za TOZD ah ne, temveč da je samo vprašanje, ali so pogoji, da bi delavci lahko ustanovili TOZD. Te pravice jim nihče ne more niti podariti, niti odvzeti, to je pravica, ki jo delavcem daje ustava.
DE: Ali se delavci teh pravic zavedajo oziroma ali se jih zavedajo dovolj?
J. M.: Posvetovanja so na to vprašanje odgovorila na splošno nikalno. Drži, da so sindikalne organizacije imele v zvezi z vsebino ustavnih dopolnil mnoga posvetovanja, da so organizirale o tem številne seminatje itd. Skratka, proces informiranja delavcev o vsebini ustavnih dopolnil je precej intenziven, vendar pa še vedno ne bi mogli reči, da delavci dovolj vedo, kakšne pravice so s temi dopolnili dobili. To moramo vsekakor doseči, to je naloga, ki jo moramo opraviti, saj delavci v tem pogledu pričakujejo zelo mnogo prav od naše organizacije.
DE: Pogosto je slišati, da vodilne strukture marsikje nasprotujejo ustanavljanju TOZD, češ da bi to pomenilo zaviranje gospodarskih prizadevanj, in to prav sedaj, ko je v ospredju razreševanje številnih problemov, porojenih iz gospodarske nestabilnosti?
J. M.: Na posvetovanjih smo ugotovili, da ponekod vodilne strukture v delovnih organizacijah še vedno potiskajo v ozadje uveljavljanje ustavnih dopolnil, kot nekaj, kar je samo v
napoto prizadevanjem za urejanje perečih gospodarskih problemov. Te strukture se bojijo, da bi TOZD pomenile dezorga-nizacijo gospodaijenja, zmanjšanje proizvodne in poslovne učinkovitosti, zmanjšanje dohodka itd. Tem vodstvenim skupinam je torej še mnogo nejasnega, ne vedo, da se mora po konstituiranju TOZD na novo konstituirati tudi delovna organizacija — organizacija združenega dela — kot celota in urediti medsebojne pravice in dolžnosti TOZD. Kaže tudi, da se ne zavedajo tega, da lahko z vso upravičenostjo pričakujemo, da bo seštevek dohodkov TOZD večji od dohodka dosedanje delovne organizacije, saj bodo delavci v TOZD zares lahko odločali o pogojih in rezultatih svojega dela, s tem pa bodo prav gotovo mnogo bolj zainteresirani za čim boljše gospodaije-nje.
Vse tudi kaže, da je največ nasprotovanja ustanavljanju TOZD v sedežih tistih delovnih organizacij, ki imajo dislocirane obrate. Ta odpor gre ponekod tako daleč, da želijo, da dislocirani obrati ne bi imeli niti organov samoupravljanja niti svoje sindikalne organizacije. Z druge strani pa ponekod vodilne skupine v dislociranih obratih forsi-rajo ustanovitev TOZD tudi takrat, ko za to ni možnosti. Gre torej za dve skrajnosti, s katerimi pa se bomo morah resno spoprijeti. Sicer pa bo o teh vprašanjih podrobneje spregovorila skupna seja sekretariata CK ZKS in predsedstva RS ZSS, ki bo 20. aprila razpravljala o samoupravnem položaju delavcev v dislociranih obratih.
DE: Še vprašanje o tem, kaj je bilo na posvetovanjih sklenjenega glede uresničevanja stališč II. konference ZSJ?
J. M.: O uresničevanju teh stališč smo govorili predvsem s stališča, kako postaviti osnovno sindikalno organizacijo v vsako TOZD, in s stališča priprav na kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo letošnjo jesen. Naši posveti so pomenili začetek organiziranih priprav na ta kongres, hkrati pa začetek priprav za občne zbore naših osnovnih sindikalnih organizacij, ki bodo ob koncu tega leta. Dogovorih smo se, da bodo vse občinske sindikalne organizacije razpravljale o stališčih II. konference ŽSJ in da se bodo z osnovnimi organizacijami dogovorile, kako usmeriti njihovo dejavnost na tista vprašanja, ki jih kot temeljna vprašanja postavljajo sklepi II. konference ZSJ. m. P.
industrija
pohištva
stol
kamnik
Jugoslavija
STOL
Industrija pohištva STOL KAMNIK in osnovna sindikalna organizacija čestitata vsem delovnim ljudem
za praznik dela -1. maj!
POSLEJ DOBRO!
Ivan Bergoč, predsednik konference sindikata Združenega podjetja za PTT promet Ljubljana: »Slovenski PTT kolektivi kljub zvišanju osebnih dohodkov niso izkoristili vseh možnosti, ki jih imajo po samoupravnem
sporazumu!«
Člani konference sindikata Združenega podjetja za PTT promet Ljubljana so na zadnji redni seji najprej obravnavah dosedanje uresničevanje samoupravnega sporazuma in najvažnejše naloge s tega področja, nato pa so se pogovarjali še o uveljavljanju ustavnih dopolnil v praksi slovenskih FTT kolektivov. Zavoljo aktualnosti problematike smo tovariša Ivana Bergoča, predsednika omenjene sindikalne konference, zaprosili za kratek razgovor o izkušnjah pri uresničevanju samoupravnega sporazuma in nalogah na tem področju.
SPORAZUM IZPOLNIL VEČINO PRIČAKOVANJ
Najprej tole: kaj konferenca sindikata ZP PTT Ljubljana meni o dosedanjem uresničevanju samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v slovenskih PTT kolektivih?
- V bistvu gre za dve osnovni ugotovitvi. Prva je v tem, da je sporazum izpolnil večino pričakovanj slovenskih PTT delavcev - ta namreč, da bodo njihovi kolektivi — po verifikaciji sporazuma - laže nagrajevali po kvaliteti in obsegu večje in boljše, skratka tudi podovno uspešnejše delo. O tem priča podatek, da so se osebni dohodki v posameznih slovenskih PTT podjetjih v minulem letu povečali za 14 % do 29 % in da se je glede na to precej spremenilo zaporedje slovenskih PTT kolektivov, glede višine osebnih dohodkov. Praksa kaže, da bodo morali nekateri, d o dej najbolje stoječi kolektivi, resneje razmišljati o višini podovnih stroškov in o kvalifikacijskem sestavu zapodenih.
Naslednja bistvena ugotovitev pa je, da slovenski PTT kolektivi kljub zvišanju osebnih dohodkov niso izkoristili vseh možnosti, ki jih imajo po samoupravnem sporazumu. Osebne dohodke so namreč izplačevali v mejah med 78 in 98 % oziroma v povprečju le z 88 % zneskov, ki jih dovoljuje sporazum. To opozarja na zavestno odločitev za vla-
ganje v modernizacijo in v razšitjeno reprodukcijo, na njihovo opredelitev za kolikor toliko normalno izvajanje generalnega plana modernizacije JPTT.
KJE IN KAKO NAPREJ?
Kaj pa najvažnejše naloge v zvezi z razvojem sistema samoupravnega sporazumevanja v slovenskih PTT kolektivih?
- Zaradi revalorizacije osnovnih sredstev se vpliv faktorja stimulacije po našem sporazumu zmanjšuje skoraj za 30 %. V sedanjem času očitno tudi ne moremo računati s povišanjem cen niti ne z zvišanjem kalku-lativnih osebnih dohodkov. Vse to povzroča mnoge težave v zvezi z normalnim delovanjem PTT prometa, še zlasti pa v zvezi z nagrajevanjem tistih, ki dostavljajo pošiljke. Zaradi nizkih osebnih dohodkov in težjih delovnih razmerje fluktuacija med njimi dosegla že 30 % in stalno narašča. Če bi družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov dodedno izplačevali, če bi, skratka, tudi vse postavke samoupravnih sporazumov valorizirali glede na gibanje življenjskih stroškov bi večina težav odpadla. Tako pa je tudi naša konferenca podprla predlog strokovne komisije, naj bi v našem sporazumu znižali stopnjo pospešene amortizacije kot enega važnejših elementov izračunavanja faktorja stimulacije. Po domače rečeno: s tem bi si zagotovili približno enaka sredstva za osebne do-
hodke, kot jih imamo sedaj. Naslednji dve možni rešitvi pa zadevata prekategorizacijo omenjenega profila zapodenih v višjo skupino delavcev, določeno s samoupravnim sporazumom in drugačno, materialno boljše vrednotenje vpliva delovnih razmer.
Ne glede na to, kako bomo razrešili opisani problem, se bo treba spoprijeti tudi z nekaterimi drugimi nalogami na področju samoupravnega sporazumevanja. Sindikalna konferenca je med drugim že podprla predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma med vsemi slovenskimi PTT kolektivi, po katerem bi poenotili višino izplačil za prevoz nadelo, dnevnice, kilometrino, regrese in druge osebne prejemke. Resje sicer, da se vsi PTT kolektivi pri tovrstnih izplačilih dodedno držijo razponov, določenih s samoupravnim sporazumom, vendar pa so razponi tolikšni, da povzročajo prehude in tudi nepotrebne razlike, obenem pa razburjajo naše ljudi. S sklenitvijo samoupravnega sporazuma bomo, upam vsaj, tudi ta problem razrešili v zadovoljstvo vseh slovenskih PTT delavcev.	-mG
SINDIKAT IN JKMETJE-KOOPERANTI
*®Publlškl odbor Sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji o možnostih
včlanjevanja kmetov - kooperantov v sindikat
novosti.v ustanovnih amandmajih
xxxv	IN ZAK0N0DAJI
vanje pIaVjcStavo‘ amandma republiške ustave daje možnost za trdnejše varo-Zac*j. Na podr . a kmetov v združenem delu v okviru kmetijskih organi-v®hju v kmet'**’1 tC®a ustavnega amandmaja je izdelan nov zakon o združe-0t8ano:iranja lJ®tvu’ v katerem so izrecno zavarovane pravice kmetov do seboj in X hmeljne organizacije združenega dela, v katere se združujejo elavcj in j." ,Upai z delavci kot popolnoma enakopravni člani. V teh imajo deleža dob bistvu enake pravice do dela in do rezultatov svojega in °ločaj0 ennt°- 3’ ustvarjenega v skupnem delu na podlagi pravic, kijih n^>inti Poaed^MT)371*0^* ° deotv' dohodka in osebnega dohodka z vsemi
Položaj!?161 nastaJe povsem nove osnove za oceno, v kakšnem politič-^Pskih osa56 zaradl razvijajočih proizvodnih, ekonomskih ter ustavnih in ov so kmetje danes in predvsem jutri. Te osnove so nesporno
že take, da ne bi bio možno izrekati načelnih političnih pomislekov, ali se lahko dosega optimalni proces podružbljanja sredstev in dela vsaj za tiste kmete, ki se bajno vključujejo v združeno delo na osnovi kooperacije. Omenjeno pa neposredno omogoča sklepanje delovnega razmerja posebne vrste kmetov — kooperantov v okviru delovne organizacije, katere član je na osnovi zakonitih možnosti. Takim kmetom bi prav gotovo kazalo predvsem iz političnih razlogov s statutarnimi določili sindikatov omogočiti, da se lahko vanje včlanijo in v tej organizaciji uveljavljajo svoje in družbene interese, ne pa v neki stanovski organizaciji, kot so se že pojavile težnje. Pri tem je bistvena predvsem kmetova politična odločitev, in to v tem smislu, da vidi svoje mesto v sindikalni organizaciji zato, ker želi prostovoljno aktivno sodelovati v procesu podružbljanja kmetijske proizvodnje. To slednjič pomeni, da priznava in izpopolnjuje vsa določila statuta svojega sindikata kot organizacije delovskega razreda in da si želi uveljaviti pravice, ki mu gredo kot članu te organizacije skupaj z delavci.
SEDANJE ZNAČILNOSTI ČLANSTVA V SINDIKATIH
Načelni politični pomodeki, ki so dodej pri nas preprečevali vključevanje kmetov v sindikat, so znani. Sindikat pa je bil in mora ostati prostovoljna politična organizacija delavcev, ki so predvsem v rednem delovnem razmerju, lahko pa so njegovi člani tudi tisti delavci, kot je bilo že v uvodu omenjeno, ki sklepajo le začasna delovna razmerja s skrajšanim delovnim časom. Ko so delavci začasno prekinili delovno razmerje zaradi objektivnih vzrokov, kot denimo zavoljo študija ali začasne zapoditve v inozemstvu, jim članstvo miruje. Kolektivni člani sindikatov so tudi upokojenci — in to preko svojih društev - ki pa sploh niso več v delovnem razmerju. Dalje so lahko člani sindikatov tudi delavci, ki opravljajo svoje delo v združenem delu deloma tudi s svojimi zasebnimi sredstvi za proizvodnjo. Tako na primer delavci v gospodarstvu in kmetijstvu uporabljajo za svoje delo svoje delovno orodje in priprave, konje za tovorjenje lesa, bgovski potniki svoje avtomobile itd. Stroške za amortizacijo teh njihovih delovnih in prevoznih sredstev se po pogodbah nemoteno obračunavajo, zaradi česar ne nastajajo nikakršni pomisleki glede rednega delovnega razmerja in pogojev za članstvo v sindikalni organizaciji. To velja tudi za različne oblike tako imenovanega dela na domu, ki ga organizirajo podjetja različnih dejavnosti, da bi racionalizirala delo in s tem stroške potovanja. Tako zaposleni imajo urejeno normalno delovno razmerje in s tem formalno možnost za vključevanje v sindikat, čeprav opravljajo delo v svojih zasebnih prostorih, z lastnim orodjem in stroji.
Te primere omenjamo predvsem zato, da bi opozorili, kako relativno je treba gledati delovno razmerje in kako široke oblike organiziranja proizvodnje in odnosov so se in se bodo še razvijale — z izjemo kmetijstva in gozdarstva — ne da bi nas to motilo pri včlanjevanju tako zapodenih delovnih ljudi v sindikalne organizacije. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)
STRAN 3
MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH NOVA GORICA POGLABLJA STIKE S SINDIKATI V ITALIJI
Kot da meje ne bi bilo...
Veliko možnosti za izmenjavo mnenj in izkušenj ter poglobljenega sodelovanja med sindikati to-stran in onstran meje
Medobčinski odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah Nova Gorica sicer sodi, da je osnovna naloga njegovega članstva krepitev samoupravljanja in samoupravnih odnosov v delovnih kolektivih, zadal pa si je tudi, da bo razvijal in poglabljal stike z italijanskimi sindikalnimi organizacijami
„Prav na tem področju smo doslej dosegli prav lepe uspehe ..nam je povedal Sergej Koglot, predsednik medobčinskega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah Nova Gorica. „Utrip življenja ob naši meji nam nudi posebne možnosti za sodelovanje na vseh področjih in na različnih ravneh ..je nato nadaljeval tovariš Koglot. „Na Goriškem smo imeli minula leta precej organiziranih, veliko pa tudi spontanih stikov s sindikalnimi organizacijami delavcev prometa in zvez v Furlaniji — Julijski krajini. S sodelovanjem na sindikalnem področju smo sicer začeli že pred več leti, vendar le-to ni preraslo oblik, kot so, denimo, sodelovanje na naših občnih zborih, občasni stiki med posameznimi sindikalnimi delavci ter sodelovanje na področju rekreacije in športa. V minulih dveh letih pa smo storili bistven korak naprej. Sodelovanje smo programirali in si na področju mednarodnega sodelovanja zadah konkretne naloge ...“
„Na kakšne težave ste naleteli pri teh svojih prizadevanjih? “
„Sprva so bile težave predvsem v tem, da področje medobčinskega odbora delavcev v prometu in zvezah Nova Gorica meji na tri province, kar z drugimi besedami pomeni, da imamo opravka s tremi provin-cijskimi vodstvi. K temu naj še dodam; da so tudi železničarji vključeni v tri italijanske sindikalne organizacije. Tako naj bi praktično sodeloval naš med-
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
skimi sindikati na najrazličnejše načine. Gre za študijske obiske, seminarje, športna srečanja in mnoge dmge odlike. Trenutno se pripravlja delegacija osnovne sindikalne organizacije Avto-prometa, da vrne obisk svojim tovarišem iz Vidma.
Drugo z dragim: sodelovanje slovenskih sindikatov z italijanskimi — je iz leta v leto pristnejše in s tem tudi učinkovitejše. Seveda po zaslugi in v prid obeh strani — naših in italijanskih sindikatov.	-a.
Naposled akcija
• Vključevanje delavcev Investicijskih birojev Trbovlje, zaposlenih na tujem, v sindikalno organizacijo
Med 1.200 delavci trboveljskih investicijskih birojev, zaposlenimi v Zvezni republiki Nemčiji, jih je bilo doslej le malo članov sindikati Vzrokov za to je več, med drugim tudi v tem, da smo lep čas odlašali s to akcijo. Na minulem letnem občnem zboru osnovne organizacije sindikata tega podjetja pa so sprejeli in potrdili statut osnovnih organizacij sindikata IBT. Šesti člen tega statuta je vodstvo sindikata zadolžil, da mora organizirati v tujini ustrezne oblike sindikalnega delovanja in samoupravnega odločanja med delavci, ki so tam zaposleni. Dogovorili so se tudi, da bodo njihovi delavci, ki so zaposleni v Zahodni Nemčiji, imeli skupno osnovno organizacijo sindikata z domačo delovno enoto ELIT. Kasneje so v statutu predvideli, da bi člani delovne skupnosti, ki so zaposleni v organizaciji združenega dela montaže in kooperacije, imeli v tujini pododbor osnovne organizacije sindikata kovinarjev.
Seveda so hkrati na deloviščih v tujini začeli pridobivati svoje delavce, da bi se včlanili v sindikat. Dogovorili so se, da bodo v vseh mestih, kjer so skupine njihovih delavcev, izvedli občne zbore. Te so že imeli skoraj vsepovsod pa tudi akcija za njihovo vključitev v sindikat je dala dobre rezultate. Zdomci bodo plačevali 0,6 % članarine od doseženih osebnih dohodkov za posamezne kvalifikacijske in izobrazbene skupine, kot jih določajo samoupravni sporazumi. Dogovorili so se tudi za nekatere oblike dejavnosti pododbora sindikalne organizacije in za njegovo povezanost z odborom organizacije sindikata v matičnem podjetju v Trbovljah, -m-

občinski odbor kar z devetimi sindikalnimi organizacijami. Zato smo se seveda domenili za posamezne konkretne oblike sodelovanja med posameznimi osnovnimi sindikalnimi organizacijami in posameznimi sindikalnimi organizacijami onstran meje. Zadovoljni smo, da ugotavljamo pri teh stikih precejšen napredek, saj se sodelovanje razvija po programu, ki ga je odbor sprejel za delo v okvira mednarodnega sodelovanja ...“
„In kaj najbolj zanima predstavnike italijanskih sindikatov? “
„Naši tovariši iz Italije se zanimajo predvsem za naše izkušnje na področju samoupravljanja ter za organizacijo in metode dela naših sindikatov. Zanimivo je, da se naši sosedi ne zadovoljujejo več le s splošnimi razlagami — vse bolj se zanimajo za konkretne naloge, težave in uspehe v našem delu . . .“
Medobčinski odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah Nova Gorica poglablja in plemeniti sodelovanje z italijan-
Inles
ribnica
VSEM DELOVNIM/ LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
INDUSTRIJA
STAVBNEGA
POHIŠTVA
Sindikalno gibanje v Italiji
na predvečer predčasnih volitev
Objavljamo članek Bruna Geromina, sekretarja sindikata metalcev (FIM - CISL) za deželo Veneto - Benečija. Članek je dopolnjena razprava kolege Geromina, ki ga je imel na študijskem srečanju predstavnikov slovenskih sindikatov in vseh treh metalskih sindikatov (FIOM — CGIL; FILM - CISL in UILM - UIL) za deželo Veneto dne 4. marca 1972 v Padovi
Članek je zanimiv še zlasti zato, ker nam podaja sliko razmer v italijanskem sindikalnem gibanju neposredno pred izrednimi parlamentarnimi volitvami v Italiji, ki bodo 7. maja letos. Razpustitev parlamenta kot nove volitve bodo imele resne posledice v prizadevanjih za udružitev sindikatov v Italiji, kajti ne gre samo za poskuse slabitve italijanskega sindikalnega gibanja, temveč tudi za probleme odnosov med političnimi partijami in sindikati.
Italijo je v obdobju zadnjih štirih let pretresalo močno socialno gibanje. Svoj začetek je imelo v bojih študentov proti samopašnosti v šolah, proti učnim načrtom, ki favorizirajo kapitalistično družbo, proti selekciji in v bojih za splošno pravico do izobraževanja ter za tako šolo, ki bo vsestransko raz-
vijala človekovo osebnost.
Duh upornosti pa se ni omejil na šolstvo, temveč je zajel vsa področja in je spodbudil temeljito preosnovo sindikalnih organizacij, s tem pa tudi revizijo metod in vsebine njihovega boja.
Obenem z bojem za obnovitev delovnih pogodb v največjih industrijskih panogah — v kovinarski, kemični, gradbeni in drugih — iz leta 1969, je vedno bolj očitno sodelovanje delavcev v neposrednem boju ter nezadržni proces med delavstvom, da bi dosegli enotnost sindikalnega gibanja. To izhodišče je bistveno, če hočemo razčleniti in razumeti razvoj nadaljnjih dogodkov.
Dejansko se prav z uvajanjem demokratičnosti v osnovne sindikalne strukture zastavlja vprašanje resnične udeležbe delavcev pri odločanju glede vodenja boja za obnovo delovnih pogodb; dozoreva misel, naj se najprej ustanovijo enotni odbori za boj, čemur naj slede za razliko od starih organizacijskih struktur in notranjih komisij enotni tovarniški sveti kot temeljna organizacija novih enotnih sindikatov.
nih razmer, za odpravo izmen, proti drobljenju delovnih faz v delovnem procesu, nato boj za skrajševanje delovnega časa na 40 ur tedensko.
Zmago kovinarjev in nekaterih drugih pri sklepanju novih delovnih pogodb šteje delavski razred Italije ne kot cilj, temveč kot zaključek ene od faz, saj se
Prav iz bojev v letu 1969 je izšla izvirna linija, kije začrtala vsebinsko platformo delavskih zahtev. Združimo jih lahko v nekaj osnovnih elementov, ki jih je kasneje potrdil tudi boj na ravni podjetja: težnja po odpravljanju neenakega obravnavanja različnih kategorij delavcev, ki jo lahko sintetiziramo v geslu: ENAKA POVEČANJA ZA VSE; boj za drugačno organizacijo dela v podjetju, za tako organizacijo, ki bo razblinila miselnost o NEVTRALNOSTI TEHNOLOGIJE, ki se bo v tovarni borila za izboljšanje delov-
druga začne takoj, tokrat v podjetju; to je faza, ki naj utrjuje in razvija pridobljene sadove boja delavcev. In res, prav boj v največjih podjetjih, kot denimo v FIAT, ALFA ROMEO, ZANUSSI, SAVA, MONTEDISON itd., je prišlo do preobrata v težnjah, ki so videle v času po sklenitvi pogodb zatišje, tako imenovani „sindikalni mir“, dejansko pa čas za ponovno pridobitev tega, čemur so se morali gospodarji v času bojev odreči.
Sindikalnemu gibanju stoji nasproti obsežen manever gospodarjev, ki teže za nevtralizacijo delavskih pridobitev in ki so se tesno povezali s politično oblastjo. In ne samo, da sile na oblasti niso podprle zahtev sindikata, ki terja socialno preosnovo in s tem hiter napredek celotne družbe, prišlo je celo do združitve najbolj konservativnih krogov, kar naj bi omogočilo ponovno uveljavitev reakcije v državi.
V politiki se ta linija uveljavlja z deflacijskimi težnjami Državne banke (Banca dTtalia), z indiskrimi-niranim naraščanjem cen in z dvema zloglasnima odlokoma, ki povečujeta davek na blago najširše porabe, na področju družbene reforme pa preprečevanje vsakršne sindikalne pobude in poskusov za socialno preosnovo z drugačno STANOVANJSKO in DAVČNO politiko, z reformo JAVNEGA PREVOZA, s preobrazbo celotnega ZDRAVSTVENEGA aparata. Na gospodarskem področju vladna politika znova pogreva stare teze o socialnem miru, o taki dohodkovni politiki, ki naj uresniči tako imenovani švedski sistem družbenih odnosov med delavci in kapitalisti, sistem, v katerem pogodbe in mezde niso plod velikih delavskih bojev, temveč rezultat centralnega urejanja porabe, investicij in mezd, ne pa tudi dobičkov!
Hkrati s tako politiko državnih institucij pa gre tudi za številne
predloge - zadnji med njimi je predlog zveze industrijcev sindikatom, ki pogojuje rešitev mnogih perečih vprašanj v italijanskem življenju, kot denimo družbena reforma, zaposlovanje, gospodarski razvoj, investicije s soupravljanjem na relaciji zveza industrijcev - sindikati, kjer pa bi morali sindikati igrati vlogo orožnikov takega sistema.
V	teh težnjah se je porodila tudi pobuda za preobrazbo industrijskega aparata. Na naraščanje moči delavcev v tovarnah je bilo treba odgovoriti z velikim obkoljevalnim manevrom, takim, ki bi proniknil v organizacijo dela v tovarni in na vsako delovno mesto. Italijanski gospodarji tako predlagajo načrt industrijskega preustroja kot alternativo kapitala v zvezi z reformami in družbeno preobrazbo, ki jo predlaga sindikat.
Ta kapitalistični načrt prihaja po velikem manevru italijanskih gospodarjev, ki se je odvijal najprej na finančnem področju z izvozom kapitala v tujino, nato pa s prekinitvijo investicijskih vlaganj. Jasno pa je, da zavoljo trdnosti in upornosti celotnega italijanskega delavskega razreda ta ..brezbrižnost" italijanskega kapitala ni mogla trajati v nedogled, saj bi to pomenilo samomor njegovih lastnikov. Izhod so torej videli -kot rečeno — v industrijskem pre-ustroju, ki si zastavlja kot cilj ponovno uvedbo visokih dobičkov, sposobnost samo financiranja amortizacije in, na splošno, trden mehanizem kapitalistične akumulacije.
In še bežen oris političnih razmer v Italiji ter posledic tega velikega spopada med konservativnimi in naprednimi silami, med tistimi, ki težijo k restavraciji meščanske družbe in kapitalizma, in tistimi, ki hočejo preobraziti dražbo in uveljaviti nov družbeni red, v katerem bodo delavci imeli odločujočo vlogo v resnično demokratični dražbi.
V	sedanjem spopadu označuje desničarske pobude v gospodarstvu in politiki skupna težnja — zatreti napredna gibanja. Po umiritvi sindikalnih in delavskih bojev je bilo do konca leta 1969 obdolženih 8.396 oseb, ki so sodelovale v teh bojih, obdolžnica pa jih je bremenila 14.036 zločinov, med katerimi so poškodbe oseb, rušenje in plenjenje, ugrabitve, neopravičena posest orožja ali eksploziva, zasebno nasilje, blokada
prosovjetskih ali prozahodfljj
shem, da bi tako zgradili no dražbo, ki bo znala pravd0 vrednotiti delo in delovne? človeka. BRUNO GEROM^
železnic, atentati na varnost prevozov, samovoljen vdor v podjetja, prekinitev javne službe itd.
Ni več dvoma, da je bil postopek sodnega pregona levičarjev in še posebej najboljših v sindikalnem gibanju samo poskus, da bi osamili borce za socialno preobrazbo italijanske dražbe ter da bi tako znova vzpostavili meščansko družbo in ohranili sedanje institucije,s čimer bi omogočili ohranitev ti1 nadaljnji razvoj kapitalizma.
To zgodovinsko obdobje gr£ h koncu, toda perspektiva je negotova. Zadnja dejanja tega velikega manevra so izvolitev predsednika republike z glasovi neo-fašistov, neuspel poskus formirati katoliško-socialistično vlado, insceniran z nesmiselno versko polemiko zavoljo razpor0'
ke, formiranje laično-katoliške
(liberalno-katoliške) fronte tet sedanje predčasne volitve. Namen vsega tega pa je uničit* temeljno vez, ki je v Italiji om°' gočila tako intenzivno social gibanje, ki sem ga omenil flf začetku, to je sodelovanje najširših krogov delavstva pri snovanju novega enotnega sindikata. In priznati je treba, dal*6 brez uspeha: v delu sindikata UIL (italijansko združenje dela) so čedalje glasnejši pomisleki0 sindikalni enotnosti, ki bi lahk° pomenila močan element preobrazbe italijanske dražbe; ne davno se je v generalnem svet*1 CISL (italijanska konfederacija delavskih sindikatov), čeprav j6 ta organ v celoti potrdil sprejet6 naloge v zvezi z uresničitvijo enotnosti tako glede rokov ko* tudi vsebine, okrepila manjšin3-ki nasprotuje sindikalni enotnosti. Pa tudi komunističi*3 struja v CGIL (italijanska spl0*’ na konfederacija dela) očita0 noče prekiniti s preteklostjo i*1 priznati avtonomije sindikat3
Iz vsega tega je očitna velik)1 odgovornost sindikalnih sil, r hočejo prekiniti z zaostalostjo in tradicijo. Še danes hočej0 politične sile imeti sindikat ^ silo, ki bo podrejena odl°-čitvam, ki jih same predlagaj0' Enotni sindikat, ki ga snujeta0 v Italiji, bo zato moral pf°f. vsem v sebi samem črpati moč1’ da bo resnično predstavljal d3 lavce in jih vodil po poti uV^j ljavljanja delavske ustvarjalno3 brez vsakršnih apriorističn0


O
I
5 tel. 84-530
1
*
*
*
*
*
*
Z
novoles novo mesto \
e SPALNICE
#	DNEVNE SOBE
#	JEDILNICE
e VEZANE PLOŠČE S ŽAGAN LES
Čestitamo za delavski praznik — i. maj
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM!
*
i
*
*
*
*
*
*
*
*
Z
*
*
s
*
*
*
*
#>
*
*
*
*
*
<*
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA
Kamnik
ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN CELOTNEMU DELOVNEMU KOLEKTIVU ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ
TER PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE!
Skupna seja sekretariata CK ZKS in predsedstva RS ZSS Slovenije, ki je bila 20. aprila v novomeški tovarni „Novoteks“, je bila posvečena obravnavanju samoupravnega položaja delavcev v dislociranih obratih. Skrbno pripravljeno gradivo za to sejo, uvodni referat sekre-taija OK ZKS Novo mesto Franca Šalija in predlog sklepov, ki je bil prav tako vnaprej pripravljen, so omogočili poglobljeno razpravo °beh forumov in njuno opredeljevanje za skupno politiko in delovanje v boju za uspešno za-ključitev prve faze naših ustavnih sprememb.
Zakaj je v okviru prizadevanj za uveljavitev ustavnih dopolnil, predvsem delavskih amandmajev — ta seja je bila posvečena problemom samoupravljanja v dislociranih obratih, to se Pravi predvsem specifičnemu vprašanju? Odgovorov na to vprašanje je lahko več in vsi so ehtni: ker je ureditev samoupravnih pravic Klavcev v dislociranih obratih sestavni del širših Prizadevanj za uresničitev prve faze ustavnih
sprememb; ker gre za samoupravni položaj skoraj petine naših delavcev; ker so dislocirani obrati najbolj „zreli“, da postanejo temeljne organizacije združenega dela (TOZD).
Da pa ne bo sumničenja, naj takoj pribijemo naslednje: čeprav je na račun sedanjih razmer v dislociranih obratih bilo izrečenih mnogo zelo kritičnih besed, to nikakor ne pomeni, da kot skupnost nismo zainteresirani za nadaljnje ustanavljanje dislociranih obratov; in čeprav je seja bila posvečena krepitvi samoupravnih pravic delavcev v dislociranih obratih oziroma delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, nikomur ni prišlo na misel, da to pomeni razbijanje, drobljenje velikih delovnih organizacij. Prav nasprotno: kot rdeča nit se je skozi celotno razpravo vlekla misel o nujnosti pospešenega integriranja slovenskega gospodarstva, ki pa bo tem bolj uspešno, čim bolje bodo urejeni notranji samoupravni odnosi v sestavnih delih integriranih organizacij.
FRANC ŠALI:
SAMO UREJENI NOTRANJI SAMOUPRAVNI ODNOSI LAHKO ZAGOTOVIJO SPODBUJANJE INTEGRACIJ
BESEDO DELAVCEM!
no^ri te.m’ ko je bilo ugotovlje-UJ ,,Je akcija za uveljavitev km -!11*1 dopolnil v Sloveniji ne 2 na š*r°ki fronti, čeprav bil nu0(* .enako uspešno, pa je tej ^ poudarjeno, daje v sti .	$ še vedno preveč pri-
smjsh, °v zgoraj navzdol - v stu;“ I ,kaJ vse bomo „prepu-da , .lavcern TOZD, namesto nav?«1 vse gradili od spodaj izDon°,r’ da bi od TOZD prek firarn- njene8a samoupravljanja LS' navzgor celotno oigani-vseV inaše družbe. Tu moramo Ustna - r doseči miselno pre-kaknntev. tako Pri političnih turah ^r' gospodarskih štruklja^ dalje: ker zaenkrat o uve-Pravlf1-U Ustavnih dopolnil raz-strukt ° Predvsem vodilne d0 U[e. brez delavcev, prihaja tožb 22 . nih medsebojnih ob-videy v javnosti pa se ustvarja osnov’ da so politični aktivisti silci ni.oziroma celo edini no-razvoi^nZadevanj za nadaljnji tem J Sam°upravljanja. To poda ieY>VZr°ba tudi miselnost, ne Da ^Opravljanje politika, inta tnC °Vlt družbeni odnos, ki in eknnrej tudi svoje tehnološke je nUj 0n\ske razsežnosti. Zato ljavljan-0’ da se razprave o uve-nesein Ustavnih dopolnil pre-temJ med delavce, ki naj o E>ejstvo°Hedo sv°j° besedo. Vedno '.množice delavcev še Pravica^50 dovolj seznanjene s nstavS1!!’ kj T'n jih dajejo °nuji , uoPoJnila, govori samo " in čP a Zavestne politične sile Spešen(1 P°scbej sindikati - po-°o delav,°Pravy° vse tisto, kar g^^^^®mpomagalo, da razu-
PELav
mejo, za kakšne revolucionarne spremembe v naši dmžbi gre, da bodo razumeli, da se bo s temi spremembami parola o odločujoči vlogi delavskega razreda v naši dmžbi spremenila v stvarnost — od občin do federacije.
ZDRUŽEVATI DOHODEK ZA SKUPNE CILJE
Kot že rečeno, skupna seja sekretariata CK ZKS in predsedstva RS ZSS je bila postavljena v okvir odločne, preudarno vodene bitke za utrjevanje resnično samoupravnih notranjih odnosov v integracijah in s tem v okvir prizadevanj za pospešitev integracijskih gibanj.
Zato je bilo na seji vedno znova poudarjeno, da moramo zaostriti odklonilno stališče do obeh skrajnosti, do katerih prihaja v pripravah za ustanovitev TOZD. To pomeni, da se moramo ostro upreti centralističnim težnjam in odtujevanju dohodka tistim, ki ga ostvarjajo, hkrati pa tudi lokalističnim težnjam, ki v obstoju dislociranih obratov vidijo predvsem lokali-stične interese, ne pa tudi tistih interesov, ki dislocirane obrate povezujejo z matičnim podjetjem.
Znano je, da večino slovenskega gospodarstva sestavljajo majhna podjetja, to pa nam onemogoča širši prodor tako na domači, še bolj pa na inozemski trg. Ko torej govorimo o TOZD, govorimo predvsem o tem, da mora delavec, ki ustvarja dohodek, tudi odločati o njegovi porabi; govorimo enostavno o tem, da moramo vedeti, kdo pije in kdo plača. Pri tem,
ko se borimo za to, da proizvajalec dobi pravico, da odloča o svojem celotnem dohodku, pa se hkrati borimo tudi za zdmzevanje tega dohodka — na osnovi resnično samoupravnih odločitev — za skupen razvoj organizacij zdmženega dela, za njihovo skupno, uspešnejše nastopanje na trgu. Zato pa moramo vsako vlaganje kapitala zagotoviti s pogodbo, kajti sicer nihče ne bo hotel vlagati svojih sredstev v skupne namene.
Dejstvo je, da pri nas le prevečkrat pozabljamo, da imajo integracije več razsežnosti, ki so med seboj enakopravne, gre za njihovo tehnološko razsežnost, za njihovo ekonomsko razsežnost in končno za njihovo sociološko razsežnost. Medtem ko pri nas priznavamo prvi dve omenjeni razsežnosti, pa zapostavljamo in ločujemo njihovo samoupravljalsko razsežnost in jih s tem postavljamo drugo proti drugi. Vse to pa se seveda odraža tudi v odnosnih med ljudmi.
Skupna seja obeh fommov je dala močan poudarek tudi potrebi po angažiranju slovenskih podjetij, ki imajo obrate izven naše republike, da uveljavijo ustavna dopolnila tudi v teh obratih in s tem vplivajo na gibanja v Jugoslaviji. Ni dvoma, da bomo s tem razčistili mnoge ekonomske odnose med republikami, ki lahko sicer povzročijo mednacionalna trenja. Udeleženci skupne seje so pooblastili posebno komisijo, da izdela končno besedilo sklepov, ki jih bomo objavili v prihodnji številki.
M. P.
Delavci v dislociranih enotah združenega dela
Izvleček iz uvodnega referata v razpravo o samoupravnem položaju delavcev v dislociranih enotah na skupni seji sekretariata CK ZKS in predsedstva RS ZSS
Utrditev samoupravnega položaja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela je odvisna od tega, kako bomo uresničevali ustavna dopolnila v že obstoječih integracijah. Pri tem moramo posebno pozornost posvetiti dislociranim enotam združenega dela, ki imajo pogosto najmanj samoupravnih pravic, tako da delavci težko uresničujejo svoje interese v teh enotah, v delovni organizaciji kakor tudi v krajevni skupnosti in komuni. Prav zato je ureditev samoupravnega položaja delavcev v dislociranih enotah, torej v enotah, ki izpolnjujejo oba ustavna pogoja za preoblikovanje v temeljne organizacije združenega dela, treba obravnavati posebej in sprejeti tudi posebna stališča ter sklepe za enotno usmerjeno in organizirano akcijo ZK in sindikatov na tem izredno izpostavljenem področju.
V	Sloveniji imamo nekaj stotin tako imenovanih dislociranih enot, v katerih je zaposlenih 80 do 100 tisoč delavcev. Samo v dislociranih enotah s področja industrije in gradbeništva je zaposlenih več kot 23.000 delavcev, če pa k temu dodamo tudi dislocirane enote z drugih področij gospodarstva in družbenih dejavnosti, pa lahko rečemo, da je v teh enotah že sedaj zaposlenih približno 100.000 delavcev. To pa pomeni, da je urejanje samoupravnih odnosov, ki naj bi bili usklajeni z ustavo, za ta nemajhen del zaposlenih v Sloveniji izredno pomembno.
Vse dosedanje analize kažejo, da je velika večina delavcev v dislociranih enotah v neenakopravnem položaju z delavci v matičnih delovnih organizacijah in da ne morejo razreševati in usklajevati svojih interesov z drugimi samoupravnimi strukturami v okviru integrirane delovne organizacije. Samoupravni položaj delavcev je še posebno težak v tistih dislociranih enotah, katerih delovne organizacije imajo sedež v drugih občinah, saj jim je često onemogočeno, da bi uveljavili svoje osnovne pravice.
V	kakšnem položaju so delavci v dislociranih enotah, nam kažejo analize razmer na področju ekonomskih pristojnosti. Zelo redke so tiste enote, ki lahko ugotavljajo dohodek, še redkejše pa tiste, ki ga lahko tudi delijo. Večina delavcev niti ne pozna, kaj šele odloča o rezultatih svojega dela, saj so skladi često formirani le v centru podjetja in ni moč ugotoviti, kolikšen delež je prispevala posamezna enota.
Ekonomska podrejenost delavcev v večini dislociranih enot po svoje vpliva tudi na neustrezno razvitost organizacije samoupravljanja. V praksi je v pretežni meri uveljavljen avtokratski tip organizacije upravljanja, ki iz centra razdeljuje določene pristojnosti navzdol, pri tem pa zadržuje pravico kontrole nad njihovim uresničevanjem in pravico razveljavitve vsega, kar ni v skladu s cilji centra. Zato so na primer sveti enot kot najvišji organi v dislociranih enotah zelo nesamostojni in po pravicah izredno skromna ter osiromašena samoupravna telesa. Po navadi dislocirane enote nimajo več kolektivnih izvršilnih organov. Malo je v dislociranih enotah tudi individualnih izvršilnih organov. Pretežno jih vodijo „vodje“, ki jih določijo v centru podjetja. To pomeni, da so si centralni organi obdržali absolutno pristojnost nad kadrovsko politiko vodstvenih struktur, ki so
odgovorne navzgor, ne pa pred kolektivom enote. Najpogosteje v dislociranih enotah ni niti organizacije sindikata niti ZK, kar še toliko bolj zmanjšuje možnost za organiziran vpliv socialne baze.
Nesamoupraven, podrejen položaj delavcev v enotah združenega dela ima svoje posledice tudi v okoljih, kjer takšna dislocirana enota je. Čim-več dislociranih enot je v neki občini, tem manjše so možnosti, da bi se ta občina normalno razvijala. Praksa kaže, da občina ob programiranju lastnega razvoja ne more vključiti vanj tudi razvoja dislociranih enot, ker se matična podjetja za to premalo zanimajo. Dogaja se, da se zaradi nerešenih vpraša,.j zaostrujejo odnosi med dislocirano enoto, občino in matičnim podjetjem. Pogosta nasprotja motijo tudi odnose med občinami, če niso urejena vprašanja na relaciji podjetje - dislocirana enota.
Dohodek dislociranih enot se pretaka v tiste centre, kjer so sedeži matičnih podjetij. In čim večja je v določenem okolju koncentracija takšnih centrov centraliziranih sistemov samoupravljanja, tem laže in bolje živi v njem večina ljudi. To so po navadi večja mesta. In tako, kot se v teh mestih koncentrira tako zbrani kapital, se v okoljih, od koder so ga zbrali, kopičijo nerešeni življenjski problemi, ki jih morajo delovni ljudje reševati z nenehnimi samoprispevki, prispevki in prostovoljnimi akcijami, skratka s pritrgovanjem od že tako skromnih dohodkov. K takih primerih gre za solidarnost nerazvitih, ki temelji na življenjski nuji, nismo pa še uspeli uveljaviti solidarnosti med razvitimi in nerazvitimi. V tem pogledu dislocirana enota lahko pomeni most za oblikovanje takšnih socialističnih samoupravnih odnosov, ki v odnose med razvitimi in nerazvitimi vgrajujejo tudi elemente solidarnosti in vzajemnosti; prav temu zadnjemu pa moramo dati vso politično težo.
V skladu z zaključki kongresa samoupravljavcev, ustavnimi dopolnili ter stališči in sklepi CK ZKS moramo začeti aktivno posegati v spreminjanje odnosov v delovnih organizacijah z dislociranimi enotami, tako da se bo v njih uresničil tak družb eno-ekonomski položaj delavcev, da bodo lahko v resnici enakopravno sodelovali pri odločanju o razvoju vseh odnosov v združenem delu, krajevni skupnosti in komuni.
Ker se samoupravno in politično organiziranje delavcev ne konča v dislocirani enoti niti ne v delovni organizaciji, saj se s pomočjo ustreznih oblik in odnosov samoupravne socialistične demokracije interesno povezuje s krajevnim, komunalnim, nacionalnim pa tudi jugoslovanskim družbenim prostorom, je prav, da bi v prizadevanjih za uresničitev njihovih samouprav-Ijalskih teženj sodelovali tudi predstavniki tistega krajevnega in komunalnega samoupravnega in političnega družbenega prostora, v katerem potekajo prizadevanja za nove odnose v združenem delu. Pri urejanju odnosov med centri in dislociranimi enotami bi morali izhajati iz načela, da ne moremo zahtevati ureditve samoupravnega položaja delavcev v dislociranih enotah, katerih sedeži so v drugih republikah, če ne bomo najprej skladno z ustavo uredili odnosov v naših podjetjih, katerih enote so drugje.
»••«•••••••••••
POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
Kakšne davke bomo plačevali?
Predlagatelji novega davčnega sistema, ki naj bi ga v Sloveniji uveljavili prihodnje leto, pravijo, da bodo tudi v prihodnje večino splošnih družbenih potreb financirali iz sredstev proračunov družbenopolitičnih skupnosti, del sredstev za skupno porabo pa naj bi še naprej zbirali s pomočjo različnih davkov.
Med davki bo slej ko prej najpomembnejši prometni davek, zato bomo o tem dokumentu sprejeli poseben zakon. V sedanji davčni ureditvi pa so občani zavezani tudi za nekatere druge davke, ki se odmerjajo različno glede na davčno osnovo. Številne sedanje davčne oblike imajo tudi različne osnove. Vse bolj pa se uveljavlja spoznanje, da je potrebno preiti od posamičnih davščin na „skupen davek". Načelo skupnega davka je, da je obdavčen skupen dohodek od dela, ne glede na to, od kod izhaja. To pomeni, da se obdavčuje na enak način vsak dohodek občanov, ki izvira iz dela. V prihodnje naj bi torej občani poleg prometnih davkov plačevali le dvoje vrsti davkov, in sicer: skupen davek od dohodka od dela ter davke od dohodka od premoženja in na premoženje.
V skupen davek od dela nameravajo davčni organi vključiti sedanje davke od skupnega dohodka občanov, davke od kmetijstva, davke od intelektualnih storitev ter od obrti in podobnih dejavnosti.
Posebnost v bodočem sistemu obdavčevanja dohodkov od obrti in podobnih dejavnosti je v tem, da bodo lastniki zasebne dejavnosti obdavčeni kot gospodarska enota, in sicer na enak način in po enakih stopnjah kot organizacije združenega dela, hkrati pa bodo obdavčeni tudi kot občani po enakih načelih in stopnjah kot drugi občani.
Občani bodo dolžni davek napovedati Ta dolžnost bo praktično prizadela vsakega občana, ki z delom pridobiva kakršenkoli dohodek nad družbeno dogovorjenim minimumom. Zato je predlog o skupnem davku na vse dohodke od dela treba razumeti le kot cilj, ki naj bi ga dosegli postopoma, ne pa, da bomo takšen način obdavčevanja vpeljali že jutru
In kako bo obdavčeno premoženje?
Davki od premoženja naj bi vključevali davčne obveznosti, ki jih poznamo pod pojmom davka na dediščine in darila, davka od posesti posameznih napremičnin in premičnin ter delovnih priprav, dohodka od prometa z nepremičninami itd. Obdavčevanje premoženja pa je iz političnih in socialno-ekonomskih stališč še v tolikšni meri nepro-učeno, da še ni mogoče natančneje opredeliti davčnih osnov in obveznosti, ki bi bile skladne s ciljem razvoja družbenoekonomskih odnosov. Zato bodo pri obdavčevanju pre-možanja še nekaj časa veljali sedanji predpisi
Občani bodo tudi v prihodnje plačevali takse kot odškodnine za usluge ali pridobljene koristi. Predlagatelji novega davčnega sistema sodijo, da sistema sodnih, upravnih in komunalnih taks ne bo treba spreminjati, ker že ustreza predvidenim spremembam v davčni politiki.
VB.
ZENSKA KONFEKCIJA - MOŠKA KONFEKCIJA
OTROŠKA KONFEK CIJA - POROČNE OBLEKE
NaJveSja Izbira konfekciie v Trstu
ODPRTO PISMO
Delavski svet, upravni odbor in osnovna organizacija sindikata Gorenjske predilnice Škofja Loka odgovornim predstavnikom V zvezi in v republiki
Spoštovani tovariši!
Delovni kolektiv s samoupravnimi organi in družbenimi organizacijami se prizadeva izpolnjevati delovne programe v novih pogojih stabilizacije. Delamo kakor najboljše moremo in smo po rezultatih gospodaijenja po vseh kazalcih med prvimi delovnimi organizacijami tekstilne industrije v Socialistični republiki Sloveniji. V zadnjem času pa se zaostrujejo razmere, ker nam zunanji dejavniki povzročajo nepredvidene težave in nam postavljajo ovire, ki preprečujejo normalno programiranje proizvodnje in prodaje.
Ne mislimo govoriti o težavah, ki jih je narekoval splošni gospodarski položaj narodnega gospodarstva Jugoslavije, ker smo del njega in se bomo tudi v bodoče borili, da k njegovemu izboljšanju čim več prispevamo. Smo torej pripravljeni na trdo delo in tudi zaostritve pogojev, ne moremo pa tiho mimo odločitev in neodlo-čitev, ki so narodno-gospodarsko škodljive, podjetniško pa ženejo naš kolektiv v zmanjševanje proizvodnje in v odpuščanje delavcev.
Teče drugo tromesečje leta 1972, dovoljenje za uvoz umetnih vlaken (devizna kvota — DK) pa smo prejeli zmanjšan obseg le za prvo tromesečje. Omejitve bi razumeli, če bi bile narodno-gospodarsko upravičene. To pa ni tako, ker mora tekstilna industrija tudi uvoz po režimu DK pokriti z lastnimi, z izvozom ustvarjenimi sredstvi, in je v tem primeru DK režim predpisan še poleg GDK (globalne devizne kvote) režima. Če se ta sredstva, ustvarjena z izvozom, ne bodo porabila za najbolj nujen uvoz reprodukcijskega materiala, se bodo vseeno porabila v okviru tekstilne industrije za manj potrebno blago, kar tudi z narodno-gospo-darskega stališča ni smotrno. Odpadejo tudi vsi splošno-družbeni stabilizacijski interesi, kijih tu in tam navajajo posamezniki.
Nasprotno, če mi ne bomo smeli uvažati surovin (vlaken) in jih predelovati, bo morala preostala tekstilna industrija uvažati prejo (ki ni na DK) ali pa trgovina gotove izdelke, kar pa bo vse znatno/bolj obremenjevalo devizno bilanco.
Tudi ne gre za zaščito domače kemične industrije, saj gre za uvoz materiala, ki ga doma ne proizvajamo ali ne proizvajamo v zadostni količini in obliki. Če se posamezniki kljub temu sklicujejo na zaščito domače proizvodnje, to ni upravičeno tudi zato, ker so proizvajalci kemičnih vlaken zaščiteni z 18-odstotno carino in s taksami za uvoz, surovine za izdelavo sintetičnih in umetnih vlaken (granulat itd.) pa imajo najnižjo carinsko stopnjo, ki so za reprodukcijski material predvidene. Poleg tega pa tudi preja, ki jo naredimo iz umetnih vlaken, ni na DK, zato tudi ni logično, da je nižja faza predelave veliko bolj zaščitena kot višja faza. Dejstvo je, da imamo na devizni kontingent pravico, da ga plačujemo z lastnim direktnim ali posrednim izvozom, da smo sredi aprila in da obupno prosimo vse pristojne organe za rešitev, ustrezne odločbe Sekretariata za zunanjo trgovino pa do danes še nismo prejeli.
Pod takimi pogoji postaja proizvodnja vsak dan težja. Če določbe o deviznem kontingentu (DK) ne dobimo takoj, bo najprej ostalo brez dela 35 delavk in delavcev, nato pa še nadaljnjih
ČETRT STOLETJA MARIBORSKEGA STAVBARJA
60 do 70 zaposlenih, ker za predilnico volne I. nimamo surovin. Domači proizvajalec je s svojimi strokovnjaki sam ugotovil, da njegovega proizvoda v naši predilnici ne moremo predelovati, poleg tega pa je tudi razprodan. Kdo bo odgovoren za porazne ekonomske in še posebaj za socialne in politične posledice? Mi smo nemočni in do kraja deprimirani. V interesu dobrega gospodarjenja v tekstilni industriji, v interesu samoupravljanja in narodnega gospodarstva je treba DK za uvoz vseh oblik umetnih vlaken odpraviti, dokler pa to ne bo storjeno, pravočasno izdajati dovoljenja za uvoz potrebnih količin. Že zmanjšan GDK je več kot zadostna omejitev.
Navajeni smo prenašati nelahka bremena. V tem primeru smo se pokazali za uspešne. Ne moremo pa dobro gospodariti, če so nam z nesmiselnimi predpisi in z administrativnim zavlačevanjem zavezane roke in noge. Že ves čas smo zaradi nesmotrne, pogosto pa celo navidezne in v celoti nepotrebne zaščite dveh ali treh proizvajalcev kemičnih vlaken diskriminirani, posredno pa tudi desettisoči drugih tekstilnih delavcev. Smo v položaju, da moramo stalno prosjačiti bodisi proizvajalce naših surovin, bodisi proizvajalce tekstilnih strojev za različna dovoljenja, niti en naš proizvod pa ni zaščiten z DK in nikomur ni treba spraševati, ali ga lahko uvozi ali ne. To, kar smo izgubili zaradi takih diskriminacij, smo morali nadomestiti z boljšim delom, toda ko grozi nevarnost, da bo večje število naših tovarišic in tovarišev ostalo brez dela, ne moremo več molčati, zlasti ker nam to grozi zaradi ukrepov, ki so tudi narodno-gospodarsko samo škodljivi.
Želimo zavzeti tudi stališče do zmanjšane globalne devizne kvote: čeprav je imela tekstilna industrija samoupravno dogovorjen devizni režim, tako, da je za vsak dolar izvoza mogla uporabiti dolar za uvoz surovin, so državni organi v mesecu aprilu zmanjšali za 15 % udeležbo pri ustvarjenih devizah (GDK), ki so nam potrebne za uvoz reprodukcijskega materiala. O tem odloku trdimo sledeče:
1.	Režim je nastal v dogovoru med tekstilno industrijo in državnimi organi, na škodo podjetij pa so ga enostransko spremenili državni organi brez sodelovanja tekstilne industrije. Nekaj drugega bi bilo, če zmanjšujejo pravico za uvoz, ki je delovnim organizacijam dodeljen z odločbo, kar bi iz bilančnih razlogov še razumeli, težko pa sprejmemo zmanjševanje pravic uporabe deviz, ki jih zaslužimo z izvozom.
2.	Po ustavnih načelih in veljavnih pozitivnih predpisih deviznega in zunanjetrgovinskega režima morajo delovne organizacije tri mesece pred novim letom vedeti za pogoje proizvodnje v prihodnjem letu, zato da se v svojem poslovanju, ki v celoti zadeva inozemske partnerje, uspejo ustrezno prilagoditi. Odlok pa je bil sprejet sredi leta in poslabšuje položaj delovne organizacije, ki na eni strani z ustavnimi amandmaji dobiva vse več pravic in ji utrjujejo njen položaj v delitvi dohodka in vlogo v razširjeni reprodukciji, na materialnem področju pa so nam vse te pravice najostreje omejene.
ČESTITAMO
ZA PRAZNIK DELA
— 1. MAJ
VSEM DELOVNIM
LJUDEM
IN POSLOVNIM
PRIJATELJEM!
• ••
X________________J
NOVICE
IZ KOLEKTIVOV
• ROGAŠKA SLATINA
Nova
polnilnica
Zdravilišče Rogaška Slatin bo kmalu bogatejše za novo po nilnico mineralne vode s skl* diščnimi prostori in akumulacij skim bazenom. Dela na tem rf vem obratu gredo h koncu. Vati bodo vložili blizu 160 milijon6' dinarjev. V modemi polnilnici ? mineralne vode Don at, Tefltp* in Styria bodo na uro napolni 16.000 steklenic. Namesto f danjih sto delavcev v stari poln1' niči pa bo v novi delalo le pc, deset delavcev. Nova polnilni6' bo zdravilišču omogočila stocf stotno povečanje proizvodni mineralne vode. Namesto sed* njih 25 milijonov steklenic bo1)! lahko napolnili po modemiza61) 50 milijonov litrov mineral' vode, za katero vlada precejaj zanimanje.
M-?
Lahko se pohvalijo: doslej že več kot 7.000 stanovanj
Podjetje za visoke gradnje Stavbar iz Maribor je bilo ustanovljeno 1947. leta in se ves čas ukvarja z visoko, zlasti pa s stanovanjsko gradnjo. Od ustanovitve do danes je Stavbar samo v Maribora zgradil več kot 7000 stanovanj, s tem daje obseg stanovanjske gradnje znatno naraščal po letu 1961.
S takim številom zgrajenih stanovanj letno predstavlja mariborski Stavbar tudi v slovenskem merilu enega najpomembnejših proizvajalcev stanovanj.
Pomembnejši kot fizični obseg stanovanjske gradnje je napredek, ki ga je podjetje doseglo na področju tehnologije, ki jo razvija v dveh smereh: v sistem litobetonskih objektov in v montažni sistem. Z litobe-tonskimi stanovanjskimi objekti podjetje najuspešnejše konkurira klasični gradnji tako glede cene kot tudi kvalitete in standarda. Posebnost teh objektov so fasade, obložene z aluminijevo pločevino, kar pomeni posebnost na področju stanovanjske gradnje. Izpopolnjena tehnologija je omogočila skrajšanje časa gradnje, tako da traja da-
nes gradnja 10-nadstropnega objekta le še 16 mesecev.
Stavbar je že pred leti ocenil, da bo sčasoma montažna gradnja zaradi nekaterih prednosti, ki jih ima, izpodrivala druge načine gradnje. Zato se je podjetje odločilo za nakup licence enega od montažnih sistemov, ki so se pri nas že uveljavili. Ta sistem je razvojna služba podjetja doslej tako izpopolnila, da s prvotnim sistemom nima več mnogo skupnega, pomeni pa velik napredek na področju montažne gradnje. Veliki prednosti Stav-baijeve montažne gradnje sta
konkurenčna cena in izredno skrajšani roki gradnje, saj je podjetje sposobno zgraditi šest-etažne stanovanjske objekte celo v šestih mesecih. Na ta način se lahko prilagodi povpraševanju in željam kupcev. Dosedanje raziskave so pokazale visoko kvaliteto montažnih stanovanjskih objektov tako glede zvočne in termične izolacije kot tudi glede monolitnosti objektov.
Podjetje Stavbar je član poslovnega zd raženj a Giposs, ki združuje vse slovenske proizvajalce z enako oziroma podobno tehnologijo. Rezultati tega pa so: poenotenje elementov za gradnjo, tipizacija, poizkusi standardizacije, izmenjava projektov, tehnoloških rešitev in drugo. Poslovno združenje predstavlja najmočnejše združenje slovenskih gradbincev in eno najmočnejših grupacij gradbeništva v državi.
Kljub temu, da je stanova^ ska gradnja prvenstvena usm6 g
tev in specializacija podjetja, P
Stavbar ni nikoli zanemaril w gih del in je zgradil številne L dustrijske, prosvetne, gostih^, in drage objekte n a širšem P° roč ju Maribora.
Danes zaposluje Stavbar 1” ribor že več kot 1000 delaje z velikim številom tehničnih j, finančnih strokovnjakov; yr® j, nost letne proizvodnje se Pf
i!
bližuje 160 milijonom dinajl'
ti P
skupaj s svojimi kooperanti t(j je Stavbar sposoben zagot°v,, hitro, ekonomično in kvaH1^ no gradnjo objektov s podr° visokih gradenj.	^
1 ** le.^r*to
inb°^ost»vo
melbrosia*
TOKOVI GOSPODARJENJA
Y LJUBLJANSKEM »ZMAJU« ZASTAVUAJO VPRAŠANJA
V✓y^AA^WW^AAAA/VWWV\AA/✓7WVWVW^/WW^/'yVV, ///^
KDO BO ODGOVORIL
Če v ljubljanski tovarni baterij in baterijskih naprav »Zmaj« ne bi skrbeli ja povečevanje lastnih obratnih sredstev, bi bili nelikvidni S Ker pa so skrbeli za to in na ta način omogočili 71-odstotno povečanje proizvodnje v zadnjih treh letih, so morali zaradi multilateralne kompenzacije še povečati “kredite« nesolidnim plačnikom # Zakaj SDK odlaša z izdajo akceptnih nalogov, ki bi knjigovodsko _	visoko aktivnim podjetjem hitro pripomogli do izterjave sredstev?
TOVARNA USNJA
KAMNIK
Spoznanje, da pri bankah ne kodo dobili dolgoročnih kreditov za obratna sredstva, temveč lahko računajo le s kratkoročnimi krediti, je ze Pred petimi leti v tovarni baterij ® baterijskih naprav ZMAJ Ljubljana vplivalo na odločitev, da morajo načrtno in stalno povečevati bidi naložbe v lastna obratna sred-stva, da bi bilo podjetje likvidno in sPosobno financirati naraščajočo Proizvodnjo. Računi so, denimo leta 1968, pokazali, da mora ZMAJ v nekaj letih vložiti v sklad obratnih sredstev vsaj 6 milijonov din, da bi bil kos omenjenima nalogama.
Podatki kažejo, daje ZMAJ samo v Zadnjih treh letih povečal obseg Proizvodnje in prodaje za skupaj '1 % in da je za obratna sredstva v tem času namenil skoraj 8 milijonov “in lastnih sredstev. Prvič zaradi to-ukšnih naložb v lastna obratna sred-i a> ki so delno izvirala iz akumu-;actie> delno pa iz razlik med starimi *n novimi planskimi cenami zalog, obračunanih po metodi direktnih stroškov, drugič pa zavoljo tega, ker Je ta tovarna v navedenem obdobju stalno obračala po 2 do 4 milijone . ® kratkoročnih bančnih kreditov, |e bil ZMAJ vse do najnovejše multi-ateralne kompenzacije terjatev in obveznosti za naše razmere nadpo-Precno likviden. Zato tudi ne pre-j^neča podatek, da kupce trenutno redi ti ra z 18 milijoni, dobaviteljem Pa dolguje le 6 milijonov din.
Skoda zaradi dobrega gospodarjenja
»V kateremkoli urejenem gospodarstvu bi naše podjetje ob seda-jem^ načinu gospodarjenja in pri 1 ezepem obsegu proizvodnje ime-noJ1*,. °. računu vsaj deset milijo-,qj lnarjev in nobenih dospelih, B a poravnanih obveznosti," je vrv|edala tovarišica Ivanka KUMSE, °dja gospodarsko računskega sek-°rja v tovarni ZMAJ. ,,V jugoslovanskih razmerah, žal, ni tako. Ker m° Za multilateralno kompenzacijo n°S ®no prijavili vse naše obvez-bi|S i dejansko kompenzirane pa so s e e tri četrtine teh obveznosti, z 0 Prisiljeni naše kupce kreditirati 7 nadaljnjim milijonom dinarjev. 2,.	. tega imamo velike težave pri
t 'rdniu sredstev za izplačilo akon-m |1®. osebnega dohodka ob prvo-narfSp ■ Prazn*kih pa tudi težave pri cir„ . riem moderniziranju in finan-D nj.u Proizvodnje, ki jo letos spet re ,ecuJemo za 38 % v primerjavi z aiizacijo minulega leta in pri če-
r je polovica tega povečanja na-
menjenega izvozu."
kje se je zataknilo
IN ZAKAJ?
Ust es Je ZMAJ v minulih letih ni celo več lastnih obratnih
sredstev, kot pa bi jih moral po izračunih iz leta 1968. Vendar pa od tega nima pravih koristi. Stalna inflacija in obe devalvaciji dinarja v minulem letu sta namreč pospravili" kar tri četrtine realne vrednosti povečanih obratnih sredstev. Ker zdaj ZMAJ povečuje proizvodnjo, torej spet potrebuje skoraj 6 milijonov dinarjev obratnih sredstev. Pri Ljubljanski banki bo sicer dobil večji kredit za trajna obratna sredstva. Še vedno pa mu bo precej „zmanjkalo“. Kako naj se izvije iz tega precepa? Tovarišica Kumše-tova meni:
„Če se pred leti ne bi odločili za modernizacijo podjetja in za hkratne naložbe v obratna sredstva, bi nas konkurenčna podjetja uničila, ali pa bi danes bili totalno nelikvidni. Praksa torej kaže, da smo ravnali prav, saj smo se razvili in imamo trg zagotovljen, obenem pa smo še vedno solidni plačniki. Kot pa sem že povedala, imamo vseeno zvezane roke in prazen žiro račun. Če naj bi dejansko prišli na zeleno vejo in tudi uživali sadove dobrega gospodarjenja ter se še naprej razvijali, so potrebni nekateri ukrepi, ki, žal, niso v naših rokah. Mislim na ukrepe, ki bi dejansko omogočiti razvoj tistim delovnim organizacijam, ki so smotrno gospodarile in se dvignile na raven, ko so lahko konkurenčne tudi na zahtevnejših tujih trgih. Namesto tega, da bi take ukrepe sprejeti, samo govorimo o tem, da bi jih morati sprejeti. ..
Ko že o tem vsepovsod in toliko govorimo, naj spregovorim še jaz in povprašam:
Kdaj bodo pristojni organi pojasniti, zakaj je multilateralna kompenzacija trajala več kot mesec dni in v tem času skoraj povsem pretrgala normalni denarni obtok v naši dražbi? Kje in kam se je v tem času ,,izgubil" denar z žiro računov? Smo ga zares in s čigavim dovoljenjem iztrgali gospodarstvu zato, da bi ga porabili kot pokritje dospelih obveznosti naše države v tujini?
Kako konkretno, mislim v breme katerih sredstev, bodo država oziroma družbenopolitične skupnosti poplačale dospele obveznosti, ki jih imajo do gospodarstva, saj tudi te obveznosti - v dobršni meri tudi neprijavljene - povzročajo sedanjo nelikvidnost?
Kdo in kako ter v breme katerih sredstev bo poravnal ugotovljene izgube v gospodarstvu kot pomemben vzrok nelikvidnosti?
Na kakšen način, kdaj in v breme čigavih sredstev bodo pokrite za zdaj še nepokrite investicije kot eden izmed vzrokov nelikvidnosti?
Kdaj bo Služba družbenega knjigovodstva začela izdajati akceptne naloge, na podlagi katerih bi upniki
po hitri poti prišli do svojih sredstev?
Koliko časa se bo še dogajalo, da gospodarska sodišča v drugih jugoslovanskih republikah tudi po devetih in več mesecih ne bodo izdala predloga za izvršbo zaradi zapadlih obveznosti in da na urgence sploh ne bodo odgovarjala? “
ŠE BREZ ODGOVORA V tem trenutku na zadovoljiv način ne moremo odgovoriti niti na eno izmed vprašanj, ki si jih ne za-
stavlja le tovarišica Kumšetova iz tovarne ZMAJ Ljubljana, ampak o njih tako ali drugače razmišljajo menda prav vsi naši gospodarstveniki. Zato tudi mi postavljamo vprašanje:
„Kdo, kdaj in kako bo odgo-
voril? !‘
MILAN GOVEKAR
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ!
n iir st
POHIŠTVO
"‘/N^v^Ayw\AAAZ' V/WWWV\AAAAA/WWVWWW\A/\AA/W\A/WVW'
»PRIMER« KRANJSKE SAVE ALI KAKO ORGANIZIRANO IN NAČRTNO VPLIVATI NA URESNIČEVANJE USTAVNIH DOPOLNIL
Najprej vsebina, nato oblike
Trdno zakoličena pot uveljavljanja temeljnih organizacij združenega dela
korak naprej
Ob vsem razpravljanju o uveljavljanju ustavnih dopolnil v praksi delovnih organizacij si marsikje še niso na jasnem, kje, kako in s čim naj bi pravzaprav začeli, da bi temeljne organizacije združenega dela dejansko postale tiste družbeno gospodarske celice, v katerih bi delavci uresničevali osnovo svojega samoupravnega položaja, to je ustvarjali dohodek in neposredno odločali o njegovi delitvi in porabi. Čeprav receptov v tem primeru ni, smo zavoljo premišljenega in načrtnega pristopa k oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela obiskali kranjsko tovarno SAVA, kajti njene izkušnje so ali bi vsaj lahko bile poučne za mnoge druge kolektive.
KJE IN KAKO
SO ZAČELI V „SAVI“ KRANJ?
Za kranjsko tovarno SAVA je značilno, da je glede samoupravne organiziranosti prednjačila pred mnogimi drugimi kolektivi; da so člani tega kolektiva odgovorno in samostojno odločali tudi o mnogih zadevah materialnega značaja. S tistim, kar so že dosegli, pa vseeno niso* bili zadovoljni. Ko so se ob koncu minulega leta v tovarni zvrstile konference sindikalne in mladinske organizacije ter ZK, so na njih o uresničevanju ustavnih dopolnil spregovorili predvsem s stališča, da jim temeljne organizacije združenega dela pomenijo osnovo, na kateri bi lahko dosegli hitrejši napredek, da bi na tej osnovi delavci dejansko postali še bojj skrbni in odgovorni, da bi morali zaradi skupnih interesov delavci začeti neposredno
in odgovorno odločati tudi o drugih zadevah gospodarsko dohodkovnega značaja in ne le o tistih, o katerih so odločali že dodej.
Tako je bio prvo njihovo izhodišče v zvezi z uveljavljanjem ustavnih dopolnil v njihovi delovni organizaciji. Naslednje izhodišče pa je bilo v tem, da se je SAVA odločila za skupne naložbe z inozemskim partnerjem, kar od njih terja, dav delu podjetja temeljiteje uredijo organizacijske in gospodarske pogoje poslovanja in samoupravljanja. Če jih k temu sili objektivna nujnost, pa zanje obenem pomeni tudi priložnost, da te zadeve na novo in sedanjim razmeram ustrezno uredijo tudi v tovarni kot celoti.
Po teh „prvih začetkih" so se vse politične organizacije januarja letos odločila, naj bi v tovarni ustanovili skupni politično strokovni aktiv, ki bi vodil in usmerjal potekpriprav na uvajanje temeljnih organizacij združenega dela. Ta aktiv je „za začetek" imenoval posebno delovno skupino, ki je za delavski svet podjetja pripravila informacijo o tem, kako naj bi se v tovarni sploh lotili priprav za uveljavljanje ustavnih dopolnil. O tej informaciji in na njej temelječih konkretnih programih uresničevanja ustavnih dopolnil, ki ju je delavski svet tovarne SAVA februarja letos ocenil kot zadostno in primerno osnovo za začetek priprav za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, naj zdaj povemo nekaj več.
TRI STOPNICE DO GLAVNIH VRAT
Delovna skupina je predlagala, da
bi morali v Savi najprej vsestransko obdelati vprašanja in naloge s štirih področij organizoranosti tovarne, poiskati na vsakega izmed treh konkreten odgovor in rešitve, šele potem pa govoriti o oblikah organiziranosti podjetja v temeljne organizacije združenega dela. Za te štiri programe, ki v bistvu pomenijo tri stopnice in ključ do glavnih vrat, so obenem določili nosilce nalog in se dogovorili o rokih. Podrobnosti pa so naslednje:
PRVI PROGRAM zadeva organizacijsko kadrovska vprašanja, torej organizacijsko opredelitev temeljnih organizacij združenega dela. Predlog prvega dela tega programa, ki ureja delitev dela in odgovornosti, je že v javni razpravi. Že naslednji mesec pa naj bi se začela javna razprava tudi o drugem delu omenjenega programa, ki bo določeval m ikro organizacijo dela z opisi delovnih mest in prerazdelitev sistematiziranih delovnih mest na temeljne organizacije združenega dela.
DRUGI PROGRAM obravnava družbeno gospodarsko opredelitev temeljnih organizacij združenega dela. O njem za zdaj razpravljajo člani družbenopolitičnih organizacij. V najkrajšem času pa naj bi tudi kolektiv povedal, kaj meni o predlagani razmejitvi sredstev na posamezne temeljne organizacije združenega dela, organizirane in konstituirane z ozirom na značaj njihovih dejavnosti; o poslovnih razmerjih med njimi in o načinu urejevanja medsebojnih obveznosti.
TRETJI PROGRAM, ki ga delovna skupina pripravlja zdaj, naj bipo-
V »Savi« že več kot
kazal rešitev in odgovore organizacijsko samoupravnega značaja. Gre torej za oblikovanje bodočega mehanizma samoupravljanja za posamezne temeljne organizacije združenega dela in za samoupravni mehanizem na ravni podjetja kot celote.
Prvi trije programi pa bodo pomenili osnovo za izdelavo zadnjega, četrtega programa, katerega končni cilj je samoupravni sporazum o družbeni delitvi dela v tovarni, ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela v tovarni in o uskladitvi statuta ter drugih samoupravnih aktov z ustavnimi dopolnili.
Taka je torej pot, po kateri v kranjski tovarni SAVA gradijo osnove za konkretno uveljavljanje ustavnih dopolnil; pot, o kateri smo želeli spregovoriti in z njo seznaniti tiste, ki še vedno ne vedo, kako in pri čem naj bi začeli. O posameznih vsebinskih in drugih rešitvah z navedenih področij pa bomo v našem listu poročali kdaj drugič.
-mG
v OBJEKTIVU
N
Na sodih je splaval Alples
Prvi zametki lesne industrije, komaj bi lahko tako rekli, so se v Železnikih pojavili že dolgo pred drugo svetovno vojno. Kmetje, ki so imeli gozdove, so se združili v nekako zadrugo, da bi tako laže prodajali les. Kasneje so tudi sadjarji ustanovili svojo zadrugo. Prav ta zadruga je bila osnova sedanje lesne industrije. Po vojni je namreč zadruga dobila še žago in najprej manjšo mizarsko delavnico. V tej so kasneje začeli iz delovati zaboje. Leta 1949 so naredili kozolcu, kjer so imeli zabojarno, prizidek, štiri leta pozneje pa so začeli izdelovati ohišja za radijske sprejemnike. Prav ta dejavnost se je takrat tako razvila in tehnologija tako izpopolnila, da so 1961. leta zgradili oziroma povečali ta objekt m 3.000 kvadratnih metrov. S kvaliteto in industrijsko proiz-
vodnjo zvočnega pofuštva so dobili možnost za izvoz. S povečanjem proizvodnih prostorov in ojačanjem kadrovske sestave so v 1967. letu že kot Alples začeli načrtovati novo povečanje proizvodnih prostorov. Prerasli so v podjetje, katerega dejavnost je nujno zahtevala, da pogledajo tudi v svet, da se seznanijo z modernimi stroji, novo tehnologijo in seveda z zahtevami trga. Rezultat tega razgledovanja po svetu je bila nova proizvodna hala s 16.000 kvadratnimi metri, razširitev proizvodnje fonskega pohištva in regalov za dnevne sobe - oboje za izvoz. To je skoraj pol proizvodnje v novem obratu, drugo polovico pa zavzema ploskovno in sedežno pohištvo programa ARTUR, ki so ga pripravili v lesnem projektivnem biroju in je namenjeno domačemu trgu.
’aJtiiodern t	* ** *
nfcVdjene delavce**0^ 23 obdelavo posameznih elementov so včasih še trd oreh za
* " ~
'Sit
'Jm
Trak za kemično in toplotno obdelavo elementov je prav gotovo ena večjih pridobitev nove tovarne
Posamezne, bolj zahtevne operacije še moč docela mehanizirati
STRAN 7
TE DNI SO REKLI
■
m
m
s
s
m
m
a
■
*s
■
m
a
a
a
a
a
a
a
m
■
■
■
■
■
s
s
8
I
■
■
Predsednik republike Tito v govoru v Pulju:
„0 Jugodaviji pogosto gov» njo, da bo razpadla, ker v njej živijo mnoge nacionalnosti. Jal pa mislim, da so o tem začeli govoriti prepozno, ker je ta naš* skupnost že preveč trdna v svpji bazi. V vseh naših republikah j* ogromna večina ljudi globoko prepričana v to, daje nemogoče živeti izven te naše skupnosti, ki smo jo ustvarili med najhujšo vojno, ki smo jo kdajkoli imeli' Našim ljudem je važno, da dvig' nejo svojo življenjsko raven in ni vprašujejo, kdo je Srb, Hrvat Slovenec, Makedonec in tako naprej, temveč kako se živi, ali ne živi nekdo na račun drugega; kako se boriti proti tistim, ki živijo na račun delavskega raZ' reda, nič pa ne prispevajo sedanjemu razvoju itd. Ta zavest st vse bolj krepi in bo vse trdnejša samo če bodo komunisti de stojni svoje vloge in dovolj enel' gični, da uveljavljajo linijo pat tije.
Naših težav nam ni treba dra' matizirati, saj jih dramatizirajo drugi. Kot sem že rekel, je bi6 že večkrat slišati zlokobne gla' sove, da bo Jugoslavija propadi* prej ali slej. Tudi tokrat so tako govorili, vendar pa so sedaj ob molknili. V inozemstvu že mat! govorijo o tem, kaj se je zgodilo na Hrvaškem. Molčijo, vendar p* čakajo - in veste, kaj čakajo? Čakajo, da bo mene zmanjkala O tem govorim odkrito, ker f teh govoric mnogo in se pr6' našajo tudi k nam. Pravijo, dabc Jugoslavija hitro razpadla, čiri1 ne bo več Tita.
Toda kakšen voditelj in k6' munist bi bil, če bi delal takt da bi po meni vse razpadlo? Kakšni bi bli komunisti, če t1 gradili nekaj, kar ni trdno in bi' tako nezvesti našim načelom ® geslu, da sta bratstvo in enotno*1 temelj naše bodočnosti in našeg* nadaljnjega razvoja? Tisti, V tako govorijo, pozabljajo, * Tito lahko odide, kadarko* hoče — osebno sem prepričat
da lahko odidem tudi danes -1 da bo naša skupnost ostala in & bomo še naprej 3i po poti, ki f jo naši ljudje začrtali s svoj6 krvjo in z vztrajnim delom ' želji, da ostvarijo tisto, kar im# danes. Ustvarili pa smo tolik6’ da nas občuduje ves svet, da ri** občudujejo vsi, ki pridejo v Jugoslavijo. Mi se ne hvalim® tem, kar smo naredili, več gov® rimo o naših težavah in pom ati kljivostih. To ni napak, venel' pa bi bilo prav, če bi več govori" tudi o naših uspehih.	,
Širijo se glasovi, da sem Ut? infarkt, da imam paralizo itd - < dolgo bodo na to čakali! Če6 tisti, ki to pripovedujejo, lah' občutili, kako mi bije srce, bi 5-zelo razočarali; odmahnili bi roko in videli, da tega ne bo® dočakali. Vendar pa ne gre šari1 za mene; gre za sadove naš6? skupnega dela - mojega in vSČ. mojih tovarišev, vseh komu6 stov, vseh delovnih ljudi n3.. države, za sadove prizadevanj-6 bi bila naša jugodovanska sW no st vse trdnejša 411 vse lepša
Brici že vežejo trto - Foto: A. V.
Turizem na novi poti
Nova turistična politika na Hrvaškem temelji na dejanskih možnostih, na utrditvi in urav-novešenju turističnega gospodarstva. Osnovo nadaljnjega razvoja pa pomeni predvsem nov model financiranja turizma, ki zaostruje odgovornost vsakega udeleženca investicij, na drugi strani pa naj bi imela poleg družbenega sektorja enakopraven položaj tudi graditev veti-1 kega števila zasebnih penzionov. Tako predvidevajo na Hrvaškem povečanje zmogljivosti v družbenem sektorju za 40.000 do 50.000 ležišč, od tega v letošnjem letu za približno 22.000 ležišč. V turizem naj bi v 5-letnem obdobju inve-
stirali 6,5 do 6,9 milijarde “ narjev. Dosedanji razvoj tuj1* ma je sicer prinesel napred , jadranskemu območju, hk^ pa je sprememba finaciraflL turističnfli investicij povzro® •tudi pomembne financ obveznosti republike. Načf valci razvoja Hrvaške so , predlagali, naj bi predvid6 investicije porabili povsem d gače kot doslej in predvidej'L gradnjo več cenenih turisti6^, objektov ter več privatnih P "L zionov. Razen tega predvl ^ vajo tudi znatno povečanj6 koriščanja akumulacije nega sektorja, pa tudi in°z skih sredstev.
IS Srbije je sprejel predlog zakona o neposrednem otroškem varstvu in o otroškem dodatku. Če ga bo sprejela skupščina Srbije, bo otroški dodatek precej višji. Tako bo dodatek za enega otroka znašal 80 din, za dva 200, za tri otroke 300 dinarjev, za štiri otroke pa 400 dinarjev, medtem ko bi za vsakega nadaljnjega otroka bilo 50 dinarjev dodatka. Polni znesek otroškega dodatka bodo prejemali zaposleni, katerih mesečni dohodek na člana družine ne presega 560 din in nimajo dohodka iz kmetijstva.
Predvidevajo, naj bi zakon začel veljati že prvega maja letos.
@
NERGOINVEST
ROVI NO STROJ GROSUPLJE
tovarna za izdelavo gostinske kovinske
opreme
PROJEKTIRAMO, IZDELUJEMO IN MONTIRAMO OPREMO ZA HOTELSKE, BOLNIŠKE IN RESTAVRACIJSKE KUHINJE KOT TUDI OPREMO ZA SAMOPOSTREŽNE LINIJE IN OSTALO GOSTINSKO DEJAVNOST,
KUPCEM BREZPLAČNO IZDELUJEMO PROJEKTE TEHNOLOŠKEGA RAZPOREDA OPREME IN NAČRTE POTREBNIH INSTALACIJ.
PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
... v jugoslovanskih sindikatih
ČRNA GORA
SOGLASJE K SPORAZUMU
Predsedstvo konference Zveze sindikatov Črne gore je na zadnji seji obravnavalo predloga dveh družbenih dogovorov, družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah ter dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v organizacijah izvengospodarskih dejavnosti. Oba ta dokumenta je predsedstvo v načelu sprejelo, vendar pa je v razpravi izreklo misel, ali ne bi kazalo namesto dveh dogovorov sprejeti enega. Komisiji za pripravo družbenih dogovorov je predsedstvo tudi predlagalo, naj ponovno prouči, ali je umesten predlagani razpon med osebnimi dohodki ali pa bi kazalo to razmeije zmanjšati. Predsedstvo je tudi predlagalo, da naj hi najvišji osebni dohodek v republiki znašal 5500 dinarjev in ne 6000 dinarjev, kot je to določeno v obeh predlaganih dokumentih.
Razprava na seji predsedstva črnogorskih sindikatov pa je opozorila še na en problem: podatki izpričujejo, da so osebni dohodki v delovnih organizacijah, ki so v izgradnji, praviloma višji od osebnih dohodkov v drugih gospodarskih organizacijah. Zato je predlagalo, naj bi družbeni dogovor uredil tudi to vprašanje.
Kdo je kriv?
Direktor zveznega zavoda za cene je zanikal podatek, da v zveznem zavodu za cene čaka 35.000 prošenj za podražitve proizvodov. Takšno informiranje, je dejal, ustvarja psihozo, ki zelo neugodno vpliva na stabilizacijo. Zvedelo se je, da so predstavniki sindikata skupaj z predstavniki zveznega zavoda za cene poizkušali uskladiti poglede o politiki in sistemu cen v prihodnjem obdobju. Dogovorili so se o Usti proizvodov in storitev, ki jih bodo „držaU“ na dosedanji ravni cen. Za regresi-
ZASTOJ PRI POMOČI ZA NERAZVITE
Kot kaže, bo morala zvezna skupščina še v tretje razpravljati o posebnem zakonu o delitvi sredstev sklada za pomoč nerazvitim
ranje blaga iz te liste bi potrebovali kakih 800 milijonov din. Zavzeli so se, naj bi v sporazumih med proizvajalci in trgovci, kako „držati“ cene, sodelovati tudi potrošniki, ki doslej niso imeti nobenega vpliva na določanje cen.
Kakorkoli že: ati je na zveznem zavodu za cene gora prošenj ati ne, dejstvo je, da ustvarjajo potrošniško psihozo bolj tisti milijoni, ki jih potrebujemo za kritje razlik do ekonomskih cen, kot pa neustrezno informiranje.	-pik
Naše nerazvite republike in pokrajine tarejo hude finančne skrbi, vendar se še vedno niso sporazumele, kako v prihodnje razdeljevati denar iz sklada za nerazvite. Odločitev ni lahka, saj gre za 15 do 21 milijard dinarjev. Razumljivo, da zato vsak višji ali manjši odstotek prinaša ali odnaša znatno večja sredstva kot v preteklosti. Nerazvite republike in pokrajina Kosovo se ne morejo zediniti za kriterij, ki naj bi ga določili kot osnovo za medsebojno delitev. Za spremembo je predvsem Bosna in Hercegovina, ker ni zadovoljna z dosedanjo delitvijo in z neekonomskimi cenami nekaterih svojih proizvodov.
Za izdelavo načrta zakona o kriterijih delitve sklada za nerazvite je bil zadolžen zvezni sekretariat za finance. Da bi prispeval k učinkovitemu reševanju tega problema, je izvršni svet BiH predlagal zveznemu izvršnemu svetu svoj načrt zakona o kriterijih delitve na podlagi ravni razvitosti posamezne republike in pokrajine Kosovo. Po tem načrtu naj bi nerazvitim dodeljevali samo neto sredstva. BiH, ki se najbolj zavzema za objektivne kriterije delitve teh sredstev, je utemeljila svoje stališče s trditvijo, da je bila v dosedanji delitvi znatno oškodovana. V zadnjih petih letih je za enega prebivalca iz sklada za razvoj nerazvitih prišlo v BiH kakih 40.000, v Črni gori 185.000, v Makedoniji 112.000 in na Kosovem 204.000 dinarjev. Razpon je torej 1:5 v škodo BiH. Razumljivo
torej, zakaj si ta republika prizadeva doseči ugodnjejše mesto v prioriteti delitve in zakaj ne_ pristaja na dosedanjo delitev.
Kot je znano, je zvezna skupščina lani določila 30. november kot rok za sporazum med nerazvitimi republikami in pokrajino Kosovo oziroma za sprejem posebnega zakona o delitvi sredstev sklada Ta rok je letos v januarju podaljšala do 31. marca. Vse kaže, da bo zvezna skupščina o isti stvari morala razpravljati še tretjič. Vendar se zdi, da nerazvite trenutno najbolj skrbi, ali bo v skladu sploh dovolj sredstev za njihove potrebe in ali bodo dolžniki plačali skladu dolgove, ki znašajo približno 400 milijonov dinarjev. Pri tem je največji dolžnik Hrvaška, a najmanjša sta Vojvodina in Slovenija. Polovica dolga skladu za nerazvite pa odpade na nerazvite republike in Kosovo. To je nedvomno zelo zgovoren indikator o plačilni sposobnosti gospodarstva v teh krajih.
Ne samo to! Ker ni zakonske osnove, služba družbenega knjigovodstva sedaj ne more odobravati niti akontacij sredstev iz sklada, vse dokler nerazvite republike ne dosežejo soglasja glede kriterijev, ki naj bi jih uporabili v posebnem zakonu. Vsako odlašanje s sklenitvijo sporazuma lahko torej povzroči neprecenljive ekonomske skrbi, kajti nerazvite republike predvidevajo svoj perspektivni razvoj tudi na podlagi sredstev sklada.
V. K.
Višji
otroški
dodatek
Prihodnost
elektroniko
Iskra Kranj ima največje načrte na področju telefonije S Skrb za višjo izobrazbeno raven zaposlenih
Naša država je po razvitosti telefonskega omrežja predzadnja v Evropi. V srednje razvitih državah iniajo 30 telefonov na 100 prebival-cev. pri nas pa nimamo niti treh. Odločitev jugodovanskih PTT podjetij, da z večjimi naložbami pospešeno dohitijo zamujeno, je le eden izmed vzrokov, zaradi katerih posvečajo v tovarni Iskra — Elektromeha-nika Kranj največjo pozornost razvoju proizvodnje telefonije.
Kot je znano, se je skupnost PTT Podjetij Jugodavije odločila, da natoči pri Iskri 13 polelektronskih telefonskih central v vrednosti 600 milijonov dinarjev. To so vse načrtovane nove tranzitne centrale v Jugo-
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
CiuBljane
slaviji, razen štirih, ki so jih na Kretskem brez licitacije oddali podjetju Nikola Teda. Enako pa je za Proizvodnjo telefonije spodbudbo tudi veliko povpraševanje po teh napravah v tujini.
Tako so v Iskri v Kranju lani dosodili nov obrat za avtomatske telefonske naprave v savskem industrijskem bazenu in pred kratkim začeli Studiti še novo tovarno za elektronke telekomunikacijske naprave na Laborah, poleg novih prostorov industrije Sava. Načrtujejo, da bo vrednost njihove proizvodnje do leta 1976 dosegla 1 milijardo 350 milijo-nov dinarjev, kar je skoraj trikrat več kot lani. K takšnemu razvoju bodo pripspevale vse osnovne dejavne te Iskrine organizacije, najmočnejša pa bo vloga telefonije, saj * se njen delež v štirih letih povečal od sedanje polovice na tri četrtine.
Sedanjo proizvodnjo avtomatskih telefonskih central bodo v Iskri ve-duli še do leta 1975, zatem pa jo nameravajo omejevati tako, da bi jo v letu 1988 dokončno opustili.
kladno s tem pa bodo uvajali in razvijali proizvodnjo elektronskih telefonskih naprav in to v sodelovanju z belgijskim članom ameriške-8» koncerna ITT.
Osvajanje proizvodnje elektron-ih naprav je za nadaljnji razvoj te unjske tovarne na splošno izrednega pomena, saj ji omogoča, da sledi tehnološki revoluciji v svetu. Ne e> da si s tem zagotavljajo nemoten nadaljnji razvoj, saj elektronika odvzema elektromehaniki njena pod-r°čja, ampak si z njo ustvarjajo tudi možnosti za večjo elastičnost proizvodnega programa. V Iskri se nade-
jajo, da bodo kmalu sposobni izdelovati tudi preproste elektronske računalnike. Proizvodnja elektronskih naprav je pomembna tudi zaradi tega, ker terja manjši delež živega dela od elektromehanske. Pri elektromehanskih izdelkih so osebni dohodki delavcev udeleženi s 40 odstotki, v ceni elektronskih naprav pa le z 20 odstotki.
Seveda pa bo ta industrija ob tem, ko bo terjala manj rok, zahtevala veliko več pameti in na to se v Iskri vneto pripravljajo. Predvidevajo, da se bo kolektiv doleta 1976 povečal za 1900 članov in to največ na račun delavcev s strokovno izobrazbo. Sedaj je med zapodenimi 200 delavcev z visoko izobrazbo, 500 s srednjo, 1600 z nižjo strokovno izobrazbo. Tovarna ima 550 štipendistov, 200 članov kolektiva pa se izredno šola na srednjih, višjih in visokih šolah.
Ker Iskra v Kranju uresničuje svoje načrte hitreje, kot je še pred nekaj leti predvidevala, sedaj z ugodnimi pogoji za pridobitev stanovanj, spodbudnim nagrajevanjem in podobnim privablja tudi strokovnjake iz drugih krajev Slovenije. Svoje dolgoročnejše kadrovske potrebe pa bo skušala reševati v sodelovanju s šolami, ki jim bo pomagala urediti pogoje za usmerjanje učencev v elektroniko. Taki nameni so povsem pravilni, saj se gorenjska mladina ne odloča za poklice v skladu s potrebami na svoje področju. Tako je kranjska Iskra do dej uspela pridobiti na Gorenjskem komaj 40 odstotkov potrebnih diplomantov visokih šol, vse ostale pa je morala pritegniti od drugod.
M. S.
Solkanska industrija apna zavzema zelo pomembno mesto v novogoriškem gospodarstvu. Podjetje je zlasti v zadnjih letih naredilo velik razvoj, še posebej v modernizaciji proizvodnje. Sodobni stroji so zamenjali delavčeve roke, kar je v tovrstni industriji še posebej, pomembno. Naš posnetek pa nam prikazuje sodobno urejen kamnolom v Solkanu pri Novi Gorici - Foto: A. Ulaga
USPESN0 GOSPODARJENJE V INDUSTRIJI ELEKTROMOTORJEV »GORENJE - SEVER«« V SUBOTICI
Letošnji načrti ogroženi
Prihodnje leto bodo v Subotici slavili že 50-letnico začetkov specializirane proizvodnje elektromotorjev. Vendar velja zapisati, da je naš najstarejši, največji in najkom-pletnejši proizvajalec elektromotorjev - iz Subotice je prišlo lani že skorajda 40 % celotne jugodovanske proizvodnje elektromotorjev - doživel nagel porast proizvodnje od leta 1970 naprej, ko se je združil s tovarno gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja.
V tem času so v Industriji elektromotorjev Gorenje Sever v Subotici razen povečanja proizvodnje elektromotorjev sklenili tudi več novih kooperacijskih pogodb z inozemskimi tovarnami. Tako so navezali kooperacijske odnose z zahod-nonemško tvrdko SEW iz Bruchsala in razširili proEvodni program na proizvodnjo in montažo agregatov, z ameriško-italijansko firmo Jacuzzi pa sodelujejo pri proizvodnji, montaži in prodaji centrifugalnih in pod-
l-l—I
sqp prodileii
KAMNIK
KAMNIK - MAISTROVA 7
Čestita vsem delovnim ljudem
ZA DELAVSKI PRAZNIK — 1. MAJ!
<X'VXXXXX,
vodnih črpalk. Subotiška tovarna Gorenje Sever se je tako razvila v uspešnega proizvajalca elektromotorjev, reduktorjev in črpalk.
VEČJA PROIZVODNJA -VEČJI IZVOZ
Podovanje v letu 1969, ko so se v Industriji elektromotorjev Sever v Subotici odločili za združitev z Gorenjem, so v Subotici zaključili z izgubo. Program za sanacijo gozdarjenja, ki so ga pripravili v TGO Gorenje Velenje, je predvideval izredno hiter vzpon proizvodnje. Prvo leto, ko je Sever podoval v okviru Gorenja, so dosegli 165 milijonov din realizacije oziroma enkrat več kot v letu 1969. Za lani so planirali 218 milijonov din realizacije, ustvarili pa so jo 245 milijonov din, pri tem pa so zbrali nad 20 milijonov din amortizacije in skladov. Za letos pa so predvideli že nad 360 milijonov din realizacije.
Hkrati z večanjem obsega in vrednosti proizvodnje so naraščali tudi osebni dohodki. Lani, na primer, so znašali 1420 din v poprečju na za-podenega in so bili skoraj enkrat večji kot v letu 1969. Kljub zvišanju se je udeležba osebnih dohodkov v skupnem dohodku zmanjšala v razdobju 1969-1971 od 26 na 18 %.
Z/večanjem proizvodnje je Industrija elektromotorjev Gorenje-Sever Subotica povečevala tudi izvoz. Letošnji načrt predvideva izvoz v višini 4,5 milijona dolarjev, vendar računajo, da bo mogoče plan preseči. V zadnjem času so sklenili nove pogodbe za izvoz v Francijo, kamor bodo letos izvozili za okrog 1 milijon dolarjev izdelkov, izvažajo pa tudi v Zvezno republiko Nemčijo, v Švico in v vzhodnoevropske države.
ZAVOLJO NERAZUMEVANJA BANK - NEGOTOVOST Uresničitev letošnjih proizvodnih in izvoznih načrtov, ki naj bi omogočili v prihodnje še večji in hitrejši razmah gospodarjenja, pa je v Industriji elektromotorjev Gorenje Sever ogrožena, in sicer - zaradi nerazumevanja novosadske podružnice Jugobanke, ki bi morala letos povečati plasma sredstev za nadaljnjih 20 milijonov dinarjev, in zaradi negotovosti pri oskrbi z dinamo pločevino in z ležaji. To pa je tudi razlog, da v Industriji elektromotorjev Gorenje Sever v Subotici niso dosegli predvidenih' proizvodnih načrtov v prvih treh mesecih letos.	M. L.

JUBILEJ
CESTNEGA
PODJETJA
Deset let je že, odkar sov Celju ustanovili cestno podjetje. V tem obdobju je podjetje doživelo močan vzpon. Rekonstruirali in obnovili so nešteto kilometrov cestišč v celjski regiji. Posebno pa so v tem obdobju posvetili pozornost mehanizaciji. V zadnjih letih so zgradili asfaltno bazo in pa moderni kamnolom, ki je največji v Sloveniji.
Ob jubileju so v Velenju pripravili zbor, na katerem sta govorila o prehojeni poti in o načrtih predsednik delavskega sveta ing. Janez Pin-ter in direktor Stane Divjak. Kolektivu pa je ob tem jubileju čestital v imenu sveta občin celjske regije predsednik občinske skupščine Mozirje Jože Deberšek.
Ob tej priložnosti so nagradili tudi vse delavce, ki so pri podjetju od ustanovitve.
M. B.
Marles letos — uspešnejši
V	tovarni montažnih stavb Marles v Podvelki bodo letos povečali proizvodnjo za okrog 25 odstotkov in izdelali nad 600 raznih montažnih objektov. Največje povpraševanje je po montažnih stanovanjskih hišah, ki jih bodo izdelali nad 350, saj se ljudje zaradi visokih gradbenih stroškov pri klasičnih gradnjah z opeko raje odločajo za mnogo cenejše in nič manj kakovostne montažne objekte. Letos bodo za investitorje iz SRS in drugih republik izdelali tudi okrog 20 stavb za montažne otroške vrtce, ki so se izkazali kot zelo funkcionalni.
Za potrebe JLA bo Marles do konca avgusta v Zagrebu postavil več učilnic. Pred nedavnim so zaključili večjo montažo na Reki, zdaj pa se dogovarjajo, da bodo postavili več objektov v Varaždinu in drugih krajih v sosednih republikah.
V	Marlesu v Podvelki bodo letos predvidoma ustvarili 66 milijonov dinarjev skupnega dohodka. Kljub temu, da so razmere na trgu zaradi obveznega 30-odstotnega pologa pri investicijskih objektih neugodne, v kolektivu upajo, da bodo zmogli letošnji proizvodni načrt. 25-odstotno povečanje proizvodnje utemeljujejo predvsem z modernizacijo tehnološkega procesa, saj so pred nedavnim v novo halo montirali šest modernih strojev za obdelavo lesa. Izboljšali bodo tudi kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in uredili notranji transport in skladišče.
V. R.
Iz težav — z boljšo prejo
V litijski predilnici vedo, da bodo z zmanjšanjem proizvodnje slabših vrst preje zelo prizadeli del naše tekstilne industrije, vendar drugega izhoda ne vidijo, če si nočejo spodkopati svojih korenin
J TRGOVSKO GOSTINSKO PODJETJE
Jelka
RIBNICA NA DOLENJSKEM
\	ČESTITA VSEM	\
>	DELOVNIM LJUDEM	>
i	ZA PRAZNIK DELA	>
l	— 1. MAJ!	S
<AAAAAAAAAAAA/WWWWWWW\AA/WWVWWWWV'yWW\AAA
Volitve v rudniku lignita
V torek, 25. aprila, bodo v Rudniku lignita Velenje volili nove člane samoupravnih organov delovne
organizacije in samostojnih organizacij združenega dela
Prihodnji teden bodo v ve-	na seje tudi prihajali. Pri eviden-	mladih	in delavcev	iz	nepo-	sveta, prav tako pa polovico no-
lenjskem Rudniku lignita volili	tiranju in kandidiranju so na-	sredne proizvodnje.	vih članov delavskih svetov v
nove člane samoupravnih orga- dalje želeli zagotoviti, da bi bilo Zaposleni , v Rudniku lignita vseh 10 samostojnih organi-nov. Na volitve so se začeli pri-	med novoizvoljenimi člani sa-	Velenje	bodo volih	25	novih	zacijah združenega dela.
pravljati že v mesecu februarju,	moupravnih organov kar največ	članov	centralnega	delavskega	(vš)
Priprave je vodila komisija za volitve in imenovanja pri izvršilnem odboru za kadrovsko socialno in stanovanjsko politiko. V tem času so se zvrstile številne seje in sestanki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, opravili pa so tudi zbore delavcev po samostojnih organizacijah združenega dela.
Pri izbiri kandidatov za nove člane so upoštevali želje, da bi prišli v samoupravne organe najbolj sposobni in taki, ki bodo
V	litijski predilnici se lotevajo neizbežnih ukrepov za sanacijo letošnjega gospodarjenja. V težavah so se znašli zaradi podražitev bombažnih in drugih vlaken na svetovnih tržiščih in devalvacije dinarja. Med drugim bodo opustili ali omejili proizvodnjo nižjih številk prediva in se še bolj usmerili na izdelavo kemičnih vlaken, povečali bodo izvoz itd.
Strokovne in upravne službe so v zvezi s tem pripravile temeljito analizo, ki zajema poslovanje predilnice po ukrepih zveznih organov, ki so samo deloma znižali prometni davek pri prodaji preje. V tej analizi med drugim ugotavljajo, da so cene njihovih izdelkov že vsa leta po vojni pod kontrolo. Zaradi nenehnega padanja vrednosti dinarja in podražitve bombaža, je bila izdelava nekaterih vrst preje neekonomična, zdaj pa je prišel kolektiv v položaj, ki mu grozi poslovna izguba, če bi še v bodoče proizvajali manj kakovostne vrste preje. Bombaž je namreč dražji za okoli 31 %, v to ceno pa še ni vključena devalvacija dinarja.
Opustitev nekaterih vrst manj kakovostnih vrst preje bo seveda zelo prizadela del slovenske tekstilne industrije, ki kupuje te izdelke v litijski predilnici. Kako bodo ta podjetja razrešila položaj, v katerem se bodo znašla prihodnje mesece, skorajda ni mogoče predvidevati, očitno pa je, da bodo morala zmanjšati obseg proizvodnje.
V	litijski predilnici so izračunali, da bi dosegli letos kar za 21 % manj celotnega dohodka, ob koncu leta pa bi izkazali celo poslovno izgubo, če bi še naprej proizvajali slabše vrste
preje. Zato bodo začeli izdelovati predvsem kakovostnejše vrste prediva, izvoz teh izdelkov pa nameravajo povečati za 60 do 70 %. Že v prvih treh mesecih so prodali v tujino blaga v vrednosti nad 4 milijone dinarjev, to pa je kar trikrat več, kot
v enakem obdobju lani. Povpraševanje po boljših vrstah kemične oziroma sintetične preje je namreč na zahodnoevropskih tržiščih zelo veliko in predilnica bi lahko izvozila najmanj polovico svoje letne proizvodnje ali pa še več.	—m-
V Tovarni poljedeljskega orodja in livarni „Gorenje“ na Muti, skrbijo za podmladek strokovnih delavcev. S šolanjem mladih ljudi imajo že velike izkušnje, saj je na Muti bila pred leti med prvimi industrijska kovinarska šola, ki je bila kasneje, žal, ukinjena. Sedaj ima podjetje okrog 40 učencev kovinske stroke, med njimi največ ključavničarjev. Nedavno so se vajenci preselili v novo, sodobno opremljeno delavnico, tako jim bosta delo in uk še prijetnejša. Na sliki: Med učenci ključavničarske stroke je tudi MIRA ROZMAN, ki pravi, da je s svojim bodočim poklicem že sedaj kar zadovoljna - TEKST IN FOTO: KW
Ljudje, ki prinašajo srečo, so praznovali
Ob 20-letnici dimnikarskega podjetja Ravne na Koroškem so 13 članom delovnem skupnosti podelili posebne spominske plakete
Letos poteka dvajset let, odkar je bilo ustanovljeno Dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem. Podjetje zdaj zaposluje 58 delavcev, dimnikarske sto-
ritvč pa opravlja na področju občin Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje in Žalec, deloma pa tudi
na področju občine Maribor (Ruše, Selnica).
Osrednja slovesnost ob jubileju je bila zadnji torek, 18. aprila, v Mežici. V hotelu ,,Peca“ so se zbrali na slavnostni seji upravnega odbora tudi številni gostje. Ob tej priložnosti je direktor IV AN ŠTERN spregovoril o razvoju delovne organizacije, pri čemer je podrobneje spregovoril tudi o pogojih, v katerih opravljajo dimnikarji svoj poklic. 13 članom delovne skupnosti, ki so zaposleni v podjetju 10 in več let, pa so podelili posebne spominske plakete.
Slovenija sadje
Ljubljana
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
ž
*
z
*
/
z
*
*
*
*
*
5
✓

NA 9 CICER0;
e KOPER
kreditov pa jc_ vedno težavnejše. cen Renaulta 2-3 %, ostalo zvi-Zaradi naraščajočih finančnih sanje cen pa je posledica devalva-težav sodijo, da bodo poslej cije. osebne dohodke izplačevali z zamudo.
Po poročilih gospodarstvenikov iz koprskega Tomosa je oskrba s surovinami in reprodukcijskim materialom neredna, ker podjetju primanjkuje sredstev za plačila dobaviteljem in carine. Domači dobavitelji razen tega pogosto zamujajo pogodbene roke dobave.
Likvidnost se je poslabšala in že onemogoča normalno poslovanja. Osebne dohodke so doslej izplačevali s pomočjo posebnih bančnih kreditov, vračanje teh
S LJUBLJANA
Litostroj tarejo poleg nelikvidnosti še specifični problemi, ki jih sicer pozna vsa avtomobilska industrija. Zaloge delov za montažo avtomobilov omogočajo delo le še za 2 meseca. Trenutno so zmogljivosti montažnega obrata izkoriščene le 25-odstotno. Uvozne cene avtomobilov, ki jih sestavljajo v Litostroju, so se povečale za 21 %; od tega odpade na povečanje
• POLZELA	$
Tovarna pohištva GARANT iz * Polzele bo že v letošnjem letu J lahko precej povečala proizvodnjo. Do potrošnikov bo pri- ^ šlo več pohištva že v drugi po- * lovici leta, ko bodo dograditi ve- J liko proizvodno dvorano, v katero bodo postavili sodobne ^ stroje. Montažna proizvodna N dvorana s stroji bo podjetje ve- ( ljala deset milijonov dinarjev. N M. B. J
X

ZDRUŽENO KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE
Kočevje
čestita
vsem delovnim ljudem za praznik dela
l.maj!
vAAAAA/WWNAA/VWWWWWW\AA^yW\AAAAAAAA/W\/NAA/W\.V\AAAAAčWWWVWVVWW\/VWVWVW‘,

PRIJATELJSTVO ŠESTIH OBČIN
Ob našem obisku v Koprivnici smo za kratek razgovor zaprosili tudi inž. Pavla Gažija, generalnega direktorja kombinata „Podravka“ in člana predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Odgovoril je na tri vprašanja: „Tovariš inž. Gazi, kako ocenjujete dolgoletno sodelovanje šestih hrvaških in slovenskih obmejnih občin? “
„ V celoti pozitivno ocenjujem to sodelovanje. Vse, kar nas zbližuje in združuje, je treba še naprej razvijati. V osnovi pa je treba storiti korak naprej in dati temu sodelovanju nove in širše razsežnosti, ki ustrezajo sedanjemu družbenopolitičnemu trenutku. “
»Ali je dosedanje sodelovanje lahko za zgled drugim in kaj je tisto, kar bi bilo treba še posebej negovati in razširjati? “ „ Glede na to, da obstajajo pozitivne izkušnje - za sedaj še v omenjenih področjih povezovanja — je nujno potrebno razviti širšo aktivnost na področju gospodarskega povezovanja, izmenjave izkušenj in priprav za drugo fazo ustavnih sprememb. To terja tudi študijski pristop v razvoju sodelovanja. Obstoječe izkušnje so lahko za zgled ostalim.“
,Jn: ali takšno sodelovanje, ki je bilo doslej bolj ali manj politično manifestativne narave, lahko pripomore tudi k zbliževanju gospodarstva na področju šestih sodelujočih občin in skupnega nastopanja na jugoslovanskem in tujih trži-i ščih? “
»Na osnovi povezanosti in izkušenj, ki jih je treba še obdelati, bo treba v prihodnje izoblikovati konkreten program razvoja sodelovanja, pri <~emer bodo morale sode-°vati tako vse prizadete občinske skupščine kot lydi družbenopolitične m gospodarske organiza-Clle- To bi med drugim 0rn°gočilo tudi realnejše spoznavanje možnosti potnega nastopanja na Jugoslovanskem pa tudi Mednarodnem tržišču. Gospodarstvo v vseh še-sjih občinah še ni dovolj fzvito, srečuje se z ena-problemi p proiz-°dnjt in samoupravljanj. Prav skupni proble-1 Pa bi nas morali stimulirati za še večje sode-%Vanic in povezanost. llfPnčan Sem, da bo dal
nldlkat prav v tei smeri uove pobude. “
Občinski sveti Zveze sindikatov Hrvatske in Zveze sindikatov Slovenije: ČAKOVEC -KOPRIVNICA - ORMOŽ - PTUJ - SLOVENSKA BISTRICA - VARAŽDIN
pošiljajo bratske pozdrave in iskrene čestitke vsem delovnim ljudem občin ČAKOVEC, KOPRIVNICA, ORMOŽ, PTUJ, SLOVENSKA BISTRICA in VARAŽDIN	'
OB XI. TEDNU BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA TER ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ!
Prvomajske čestitke in bratske pozdrave pošiljajo tudi vsem delovnim ljudem Jugoslavije ter jim želijo mnogo novih delovnih uspehov pri graditvi samoupravne socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije!
V DRUGO DESETLETJE PRIJATELJSTVA MED ŠESTIMI HRVAŠKIMI IN SLOVENSKIMI OBČINAMI_
0 resničnih prijateljih
Desetletno sodelovanje med Čakovcem, Koprivnico, Ormožem, Ptujem, Slovensko Bistrico in Varaždinom je obrodilo že obilo sadov • V tem času je bila na področju celjskih občin, kjer živi več kot 375.000 prebivalcev, asfaltirana in zgrajena marsikatera cesta, most, ta ali oni turistični objekt, najvažnejše pa je, da se je prijateljstvo ob slovensko-hrvaški meji razvilo že do take stopnje, da je lahko
za vzor vsem v Jugoslaviji
Te dni sem s Feliksom Bager-jem, podpredsednikom ptujskih sindikatov, ki je že enajsto leto „motor“ sodelovanja med šestimi občinami, obiskal šest delovnih kolektivov in šest občinskih sindikalnih svetov. Pogovarjal sem se z delavci, s sindikalnimi funkcionarji, ki so v nevezani besedi pripovedovali, kaj zanje pomeni takšno sodelovanje. Težko je zapisati vse misli, ocene in besede, ki so jih izrekli moji sogovorniki o enajstletnem prijateljskem sodelovanju. Prav te dni namreč tečejo osrednje prireditve v okviru XI. tedna bratstva in prijateljstva, kakor so uradno imenovali to sodelovanje. V enajstih letih doslej, se je namreč zvrstilo že na stotine srečanj, nastopov kulturnih skupin z obeh strani meje, posnetih je bilo nekaj deset radijskih oddaj, popisano je bilo že veliko časopisnega papirja o tej manifestaciji šestih hrvaških in slovenskih občin.
STANKO ROBNIK, vodja oddelka valjarne tankih trakov, Impol Slovenska Bistrica:
,,Doslej so se naša srečanja mnogokrat odvijala le na ravni občinskih vodstev šestih občin, malo manj pa na ravni delovnih organizacij. Zato' bi morali v prihodnje spodbuditi sodelovanje prav med neposrednimi proizvajalci, saj si lahko le na ta način izmenjamo izkušnje. Mi bi prav radi videli, kako na primer v hrvaških podjetjih uresničujejo ustavne amandmaje, kako so se na primer lotili organiziranja temeljnih organizacij združenega dela. Slišal sem, da so v Podravki v Koprivnici za to našli prav posrečeno re- . štev."
Želja vseh, ki sodelujejo,je, da bi zdaj, ko so zakoračili v drugo desetletje sodelovanja, le-to še popestrili in dvignili na kvalitetnejši nivo. Če se je doslej sodelovanje med šestimi občinami odvijalo bolj ah manj v okviru raznih manifestacij, mnogokrat povsem politične narave, naj bi to sodelovanje poslej prineslo tudi konkretne koristi na vseh področjih. Poleg že ustaljenih prireditev in izmenjave kulturnih skupin z obeh strani meje, naj bi zdaj še bolj poglobili sodelovanje med delovnimi organizacijami vseh
šestih občin. Le tako bo lahko prišlo do konkretnih koristi. Možnosti za to je dovolj.
Velika koncentracija prebivalstva, sorodna industrija, pretežna večina kmečkega prebivalstva narekujejo tem krajem, da se tudi po tej strani povežejo, saj se srečujejo s povsem enakimi problemi. S tem seveda ne mislimo reči, da tudi že doslej ni bilo podobnega navezovanja stikov, vendar so bili stiki med delovnimi organizacijami le simbolični, ali pa so se zaključili le na športnem polju. Zdaj pa bo treba te stike razširiti tudi na poslovno-teh-nično sodelovanje med posameznimi podjetji, oziroma med skupino sorodnih podjetij/ Še bolj bo treba učvrstiti stike med večjimi delovnimi organizacijami, kot so TGA Kidričevo, Impol Slovenska Bistrica, Jože Kerenčič iz Ormoža na slovenski strani s podjetji, kot so Podravka iz Koprivnice, Var-teks iz Varaždina ah SGP Medji-murje iz Čakovca na Hrvaški strani. Prav omenjene delovne organizacije s svojo visoko tehnološko samoupravno organiziranostjo lahko v mnogočem pomagajo manjšim delovnim organizacijam, ki se še borijo z neštetimi težavami.
ZDENKA PANJ KV AR, obrezovalka, SIGMA Ptuj::
„Kot delavka si najbolj želim, da bi obiskala kakšno sorodno podjetje na hrvaški strani in videla, kako tam delajo, s kakšnimi problemi se ubadajo. Ta želja pa se mi bo verjetno uresničila prav kmalu, ko bom kot sinja te lji ca občinske sindikalne šole odšla skupaj z drugimi v Koprivnico."
Prostor šestih občin: Ča kovca, Koprivnice, Ormoža Ptuja, Slovenske Bistrice in Va raždina je tudi enoten turisti čen prostor. Pogojev za razvoj turizma je tu veliko. Nekaj so že naredili tudi na tem področju, vendar se bo treba po mnenju ljudi, s katerimi sem se pogovarjal, tudi v turističnem smislu bolje organizirati. Gostom, ki prihajajo na to območje, bo treba nuditi mnogo več kot dobre gostilne in udobno spanje v lepo urejenih novih hotelih. Poskrbeti bo treba tudi za njihovo zabavo in jih na primeren način opozoriti tudi na kulturno-zgodovinske znamenitosti teh krajev, ki niso majhne. Lovni turizem tu lahko še bolj dobi domovinsko pravico, da o jeseni, kraljici teh krajev, ko zori grozdje, ne govorimo.
MILIJA ZRNČIČ-DU-ČIČ, Varteks, Varaždin: „Vem, da smo prejšnja leta, ko sem še aktivno sodelovala pri organiziranju ,,tedna prijateljstva", imeli lepo povezavo s TGA v Kidričevem. V zadnjem času pa se mi zdi, da je to sodelovanje malce zamrlo. Zakaj, ne vem? Prepričana pa sem, da bomo oboji spet naši skupni jezik in si izmenjali vse potrebne izkušnje."
Vse to lahko prinaša boljše življenje in o tem zdaj na veliko
Izkaznica šestih
prijateljskih občin
Čakovec:
-	Število prebivalcev - 115.600
— Število zaposlenih - 13.567 (v tujini blizu 15.000)
-	Kmečko prebivalstvo - 52 %
-	Površina občine - 730 kvadratnih kilometrov
-	Narodni dohodek na prebivalca - 5880 dinarjev — Poprečni osebni dohodek — 1311 dinarjev
KOPRIVNICA:
-	Število prebivalcev - 61.082
-	Število zaposlenih - 9125
-	Kmečkega prebivalstva - 55,50 %
-	Površin a občine - 715 kvadratnih kilometrov
— Narodni dohodek na prebivalca — 8000 dinarjev
-	Poprečni osebni dohodek - 1373 dinarjev
ORMOŽ:
-	Število prebivalcev - 18.497
-	Število zaposlenih - 2107
-	Površina občine - 212 kvadratnih kilometrov
-	Narodni dohodek na prebivalca - 4143 dinarjev
-	Poprečni osebni dohodek - 1370 dinarjev
PTUJ:
-	Število prebivalcev - 65.820
-	število zaposlenih - 12.030
-	Kmečko prebivalstvo - 42,4 %
-	Površina občine - 645 kvadratnih kilometrov
-	Narodni dohodek na prebivalca - 7000 dinarjev
-	Poprečni osebni dohodek - 1668 dinarjev
SLOVENSKA BISTRICA
-	Število prebivalcev - 30.607
-	Število zaposlenih - 6216
-	Kmečko prebivalstvo - 31,9 %
— Površina občine - 368 kvadratnih ki ometrov
-	-Narodni dohodek na prebivalca - 6909 dinarjev
-	Poprečni osebni dohodek - 1522 dinarjev
VARAŽDIN:
-	Število prebivalcev - 83.513
-	Število zaposlenih - 23.432
-	Kmečko prebivalstvo - 38 %
— Narodni dohodek na prebivalca — 7364 dinarjev
-	Poprečni osebni dohodek - 1371 dinarjev
IVAN KEROVEC, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Čakovec:
„Pri organizaciji našega bratskega in prijateljskega sodelovanja sem zraven že vseh enajst let. Sprašujete me, na kakšno osnovo bi morah postaviti naše sodelovanje v naslednjem desetletju? Mislim, da bi morali v naslednjem obdobju okrepiti ekonomsko bazo. Na vrsti je najrazličnejše samoupravno sporazumevanje med posameznimi podjetji ah med skupinami podjetij. Tudi na področju naših šestih občin je nekaj delovnih oiganizacij, v kovinski, živilski in tekstilni stroki, ki bi se v marsičem lahko sporazumele o skupnem delu in na ta način dosegle še boljše rezultate gospodarjenja."
govorijo v vseh šestih občinskih središčih.
Ob vseh teh načrtih pa bodo ljudje ob hrvaško-slovenski meji še naprej negovali in čuvali medsebojno prijateljstvo, ki se zje še posebej skovalo v zadnjih enajstih letih sodelovanja. ,,Radi bi videli,“ mi je dejal Feliks Bager, ko sva se vozila po obronkih goric, „da bi naše sodelovanje pripeljali do takšne stopnje, da bi se spoznanje o resničnih prijateljih za vedno vtistnilo v vsakega izmed nas.“
7
LJUDEVIT HUSNJAK, organizator dela v obratu juh, Podravka, Koprivnica:
,,Mislim, da je takšno sodelovanje, ki ga negujemo med šestimi prijateljskimi občinami, še po eni strani koristno. Ljudje namreč spoznavajo našo deželo, spoznavajo ljudi, njihove običaje in navade. Mi v „Po-dravki" smo vedno vsakemu odprli vrata, če je želel k nam. Lahko je bil tudi od naše konkurence, iz „Kolinske" iz Ljubljane ali iz Delamarisa iz Izole. Sem za to, da zdaj razširimo naše sodelovanje prav s podjetji sorodne industrije. Takih pa je v vseh treh slovenskih občinah precej."
ŠTEFKA PETEK, kmetijski kombinat Jeruzalem Ormož:
„Pri nas meje med Hrvaško in Slovenijo ne poznamo. Mnogo je ljudi iz okolice Varaždina, ki so pri nas v službi, mnogo je otrok, ki s hrvaške strani prihajajo v Ormož v slovensko šolo."
iZ NASE DRUŽBE
OD TOD IN TAM
Na 10 cicero
• CEUE
Medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju je na zadnji seji sprejel sklep o ustanovitvi komisije, ki bo usmerjala, spodbujala in usklajevala aktivnost osnovnih organizacij sindikata pri uresničevanju ustavnih dopolnil. Osnovne organizacije sindikata v delovnih skupnostih bodo pripravile programe za uresničevanje ustavnih amandmajev.
M. B.
• SLOVENJ GRADEC
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec je sklicalo sestanek z delavci, zaposlenimi pri zasebnih delodajalcih. Namen sestanka je bil seznaniti vse prisotne z vsebino kolektivne pogodbe o odnosih med zasebnimi delodajalci in delavci ter ugotoviti možnosti za ustanovitev osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih.
(an)
•	KRANJ
Občinski sindikalni svet Kranj je pripravil seminar za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij. Okoli 120 udeležencev se je dogovorilo za akcijo sindikata pri razreševanju najbolj aktualnih vprašanj v delovnih organizacijah. Pri tem bodo posvetih posebno pozornost uresničevanju 21., 22. in 23. ustavnega dopolnila. Na seminarju bodo govorili tudi o gospodarskem in družbenem razvoju občine Kranj.
—č
•	MARIBOR
Na letni konferenci sindikalne organizacije v mariborskem zdravstvenem domu so navzoči izrazih zaskrbljenost zaradi negotovosti glede letošnjega plačevanja zdravstvenih storitev v okviru programa zdravstvenega varstva. Od tega je namreč odvisen odgovor, kako bo z dohodki zdravstvenih delavcev, ki jih odmerjata samoupravni sporazum in družbeni dogovor. Na skupščini so med drugim povedali, da skupnost zdravstvenega zavarovanja Maribor sicer redno odmerja Zdravstvenemu domu dvanajstine predvidenega letnega plačila za zdravstvene storitve, vendar pa ima ustanova več dolžnikov, ki niso poravnali svojih že kar precej starih obveznosti. Omenili so gospodarske in druge delovne organizacije, ki dolgujejo zdravstvenemu domu plačilo za opravljene storitve še v letu 1971 in celo 1970. Na letni konferenci so tudi povedali, da bi bilo finančno stanje boljše, če bi že bila sklenjena pogodba o financiranju zdravstvenega varstva za letošnje leto.
D. P.
•	SEŽANA
Občinski sindikalni svet v Sežani je pripravil gradivo za sklic redne letne konference. Težišče razprave bo predvsem realizacija samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov V minulem letu. Iz poročila je razvidno, kako so se delovne organizacije na Sežanskem vključile v realizacijo in spoštovanje omenjenih sporazumov. Ob tej priložnosti bo tudi v razpravi analiza osebnih dohodkov pod 1000 din. Na konferenci bodo še o cen ih uspešnost oziroma neuspešnost dosedanjega družbenopolitičnega izobraževanja sindikalnih delavcev.
V. K.
Po poteh »Kurirčkove pošte“ ... Čez dm in stm, preko potokov, dolin in brd, tako, kot so včasih hodili partizanski kuririi - Foto: A. Agnič
KAJ JE POKAZALA ANKETA V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH SINDIKATA ZAGORSKIH PODJETIJ?_
Za večjo socialno varnost
Občinski sindikalni svet Zagorje je želel z anketo ugotoviti, kako v delovnih organizacijah uresničujejo samoupravne sporazume o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov in s kakšnimi problemi se kolektivi srečujejo pri tem? Poizvedoval je o tem, kako se pripravljajo na izvajanje 21. in 22. ustavnega amandamaja? Nadalje, kaj sodijo osnovne organizacije in njeni člani o letošnjem gospodarjenju, izvajanju akcijskih programov poslovanja, vprašal pa je tudi, kaj sodijo delavci, katerim osnovnim vprašanjem naj bi sindikati posvetili osrednjo pozornost.
Odgovori so bili zelo zanimivi. In odgovorile so vse osnovne organizacije sindikata pa tudi vodstva podjetij posebej. Občinski sindikalni svet je rezultate ankete že obravnaval na minuli razširjeni seji in na osnovi razprave sklenil izpopolniti svoj akcijski program, dopolniti pa ga bodo morale tudi vse osnovne organizacije sindikata
UPRAVIČENA SKRB ZA STABILIZACIJO
Med drugim so odbori osnovnih organizacij sindikata menih, da ne bi smeli odstopati od sprejetih načel stabilizacije našega gospodarstva. Usodo stabilizacije povezujejo tudi z nadaljnjim razvojem neposrednosti samoupravljanja in narobe: razvitejši sistem samouprave bo omogočil dosledno uresničevanje začrtane politike stabilizacije in reforme. Resda tudi v zagorskih podjetjih šele začenjajo uresničevati ustavna dopolnila, kaže pa, da delavci pričakujejo, da se bodo sindikati še bolj odločno zavzeli za izvajanje teh dopolnil v praksi.-Zanimiva so stališča delavcev o izvajanju samoupravnih sporazumov o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Pravijo, da je ponekod treba šele ustvariti pogoje za njihovo dosledno izvajanje, seveda pa vsi trdijo, da bi morali čimprej odpraviti osebne prejemke zaposlenih pod 1000 din na mesec. Zavzemajo se za bolj produktivno delo, skrbi jih sedanja relativno majhna reproduktivna sposobnost zagorskega gospodarstva. Sodijo, da bi morali storiti vse za
večjo storilnost in za odpiranje novih, še bolj produktivnih delovnih mest.
NAJVEČ
O SOCIALNI VARNOSTI Na vprašanje, kaj naj bi sindikati prvenstveno delali, so odgovori zelo konkretni. Večina anketirancev meni, da bi morali sindikati poleg vseh drugih vprašanj bolj skrbeti za socialno varnost svojih članov oziroma da bi morah sindikati dejansko kar najbolj dosledno izpolnjevati stališča o odpravi pretirane socialne neenakosti med delovnimi ljudmi.
Delavec se bo za strojem bolje počutil,' če bo vedel, da se rezultati njegovega dela ne bodo razblinjali zaradi sedanje inflacije, če bo njegov osebni dohodek dejansko toliko vreden, ne pa, da bo zanj lahko kupil vsak dan manj dobrin. Sindikati bi se morali še bolj zavzeti za ustrezno stanovanjsko politiko in za gospodarjenje na tem področju. Nevzdržno je, da še vedno vehko število delavcev nima primernih stanovanj. Delavci se zavzemajo za tak sistem socialne varnosti, ki jim bo omogočil, da se še bolj posvetijo
vsakdanjemu delu in proizvodnji. V bistvu so vsi ti odgovori potrdili sedanjo usmerjenost sindikatov, le da so anketiranci menih, da kaže sprejeta stališča in programe hitreje in bolj dosledno uresničevati. Zanimivo je tudi to, da so vse osnovne organizacije sindikata ugotovile, da bodo morale bolj sodelovati s svojim občinskem vodstvom in narobe: sindikalni svet bo moral v prihodnje še bolj spoznavati probleme, s katerimi se ukvarjajo sindikalne organizacije, in jim pomagati pri njihovem razreševanju.	-m-
Različne cene varstva, starši le za prehrano
Predsedstvo OSS Maribor je na svoji zadnji seji obravnavalo predlog za diferencirano ceno oskrbnega dne v vzgojno-var-stvenih zavodih. Kot smo že poročali, je temeljna skupnost otroškega varstva v Mariboru izdelala dva variantna predloga, sedaj pa je gospodarska komisija ObSS Maribor predlagala še tretjo varianto. Gospodarska komisija je menila, naj izračun cen oskrbnega dne temelji na lastni ceni zavoda, ki naj pokriva stroške za prehrano, ne pa tudi stroškov za vzgojo in nego otrok, saj te stroške v celoti .pokriva temeljna izobraževalna skupnost. Zato naj bo vzgoja otrok za vse otroke brezplačna. Diferencirala cena oskrbnega dne naj temelji na plačilni sposobnosti staršev. Če odpade na družinskega člana le do 300 din mesečnega dohodka družine,
naj taka družina ne plača oskrbe, temveč naj stroške pokriva občinska socialna služba ali temeljna skupnost otroškega varstva. Če znaša dohodek na družinskega člana 300 do 600 dinarjev mesečno, so starši obvezni plačati določen odstotek (10 do 20%) oskrbnine, vendar v nobenem primeru ne več, kot znaša otroški dodatek. Prispevek staršev naj se nato procentualno zvišuje vse do dohodka na družinskega člana v višini 1000 din, ko naj bi starši plačevali polno ceno oskrbnine, ki bo v letu 1972 znašala približno 300 din mesečno. Eventualne oprostitve oziroma znižanja te cene naj se individualno obravnavajo.
Gospodarska komisija je tudi predlagala, da bi bilo treba organizacijo vrtcev poenotiti ter
združiti računovodske in tehnične službe. Tudi vloga krajevnih skupnosti bi morala biti v organih upravljanja vrtcev večja.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta pa je tem stališčem dodalo še, da se sredstva, ki jih plačujejo starši, v nobe-
POHIŠTVO * v
nem primeru ne smejo prelivati
v osebne dohodke vzgojnega in drugega osebja, ki jih plačuje temeljna izobraževalna skupnost.
T.C.
S ŠKOFJA LOKA
V	škofjeloški občini se je zaposlenost žensk v zadnjih nekaj letih precej povečala. Delovne organizacije sedaj vključujejo 5.660 žensk, kar je natanko polovica vseh zaposlenih. Ob tem precej naraščajo potrebe po varstvu otrok; in to ne le v mestih, ampak tudi manjših naseljih, iz katerih se starejši vozijo na delo v večja središča, otroci pa ostajajo sami doma.
V	občini so pripravili program postopne razširitve mreže vrtcev, po katerem bodo letos pridobili nove prostore za varstvo 180 otrok.
(M)
• MARIBOR
Občinski sindikalni svet Maribor ima od letos naprej svoj počitniški dom v Seči pri Portorožu. V domu je 50 ležišč s primemo urejenim zemljiščem, v njem pa bodo lahko letovali člani zveze sindikatov iz mariborske občine in njihovi najožji sorodniki. Občinski sindikalni svet je sklenil, da bodo pri sprejemanju prijav upoštevali v prvi vrsti člane z nižjimi osebnimi dohodki. Tudi cena dnevnega penziona bo različna in bo znašala predvidoma 30 dinarjev za tiste člane, ki omajo manj kot 900 dinarjev mesečnih osebnih dohodkov na družinskega člana. Za tiste pa, katerih mesečni prejemki presegajo to vsoto, znaša oskrbnina 45 dinarjev dnevno. V tej ceni je vračunan tudi avtobusni prevoz v obe smeri. Prvi obiskovalci novega mariborskega počitniškega doma bodo prišli v Sečo 1. julija, sezono pa bodo zaključili 20. septembra.
D. P.
•	CELJE
Celjska srednja tehnična šola se je lotila gradnje dmge faze šolskih delavnic. Medtem ko so v prvi fazi dobili nove delavnice strojniki, bodo novi prostori namenjeni gradbincem.
Kljub gradnji pa je šola še vedno premajhna. Zaradi pretesnih prostorov morajo vsako leto odkloniti vpis več kandidatom. Če bodo šoli pomagali tudi drugi, predvsem sosednje občine, iz katerih je prav tako mnogo dijakov, potem bodo začeli nove šolske prostore graditi že prihodnje leto.
M. B.
•	ŽALEC
Na konferenci zveze mladine so spregovorili o problematiki učencel v gospodarstvu. Ugotovili so, da nit v zasebnem Sektorju niti v družbe nem niso izpolnjeni vsi z zakonoit določeni pogoji za učence v gospo darstvu. Niso dodedno urejena po godbena razmerja, niso dodednt urejene nagrade, kijih prejemajo, s< v večini primerov pod predpisanim višinami, mnogokrat pa vajenci de lajo tudi dalj, kot je to določeno Mnogo problemov pa nastaja tudi > zvezi z dopusti vajencev.
Na seji so mladinci sprejeli vrste pomembnih sklepov v zvezi s tem: vprašanji. Z njimi so seznanili tudi republiški zavod za šolstvo. Med drugim zahtevajo, da oddelek za delovna razmerja pri občinski skupščini bedi nad izvajanjem zakonskih določil. Vrsto problemov pa morajo urediti v delovnih organizacijah-Predvsem gre za vprašanja regresa za prehrano, za prevoz in za dopuste. Odločili pa so se tudi, da bodo ustanovili mladinski aktiv vajencev.
M.B.

*
NAJPRIMERNEJŠE
IN
NAJLEPŠE DARILO
KNJIGI TRAJNE VREDNOSTI
Fotomonografija
TITO
Zaradi velikega zanimanja smo se odločili za dopolnjen ponatis te priljubljene in lepe knjige. Foto-monograiija TITO je že v prodaji.
Naročilnica za Fotomonografijo TITO
cena 300.— din (vplačate lahko največ v treh obrokih)
Priimek in ime: .................:......
Poklic: .-......7.......................
Datum: .................. Podpis: ......
Naročilnico pošljite na naslov:
PARTIZANSKA KNJIGA
Vodnikova 43,61000 Ljubljana
*
*
4 N N N N N
5 *
%
*
a
*
*
a
*
*
o
«
n
:
*
*
*
e
:

— Bilten -kulturne akcije
-	Predlagamo, pravi Bojan Štih, da začne izhajati BILTEN KULTURNE AKCIJE. V njem naj bi kulturne ustanove zabeležile svoje zamisli o kulturni akciji in te naj bi se prek biltena tudi ovrednotile.
Podoben predlog so, kot vem, dali sindikatu tudi že predstavniki delovnih organizacij iz gospodarstva na nedavnem posvetu o kulturni akciji med delavci. Tudi oni so namreč ugotavljali, da je potrebno omogočiti izmenjavo izkušenj v kulturni akciji tako kulturnih ustanov kot delovnih organizacij in sindikatov, SZDL in krajevnih skupnosti, pa kulturnih skupnosti in zvez kulturno-prosvetnih organizacij.
-	Poleg tega, dodaja Štih, pa naj bi tudi tisk in RTV v svojih informativnih člankih ali oddajah seznanjala širšo javnost s kulturnimi akcijami in popularizirala zamisli, ki omogočajo večjo odmevnost kulturnih programov.
Naj torej tokratni prikaz kulturne akcije velja zamislim, naporom in rezultatom kulturne akcije Slovenskega ljudskega gledališča Celje. * * * v
GLEDALIŠKA KARAVANA - tako so domiselno poimenovali Mozirčani avtobuse, ki so doslej že devetkrat pripeljali iz Moziija in Sol-čave tamkajšnje ljudi na predstave v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Zdaj odpravljajo na pot n°vo, drugo gledališko karavano, ki bo vozila v oljski Talijin hram prebivalce iz Šmarskega,
Kozjanskega in Obsotelja. O tem in še o vrsti drugih zanimivih kulturnih akcij ali šele o njihovih zamislih pripovedujeta BOJAN ŠTIH, upravnik Slovenskega ljudskega gledališča in FRANCI KRIŽAJ, režiser, sicer pa tudi predsednik izvršnega odbora Temeljne kulturne skupnosti občine Celje.
Na sliki prizor iz celjske uprizoritve drame znamenitega angleškega dramatika D. H. LAWRENCEA „Snaha“. Za celjske gledališčnike je bila to pomembna kulturna akcija, saj so s „Snaho“ obiskali domala vse slovenske radarske kraje.
V gledališče in po nakupih
INDUSTRIJA
METALNIH
POLIZDELKOV
Slovenska Bistrica
proizvaja:
pločevino, trakove, rondele In rondelice, palice, cevi In profile,
žico, varilno žico in pletene elektro-vod-nike,
okna, vrata, fasade In nosilne konstrukcije
iz aluminija in vseh standardnih aluminijskih zlitin.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM!
' "" "
O IZROČILU IN TRADICIJI
Celjskemu gledališču za dodatno obeležje ,, ljudsko ‘‘ni potrebna demagoška kulturna akcija. „Ljudsko“, to je njegova lastna zgodovina, lastno izročilo dvajsetih let. Ko je v zlatem obdobju tega gledališča pred petnajstimi leti pokojni Herbert Gruen formuliral to gledališče kot ljudsko, ga je nemara prav njegova široka povezanost z zaledjem obvarovala težav, ki so v tistem času botrovale ukinitvi nekaterih gledališč na Slovenskem.
-	Neprestano se preizkušamo v tem, pravi Bojan Štih, da bi se prebili iz ozkega kroga mestnega prebivalstva in se povezali s širšim območjem, zlasti z delavstvom in prebivalstvom s kmečkih področij . ..
-, Bili so časi, pravi Križaj, ko je to gledališče gostovalo kar s polovico svojih predstav, to pa je bil za gledališki kolektiv izreden napor... Danes odigramo četrtino predstav na gostovanjih, ostale doma. Toda zato poizkušamo pripeljati v našo gledališko hišo čimveč gledalcev iz krajev, kjer imajo zelo slabe kulturne dvorane. ..
Nič več osamljeni
-	Občutek imam, pravi upravnik celjskega gledališča, da se je z ustanovitvijo kulturnih skupnosti okrepila vloga gledališča. Prej so marsikatero težko uro gledališčniki preživljali sami, zdaj so tu nove povezave.
In še ena njegova ocena, ki nas lahko opogumi S tehnično inteligenco, ki je v sestavu organov kulturnih skupnosti, kulturni delavci imenitno sodelujejo.
V___________________________•	________/
S svojimi predstavami je lani
. . Celje obiskalo 30 različnih
rajev. Tri četrtine predstav
v domači hiši, a te pred-ave niso namenjene le Celja-om. Prizadevajo si pripeljati v p i. o gledališko hišo čim več Judi iz širokega zaledja Celja, im več predstav posredovati , °vuim kolektivom. Mozirska oif.^ka karavana, o kateri je j y°ril Križaj, je uspela zaradi . rega sodelovanja s tam-srJf i 0 kulturno skupnostjo. S od p°.vanicm organizacij SZDL i. . elja vse do Dravograda so dai---a ^30 žena pripeljali v glejte dvakrat po 450 žena. im ?S na železničarjev so ŽTp1 vključno predstavo za n ’ Za kolektiv Tovarne kova-Zr » orodja pa so gostovali v razi' delovni kolektivi svoja D 1Cna praznovanja vedno bolj stavi6!0 z gledališko pred-
zndvo ^n5st celJskih podjetij je otr ,° leto odkupilo za svoje čeVe 6 kar 44 predstav Žmav-
tenn“”P°mače naloge na P°*
liio š	.e da si v gledališču že-
lektiv k’ čimveč delovnih ko-niihn°u Pitalo stalen abonent Op Vl° predstav. Letošnji dan kra;?a u°do praznovali skupaj s prJ Vno. skupnostjo Turnišče v fienia Uliu> s predstavo Tur-Va »Mesec dni na kmetih11.
tud^0ctSOielu!ej° tudi s šolami,
razveseli°k0Vlr!imi’ kar Je zelo okvir,. J"0'. Msako leto imajo v slavisti s Etičnega društva s n°ve sezone^0' ° programu
SODELOVANJE Z AMATERJI
Posebno ponosni so na kulturno akcijo, ki velja sodelovanju z amaterji. V sodelovanju z ZKPO Celje so organizirali poseben abonma za amaterje iz širokega celjskega zaledja vse do Šmarja na Kozjanskem.
Po teh predstavah sledijo razgovori amaterjev s člani ekipe, ki je predstavo oblikovala, pravi Štih. Dovolimo jim tudi oglede vaj. Sprvg smo bili pesimisti, saj je bil dolga leta velik prepad med poklicnimi in nepoklicnimi ljubitelji gledališča. Preizkušnja pa je za nami. Mi smo dobili nadvse zvesto publiko, slišimo pa, da so tudi amaterji s to akcijo zelo zadovoljni.
INDUSTRIJA V GLEDALIŠKEM PREDDVERJU
V "gledališkem preddverju razstavljeni industrijski izdelki, ki imajo oblikovalno vrednost, tudi to je kulturna akcija. Prva je bila lani na vrsti razstava Zlatarne Celje, in to v času vpisovanja abonentov. Tako so si jo ogledali abonenti gledališča, med tistimi, ki so prišli le na razstavo, pa so se mnogi zainteresiran tudi za gledališče. Zdaj je v zgornji avli razstava Tovarne kovanega orodja Zreče. V dogovom pašo še z drugimi, saj bi v sezoni lahko imeli vsaj tri, štiri razstave.
„SNAHA“ NA GOSTOVANJU MED RUDARJI
Uprizoritev čudovite dramske freske iz rudarskega življenja
„Snahe“ D. H. Lavvrencea je svojevrstna kulturna akcija. Na željo gledališča je patronat nad temi predstavami prevzel RO Sindikata industrije in rudarstva. Ob spodbudi sindikatov in samoupravnih organov so „Snaho“ odkupila mnoga podjetja. Tako je gledališče s to predstavo prodrlo v domala vse slovenske rudarske kraje, pa tudi v Prekmurje. Podobna akcija je zamišljena zdaj ob uprizoritvi „Tugomerja“, s katero bodo proslavili 100. obletnico slovenskega pisateljskega društva.
GLEDALIŠKO -NAKUPOVALNI DAN
Za prebivalce pasivnih in odročnih krajev Šmarskega, Kozjanskega in Obsotelja pripravljajo za novo sezono drugo gledališko avtobusno karavano.
- Na tem področju smo pregledali kakih 18 domov. Njihova adaptacija bi terjala velike investicije, pravi Križaj. Zato smo se odločili za gledališko karavano. Zamisel je dobila veliko podporo pri šmarski kulturni skupnosti, ki že zbira abonente.
Originalno pri tokratni zamisli gledališke karavane pa je to, da bi radi abonentom omogočili na dan obiska gledališča določen popust pri nakupih v nekaterih večjih celjskih trgovinah. V dogovore s trgovino bodo šli, ko bodo vedeli za število abonentov.
STIK S PUBLIKO
Stiku s publiko pa so namenjena vsakoletna srečanja abonentov z ustvarjalci. Letos bodo povabili kar vse abonente. Dve brezplačni predstavi ob koncu sezone pa sta namenjeni pridobivanju novih prijateljev gledališča. Lani je pred gledališčem ob taki predstavi bil cel gozd koles, saj so ljudje prikolesarili deset in več kilometrov daleč, da bi mnogi prvič obiskali gledališče.
— Vse te kulturne akcije so enostavne, pravi Štih. Omogoča jih le
dobro povezovanje z obstoječimi samoupravnimi, kulturnimi in političnimi organizmi. Tu so možnosti še velike.
SONJA GAŠPERŠIČ
Za lansko razstavo Zlatarne Celje v prostorih Slovenskega ljudskega gledališča, ki si jo je ogledalo okoli 20.000 ljudi, je zdaj kot druga na vrsti razstava izdelkov Tovarnega kovanega orodja Zreče.
DRŽAVNA
ZALOŽBA
SLOVENIJE
RAZPRODAJO KNJIG
opozarja na veliko
—	Velik izbor leposlovnih, poljud-
noznanstvenih in strokovnih knjig po znižanih cenah.
—	ZNIŽANJE ZA 50 DO 70
Velika razprodaja knjig Državne založbe Slovenije bo od ponedeljka, 17. aprila dalje v naslednjih knjigarnah Državne založbe:
LJUBLJANA (»Testni trg 26, Šubičeva 1, Celovška 163, Titova 711: KAMNIK, KRANJ, TRZ.IC, RADOVLJICA, BLED, JESENICE, CELJE, MARIBOR, BREŽICE, KOČEVJE, ČRNOMELJ.
ZA KRATEK ČAS
PODOBE
NAŠEGA
ČASA
— Vsi zbrani? se pozanima direktor.
— Vsi! prikimar sindikalni.
-	Predlagam,	da	kar
začnemo! predlaga predsednik DS. - Besedo ima naš direktor!
— Pravzaprav	bi	bilo
bolje, če bi imel besedo ti, se brani direktor. - Če že ti ne, pa vsaj sindikalni.
— Ti si nas sklical, ti imej besedo! ostaja predsednik DS pri svojem.
Tako začne direktor: — Za ta sestanek sem res dal jaz pobudo, pravi, — to pa zato, ker se bliža prvi maj. Delavcem smo nujno dolžni dati določeno orientacijo. Prosim, da predlagate, kako to opraviti.
— Jaz bi jim dal 28. april, predlaga sindikalni. — Zraven pa še K 15.
-	Na K 15 sem tudi jaz mislil, prikima direktor. -Po novem sporazumu bi lahko že za 1. maj izplačali vseh 60 starih juijev. Dal bom ustrezen nalog našemu računovodstvu. Ne vem, kaj misliš z 28. aprilom!
-	Če bi ljudem dali prost dan, bi imeli prosto od srede do srede, ves teden.
— To bi ljudem precej pomenilo, podpre predlog predsednik DS. - Ne bo jim treba jemati en dan dopusta ...
— Pa še sobota bi se tistim, ki bi vzeli dopust, lahko štela zraven, če bo uprava dosledna, ugotovi sindikalni. — Bili bi dvakrat udarjeni.
— Tisti dan bi brez nadaljnjega lahko dali zraven K 15, prikima direktor. — En dan produkcije gor ali dol, saj imamo že tako polna skladišča. Vendar vse to še vedno ni dovolj za določeno orientacijo naših delovnih ljudi. Treba bi jim bilo prebrati tudi kakšen referat. Jaz jim ne morem reči drugega kot kakšno besedo o nelikvidnosti in pomanjkanju
blaga ni več po sindikalni liniji, o tem, kaj bo nastalo iz ustavnih amandmajev, pa je zadnjič oni tovariš iz delavske univerze govoril tako učeno, da mi ni nič ostalo v ušesih.
- Ti?
— Ne vem, kaj bi bilo primemo. Razliko do sporazumov smo že izplačali; o tem ni več kaj reči, meni predsednik DS. — Lahko bi sicer rekel kaj o naši stanovanjski politiki, pa ne vem, če je primemo, ko so stanovanja dobili ljudje iz uprave.
— Mi morda kaj očitaš? zraste direktor.
— O, ne, tovariš direktor! odločno odkima predsednik DS.
— Kaj ni delavski svet glasoval za takšno delitev?
— Rekel bi lahko, da se je v zadnjih letih materialna osnova delavskega samoupravljanja bistveno okrepila.
— Ne boš! odkima direktor. - V resnici je šel proces v nasprotno smer. Okrepila se je moč bank. Pred vsakim izplačilom osebnih dohodkov moram osebno k Tomažu po denar. Če ne grem navsezgodaj, je pred vrati že vrsta. Krepitev je še vedno proces.
— Če je krepitev proces, bi lahko rekel vsaj to, da je materialno osnovo treba krepiti kot proces, ne!?
— No, to pa lahko rečeš, kako ne! Imaš še kakšno idejo?
repromateriala. To pa ni primemo za 1. maj. Lahko kdo izmed vas kaj več reče?
Ljudje napeto brskajo po spominu.
- Jaz ne! reče sindikalni. — Za gradnjo počitniškega doma ni sredstev. Dobrega
— Seveda je, kako ne!
Omizje utihne in poglobljeno razmišlja.
— Ti si na vrsti! reče direktor sekretarju osnovne.
— Nekaj bi že lahko rekel, se le-ta ojunači.
- Kaj bi lahko rekel?
— Ja, razširiti bi bilo treba vpliv delavcev na vse tokove razširjene reprodukcije. Kako to povedati?
— Kje si pa to prebral?
— V zadnjih aktualnih sklepih.
— Sem čisto spregledal.
Pa misliš, da je dobro to poudarjati prav za 1. maj?
— Ne vztrajam! Ne vem pa, kaj naj dmgega rečem, če misliš, da moram jaz na oder.
-	Kdo pravi, da pojdi ti? ! Gre naj tisti, ki lahko kaj novega pove! Ali lahko kdo kaj?
Omizje utihne, nihče se ne javi.
— Kaj, ko bi za spremembo poslali kakšnega delavca na oder? predlaga sindikalni.
— Kot koga? se zanima sekretar osnovne. - Kot člana sindikata? Mu boš ti pisal referat?
— Ne insistiram na tem aspektu. Lahko govori tudi kot član DS.
— Kaj pa kot komunist?
-	Lahko, kako ne! Ampak, ali imamo kaj komunistov med delavci?
-	Imamo dva, vendar sta oba vlakarja. Vsak dan lovita zvezo: ne bosta čakala ...
-	Kaj pa, ko bi dobil tisti človek besedo kot neposredni proizvajalec?
— To bi bilo še najboljše, če se gleda skozi prizmo 1. maja. A kaj naj pove, kaj mislite? Predlagajte!
Nihče ničesar ne predlaga.
— Če nima nihče nobene ideje, reče direktor. — Potem zaključujem sejo. Tu pri meni bi se zbrali spet jutri. Vi pa medtem razmišljajte o tej stvari.
VINKO BLATNIK
B
Že nekaj let se vozniki Cestno transportnega podjetja v Ilirski Bi- j strici sprašujejo, kdo bo ukinil nemogoč ukrep, ki so ga sprejeli pristojni organi, da se šoferji po končanem delu ne morejo s kamioni vrniti v svoje podjetje.
Za kaj pravzaprav gre? Na relaciji ceste Postojna-Rupa je promet omejen na 6-tonski osni pritisk. Podjetju Transport Ilirska Bistrica so na tej relaciji prepovedali prevoz tudi s praznimi vozili, čeprav ima že od osvoboditve svoje domovanje na tem odseku, torej v Ilirski Bistrici. Tu imajo urejene svoje delavnice in strokovno organizirane službe, ki skrbjjo za urejenost voznega parka, za organizacijo dela in za podovanje nasploh. Prepoved onemogoča podjetju racionalno podovanje.
Prevoz je prepovedan tudi spraznim i vozili, češ da je zaradi dinamičnosti faktorja praznega vozila cestišče še bolj prizadeto, kot z naloženimi vozili. Če podjetje plača penale 17,50 din za enkratno prevoznino na vozilo, se tak prevoz vozila dopušča kot upravičena vožnja. Te penale fakturira podjetju Cestno podjetje Koper, kajti v njegovo področje sodi tudi vzdrževanje te ceste, oziroma omenjena relacija. Cestno podjetje Koper trdi, daje le operativni in izvršni organ, da pa take prepovedi sprejemajo pristojni organi v republiki. Cestno podjetje Koper je za pametno in skladno rešitev tega problema, zato se vprašujemo, zakaj pristojni organi v republiki zavirajo, da bi se to vprašanje ustrezno rešilo.	J. PEČNIK.
HSSSSSSS3HB
r/i/iHJ
POHIŠTVO
NAGRADNA KRIŽANKA CANKARJEVE ZALOŽBE
NAGRADE: 1. do 5.: zbirka knjig, 6. do 10. nagrada: polletna naročnina na Delavsko enotnost.
Rešitev pošljite na naslov: ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/II do srede 10. maja 1972. Na ovojmeo napišite: Nagradna križanka. Izid žrebanja bomo objavili v soboto, 13. maja 1972.
C
ZALOŽBAl
DRuao
IME ZA ISTANiML
KDcR, m ZAvAROvAH
MS,oRE-
PA
PAPIGA
hribrki
točaju
NAPAČ-
NOST*#
SNA®
m ožina
u NA MALA7I
ANTON
OCVIRK
LETOPIS
Roto-
bOR6A
OKAMENE-IA SMOLA
VRSTA
kamele
VRSTA PRASKA, MoP 80BC,
SESTAVIL'
a.N.
IftP.LUKA
NAOTolUI
-H0NŠU
napadalec
NAtoUTiČ
OSEBNOST
ŽENSKI KIP torsTtbER
Z&OR SEDMIH PEVCEV
ANTON
NETFflT
X. IMfc
(PRfSST
tiUBEZBI-SK0 PESNIŠTVO
MESTECE
BLIZU
ZADRA
Brus, o
IMG ZA SIAM
GL. MESTO BAMNS, DRŽAVE
UJEVIC
ZAVRAČANJE, ZA-
VRNlTEV
TUJE
M, IME
' !
WDi MB*.
JES.HoKKJ.
TRENERJA
KLINARJA
&£ Ab-NOST
Ži‘.'oAAD/
RflMflvic
LETOVIŠČE
BUZ.U
K0PRR
NIKOLA
TESLA
ZNAMKA
ftNčL.MgTOC,
UDflFEC Z MORO
OTROŠKA
S«
DRŽAVNI
loRPČUN
SADNO
DREVO
DVOJICE
DRU«) IME ALBANCEV
NEZNANEC
ime m.
I-LVNNA
DEL
PANJA
REKA’
OSNOVA
PISANJA
PRITOK
VOLGE
STR-NE
NOVŠfiK
LUTECI3
Petrovič
čkrlja
flTATURK
JA CA. cn-pK
GL. MESTO SANE
MER .ENOTA ZfiTLRK
VEČERNA
ffllREDtTEV
VEZNIK
TovrsinA,
OBMOČJE
LASULJA
odposla-
nec,
OGLEDUH
C0RPS DIPLOMATE
OBRAT
Anton
Aškerc
Fizmctgoa
FZM,RASTI
HRV.NMtoJUl
VRSTA
SRENCICE
nabkvaza
stiskanje
RADO
MURNIK
Gl. mesto
ETIOPIJE
OKRAS KOR. STEBROV
poškodba OD MRAZA
UMI*. PROF. PALEOONTO LOG (DR. SREČKO)
STRAN PRED NASTofbM
PLANINSKA
ŽVEZfl
AMERIŠKI
Publicist
[Con RAD,
JoTTEAl
PRITOK DONAVE NA BAVARSKEM
CAKffDZE
2ASTW|-TEV £W-SUNAM
KOVČEK
ZAT0ALE-
1N&TD-
'PTIČJE.
KRILO
DEL.
Pohištva
Doiffl Resa ffil KUSU
konec
Polotoka
NAJSTfiR.
SEOL.DO&A
Ciril
CVETKO
rekavsa/.
RANČI JI
MUSU M. M.IME
IVCRJvA
ttoSen
&REZ?R.
UUD5TV0
10 o
mišičasti ■FILMSKI „ 2-JEZDNlK
SLAVNI
nem"suj
Filozof
SUROVINA ZA CEMENT
GAMAŠE
[SMETANOVA
OPERA
MESTECE.«!
SttiŠUOGoRč
ALFRED
NOBEL
TANKA K0l> CA, OPNA
Spomla-
danski
MESEC
PRAJE»V. TUM NA
NAlW ritij
INDUSTR.
HASTunA
ŠPfoM
Pokra -2!N£L
NIZOZEMSKfl
TUlhOAM, KRSTA ČAJA
EDO
MIHEVC
IGRA Ijft &RE.C0
VRSTfl
VRBE
LUNINO
ŠTEVILO
ANGL .PUM. NAZIV
£visama Nota c'
AH.PlSATB)
MESTO V ŠPANIJI
JAHA.OTOK
nekd. Rusm VLADAR
GR.BOC
VETROV
Konica
VPAD,'
vdreoe
obveščevalna sue-BA V ZDA
GR. ČRKA
KOVAN
denar,
Kovanec
Mosu>/.
narodna
Rrmija
POSEBEN STROJ ZA &šc,SNEaA
OZ.ZAIMEK
PRIPADNIK LABURISTIČNE StajNKE
GR.bOGI-
m
DOUGLAS
stališče,
PRISTOP
DUŠIK
FOSFOR
Staro-
grški
GEOGRAF
VRSTA
Metulja
navidezna
Pot
sonca


::.š§šSsšv
ŠPORT
REKREACIJA
POKAL ZA JAVOR IN PROSVETNE DELAVKE
/WWVWWSAAAA/WWWVWWWWSAAAAAAAAAAAAA/WWWWV
y nadaljevanju tradicionalnih DŠI postojnske občine je bilo Pred kratkim zaključeno tekmovanje v namiznem tenisu za moške in ženske. V tej disciplini je sodelovalo 42 igralcev in Jgralk. Tekmovanja so se odvijala v prostorih gimnazije, organiziralo pa jih je ŠŠD „Burja“. Sodnika sta bila Mislej in Zaha-rija.
V namiznem tenisu je letos sodelovalo v moški konkurenci 11 ekip, v ženski pa tri. Pri moških so bile tričlanske ekipe razdeljene v tri skupine. Iz vsa-
SEME SADIKE MENGEŠ
ke skupine se je zmagovalna ekipa uvrstila v finale, drugo-plasirana ekipa pa v mali finale za razvrstitev od 4 do 6 mesta.
V	A skupini je zmagal Javor Pivka, drugi je bil SGP Gradis. V B skupini je zmagalo ŽTP, Skupščina občine pa je bila druga. V C skupini sta se v na-dalnje tekmovanje uvrstili ekipi Nanosa in HGP Kras.
V	finalu so zmagali j avorci — lanski zmagovalci, ki so premagali vse svoje nasprotnike in tako ponovno osvojili pokal ObSS Postojna. Ekipa je nasto-
pala v postavi Dekleva, Glažar in Smrdelj. Na drugo mesto se je uvrstilo ŽTP Postojna, na tretje Nanos, četrta je bila SO Postojna, peti Gradis, šesta je ekipa HGP Kras itd. V moški konkurenci so ostali nepremagani Glažar iz Javora, Žbogar iz ČTP, Kogovšek iz Nanosa, Ke-nič in Transtavta itd.
V konkurenci ženskih ekip so letos tekmovale tri ekipe. Tudi letos so zmagale prosvetne delavke, ki so v vseh srečanjih zmagale. Ekipa je nastopila v postavi Inocente, Bilač in
Bravč. Na dmgo mesto se je uvrstila ekipa SGP Gradenj, na tretje pa Nanos. V ženski konkurenci so bile najboljše Incente, Bilač in Borovičanin.
Po petih končanih disciplinah pri moških (šah, keglanje in namizni tenis) ter pri ženskah v kegljanju in namiznem, tenisu, vodijo gostinci HGP Kras z 24 točkami, drugi je Nanos 18 točk, tretje SGP Gradnje 16 točk, četrti Javor 13 točk, itd.
Ed.

V svojih drevesnicah gojimo velike količine drevesnatih rastlin.
Naše sadike so primerne predvsem za pogozdovanja, za javne nasade in vrtove, za nadaljnjo vzgojo v drevesnici in za saditev živih mej.
Čestitamo za praznik dela — 1. maji
AV^A^AAA/W^rvWV^^ArvWWVWVVWWWWWWWVWWW/'AA
STRELCI EMO NAJBOLJŠI
Strelska družina Tempo iz celjskega podjetja EMO je dosegla letos izreden uspeh. V občinskem tekmovanju v stre-Janju z zračno puško je dese-efica tega podjetja dosegla Preo mesto in premagala med rugimi znane strelce Celja in Kovinarja iz Štor.
PM Ta uspeh celjskih strelcev MA ni slučajen. Vodja strelcev Marjan Cvek ima v podjetju vso P?dp°ro in razumevanje. Imajo edini v Celju primemo dvorano
za vadbo. Sočasno pa so v zadnjih letih edini pripravili izbirno tekmovanje v svojem podjetju pri mladincih in iz številnega članstva dobili novih moči za prvo moštvo.
Rezultati občinskega prvenstva so bili sledeči: moštva — Tempo 10173, Celje 10122, Kovinar (Štore) 10119, Avto Celje 7972, Miličnik 6901, Celje II. 6056, Ingrad 5400, Vojnik 2759.
Najboljša deseterica posa-
meznikov je sledeča: Seršen (Celje) 1081 od 1200 možnih, Strajher (Tempo) 1071, Dečman (Kovinar) 1063, Petrič (Tempo) 1059, Jager (Celje) 1056, Dobovičnik (Ce) 1054, Brečko (Ko) 1053, Jeram (Celje) 1053, Hočevar (Tempo) 1045, Petrovič (Tempo) 1039.
Ekipa Tempa iz celjske emaj-limice se bo tako uvrstila na republiško prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško.
J. KUZMA
CELJSKI ŠOFERJI NAJBOLJŠI NA MADŽARSKEM
e
•
e
e
•
e
:
e
e
:
e
e
:
e
e
Kmetijski
kombinat
PTUJ
obrat
Tehnoservis
Čestita vsem
DELOVNIM LJUDEM ZA DELAVSKI PRAZNIK — 1. MAJ!
S
8
e
e
e
•
e
I
•
e
e
e
•
e
•
e
e
•
e
e
•
e
«
•
e
e
•
$
OBČINSKI SVET
ZVEZE SINDIKATOV POSTOJNA
Zeli ob i. maju vsem
DELOVNIM LJUDEM
ŠE VELIKO USPEHOV!
snfo -e^? celjskega zdmženja p . ih avtomehanikov, dru-o Ce elani celjskih podjetij, so aosegli v nedeljo velik uspeh na Madžarskem. V mestecu oezseku so sodelovali na tradi-onalnem turističnem rallyju v °hkurenči najboljših vozačev
iz Madžarske, Avstrije in Čeho-slovaške.
Celjani so dosegli že v tretje ekipno zmago in osvojili prelep prehodni pokal v trajno last. Ta uspeh so letos priborili celjskim šoferjem tile tekmovalci: Kategorija do 900 ccm: 1.
Grum Jož e ^ 2. Kranjc Franc, 4. Bogomil Špolarič; kategorija 900 do 1400 ccm: 3. Ivan Gumze, 5. Vlado Planinšek, 6. Simo Žirovnik in 7. Janez Hartman; kategorija nad 1400 ccm: 4. Slavko Pinter.
Omembe vredno je, da je ta ekipa celjskih šoferjev in avtomehanikov združena v sekciji za turistični rally in pobudnik vseh tekmovanj na celjskem področju.
J. KUZMA
»••••••eeeeeeeeeeeeeee
• DRAVOGRAD
V nedeljo, 23. aprila, se bodo v Dravogradu občani na referendumu odločili o uvedbi krajevnega samoprispevka za graditev prepotrebne telovadnice in še enega vrtca. Nekaj denarja so za gradnjo telovadnice zbrali z združevanjem sredstev delovnih organizacij, vendar premalo in osnovna šola „Neznanih talcev" je, čeprav je bila zgrajena pred leti, še brez telovadnice. Dravograd telovadnice sploh nima in skoraj 600 šo-"larjev telovadi jeseni, pozimi in spomladi v tesnem in temačnem šolskem hodniku. Če bo krajevni samoprispevek v nedeljo sprejet, bi tako s prispevki občanov v petih letih zbrali nad 1,300.000 dinarjev. S tem denarjem bi zgradili telovadnico in novo vzgojno-varstveno ustanovo, saj so stari prostori vrtca že zdavnaj odiužili.
-ek
Igre OSS Grosuplje skozi vse leto
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Grosupljem vsako leto oiganizira sindikalne športne igre. Igre so .bile vedno organizirane v obliki turnirjev v mesecu oktobru, ko občina Grosuplje praznuje občinski praznik, trajale pa so teden dni. Čeprav se je športnih tekmovanj v zadnjih letih udeleževalo vedno več delovnih kolektivov in posameznikov, so tekmovanja trajala premalo časa, da bi zmagovalci bili vedno res najboljši.
Na zadnji seji je komisija za šport in rekreacijo sklenila, da bo v letošnjem letu organizirala športna tekmovanja skozi vse leto in to po liga sistemu. Poleg tekmovanj v kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu bodo letos organizirali prvenstva tudi v malem nogometu, odbojki in namiznem tenisu posamezno.
Vsekakor bo tak način tekmovanj veliko pripomogel k množičnem vključevanju delovnih ljudi v tovrstna tekmovanja pa tudi rezultati bodo bolj realni.
Občinski sindikalni svet je že poslal razpise po delovnih organizacijah in ustanovah, tako da bodo že v mesecu aprilu pričeli s tekmovanji. Razveseljivo je dejstvo, da bodo nekatere delovne organizacije tudi finančno podprle realizacijo teh tekmovanj.
A. AMBROŽIČ
Podjetje storitvenih obrti
Kovinar
Čestita vsem delovnim ljudem za
DELAVSKI PRAZNIK
1. MAJ!
KOČEVJE
Prvenstvo grafičarjev v kegljanju
biki _ ^P°itnih tekmovanj je za letošnjo sezono konec. Šport-igrišča P. stavniki delovnih oiganizacij, se bodo preselili na bebnn * ^ s.? Pred durmi letne športne igre, na katere se bo po-10 temeljito pripraviti.
V Domu „Maksa Perca“ v Ljubljani bo 6. in 7. maja 1972 kegljaško prvenstvo grafičarjev Slovenije. Prvenstvo je postalo že tradicionalno, saj je vsako leto.
Moštveni naslov prvaka za leto 1971 nosi „Primorski tisk“ iz Kopra, najboljši posameznik pa .je predstavnik „Mladinske knjige“ iz Ljubljane, tov. Može.
Način tekmovanja je tak, da tekmuje 6 tekmovalcev po 200 lučajev. To je razgibana in zani-
miva športna panoga, v kateri vsak tekmovalec izkoristi maksimalno znanje.
Letos bo nastopilo skupno 23 ekip, kar je rekordno število. Srečali se bodo kegljači grafičnih podjetij Primorske, Štajerske, Dolenjske, Gorenjske, Pomurja ter Ljubljane, skratka iz vse Slovenije. Ob tej priliki se bodo srečali stari znanci in prijatelji, ki se ne bodo pomerili samo na tekmovalni stezi, pač
pa bo to priložnost za izmenjavo delavnih izkušenj in vzpostavljanje prijateljskih vezi.
Ker je :> tekmovanje vključeno res veliko število ekip, se bo to pričelo že en dan prej, to je 5. maja ob 15. uri, nadaljevalo pa se bo v soboto in nedeljo, obakrat s pričetkom ob 7. uri zjutraj.
Organizator letošnjega prvenstva je „Tiskama PTT“ iz Ljubljane.
Vsi, ki smo zaposleni v Ti-
skarni PTT, se zavedamo velike odgovornosti, ki smo jo prevzeli, ter upamo, da bo prvenstvo potekalo v redu ter da se bo tudi uspešno končalo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo podjetju „Contal“ iz Ljubljane, ki nam je v ta namen poklonilo lepe pokale, ki smo jih namenili zmagovalnim ekipam.
Za Tiskamo PTT: predsednik sind. org. JESIH LEOPOLD
r
V drugem kolu so bili Izžrebani
V DRUGEM KOLU SO BILI IZŽREBANI
Naročniki ki prejmejo kolekcijo proizvodov podjetja „DANA“ iz Mirne na Dolenjskem in brezplačno naš list za naslednjih 12 mesecev:
1.	Karel Rebernik, Suhi dol 137, 62381 Pod-goije pri Slovenj Gradcu
2.	Franc Brovč, Bistrica 101/D, 64290 Tržič
3.	Franc Bauman, Tabor 31, 61380 Cerknica
4.	Avguština Kladnik, Kranjska c. S 2, 61240 Kamnik
5.	Janko Tratnik, Ormoška 41, 69240 Ljutomer
6.	Magda Murat, Blaževa 3 , 64220 Škofja Loka
7.	Francka Zalaznik, Pregerjeva 53, 61000 Ljubljana
8.	Marjeta Korže, Lešje 16, 62322 Majšperk
9.	Slavica Meznarič, Strelci 4, 62282 Markovci pri Ptuju
10. Franc Gradišnik, TGA Boris Kidrič, 62325 Kidričevo
Zbiralca naročnikov, ki dobita kolo pony — izdelek tovarne UNIS-ROG:
1.	Vojko Vlachy, Zadružna 22, 61000 Ljubljana
2.	Feliks Bagar, Občinski sindikalni svet Ptuj,
'	62250 Ptuj
Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali po pošti. Dobitnika Rogovih pony koles pa prosimo, da se oglasita v uredništvu DE, Ljubljana, Dalmatinova 4.
v
Bobna sreče sta se minulo sredo vdrugič zavrtela. Žreb je izbral dva zbiralca naročnikov in deset novih in starih naročnikov. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo, vsem tistim pa, ki jim sreča tokrat ni bila naklonjena, želimo, da bi je imeli več v tretjem kolu. To bo 17. maja, ko se bosta bobna
sreče tretjič zavrtela, kajti imena vseh zbiralcev naročnikov in novih ter starih naročnikov so ostala v bobnih, vanj pa bomo dali tudi imena vseh tistih, ki nam bodo do 15. maja poslali bodisi zbrane naročnike bodisi se bodo sami naročili na Delavsko enotnost ter plačali naročnino za 12 mesecev.
V TRETJE KOLO
Tudi za tretje kolo smo pripravili bogate nagrade.
Tri glavne nagrade za zbiralce naročnikov: Zgodovina umetnosti (tri knjige: Slikarstvo, Kipar-stvo-Arhitektura, Uporabna umetnost). Tri zbirke, od katerih je vsaka vredna več kot 300 dinarjev, je podarilo Založniško grafično podjetje „Mladinska knjiga".
Pet nagrad za naročnike: pet bogatih kolekcij kozmetičnih izdelkov tovarne zdravil „Krka“ iz Novega mesta.
Pet nagrad za naročnike: pet bogatih kolekcij kvalitetnih vin Vina Koper, obrata Agrarie Koper.
Vsem izžrebanim naročnikom pa bo uredništvo Delavske enotnosti zagotovilo tudi brezplačno naročnino na naš list za nadaljnjih 12 mesecev.
Vnovič bomo žrebali v sredo, 17. maja ob 12. uri v prostorih uredništva Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4. Žrebanje bo javno, rezultate tretjega kola naše nagradne igre pa bomo objavili v številki našega tednika, ki bo izšla 20. maja.
KAKO IN KOGA NAGRAJUJEMO?
Prvi boben sreče je namenjen vsakomur, ki naroči Delavsko enotnost na dom in vplača za prihodnjih 12 mesecev celoletno naročnino 26 dinarjev. To pa je tudi boben tistih, ki so naročnino na Delavsko enotnost že doslej plačevali in so jo obnovili tudi za letos.
Drogi boben sreče je namenjen tistim, ki zbirajo nove naročnike na Delavsko enotnost. Pet novih naročnikov, ena srečka v bobnu sreče. Vsakdo lahko sodeluje v tej igri, le da zbere med svojimi znanci, prijatelji, sodelavci po pet novih naročnikov, ki bodo poravnali naročnino na naš list za 12 mesecev. Za vsakih pet na novo zbranih naročnikov pa bo vsak zbiralec razen kupona v bobnu dobil tudi lepo knjižno nagrado. Zato pohitite in zberite naročnike. Čim več novih naročnikov, tem več možnosti, da boste izžrebani. Najvažnejše je, da vsakih pet na novo zbranih naročnikov prinese nov kupon v bobnu sreče, vsakih pet novih naročnikov pa prinese tudi lepo knjižno nagrado.
y
f,
KAKO ŽREBAMO?
Žrebanje je javno in enkrat mesečno v prostorih uredništva Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4, in sicer med 15. in 20. v mesecu. Imena izžrebanih nagrajencev so objavljena v Delavski enotnosti hkrati z razpisom novega nagradnega kola, in to med 15. in 25. v mesecu na zadnji strani našega tednika.
Vsi, ki smo jim namenili bobna sreče, lahko sodelujejo do konca naše nagradne igre, to je do 20. novembra letos, ko bo časopis Delavska enotnost praznoval 30. obletnico izhajanja. Pravico do nadaljnjega žrebanja izgubijo samo tisti novi in stari naročniki, ki so že bili izžrebani v enem od prejšnjih kol.
Zbiralcem novih naročnikov pa se uniči samo tisti kupon, ki je bil izžreban, vsi drugi pa ostanejo v bobnu do konca igre.
TEKMOVANJE
ZA OBČINSKE SINDIKALNE SVETE
Posebne nagrade smo pripravili v naši nagradni igri tudi za občinske sindikalne svete, ki širijo svoj list , .Delavsko enotnost" med članstvom. Nagradili bomo:
—	občinski sindikalni svet, na katerega območju se bo letos najbolj dvignil odstotek naročnikov na Delavsko enotnost v primerjavi s številom zaposlenih;
—	občinski sindikalni svet, na območju katerega se bo letos najbolj dvignilo absolutno število naročnikov.
Podatke o naraščanju števila novih naročnikov bomo objavili v Delavski enotnosti sredi maja. Prve nagrade pa bomo podelili ob koncu junija letos. Za to priložnost smo pripravili dva družinska šotora. Vrednost nagrad bo naraščala, dve največji nagradi smo pripravili za sklepno slovesnost ob 30. obletnici Delavske enotnosti. Nagradili bomo tista dva občinska sindikalna sveta, ki bosta tedaj na vrhu lestvice, se pravi, ki bosta zbrala največ novih naročnikov.
ŠE VELIKO PRESENEČENJE
Potrudili smo se in v sodelovanju ter z razumevanjem različnih podjetij pripravili še veliko presenečenj. Vsak . mesec novo žrebanje, vsak mesec nove nagrade! Bobna sreče se bosta vsak mesec zavrtela, in sicer vse do 20. novembra letos, ko Delavska enotnost praznuje 30. obletnico svojega rojstva. Tudi vi se uvrstite v krog njenih prijateljev, postanite bralec našega tednika, naročite se nanj! Razen tega, da vas Delavska enotnost sproti seznanja z aktualnimi dogajanji v vašem kolektivu, v vaši občini, v vašem kraju in v vaši organizaciji, vas vsak mesec tudi nagradi. Ne pozabite: razen zanimivega branja vam Delavska enotnost daje možnost, da postanete dobitnik lepih in bogatih nagrad.
Postanite prijatelj Delavske enotnosti, ki izhaja že 30 let, sodelujte v naših nagradnih žrebanjih!
V maju novo žrebanje, nove možnosti, da dobite lepo in bogato nagrado.
Ne pozabite: Delavska enotnost prinaša vsak teden veliko zanimivosti, vsak mesec pa vas tudi nagradi!

VINAKOPER
iU*S*0 V'NO SLOVE*^
AGflARIA KOPER JC<JOSi.A»tJA
NAROČILNICA ZA ZBIRALCE NAROČNIKOV Ime In priimek	Naslov	Podpis
1 ..........................................-................
2 .................................-.........................
3 ......................................-....................
5 ...........................................................
Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek in sam vplača naročnino za 12 mesecevna tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991
Ime, priimek In točeni naslov zbiralca naročnikov;
NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost
Ime in priimek:..............................................
Točen naslov: ...............................................
Naročnino zg 12 mesecev v znesku 26.-din bom poravnal na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljane, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991
_________________________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________________________________________
Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik P* POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 323-554, 316-695. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991. °,(Iil<’ |' račun pri Ljubljanski banki št- 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 1 din — Naročnin-	-«*—■«*— *	— ” ‘ll- —	-------*-— — —x-----------— ^
DELAVSKA
plačana v gotovini
št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 1 din Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana
^^^^'^s^^'^^^^Ws/\AV/vAAAAAA//vAAAA>W'A/WSAAAA/y7W\AA/\AAAA/WNAAAAAA/V\A/W\A/WV\/\A^AAAA/VWW\AAAA^^
/7VVWW\AAAAAAAAAA/WWVWWWWyVWWWWW\A^
KONFEKCIJE
MARIBOR, Pobreška cesta 20
NUDI MODNE BLUZICE, JUTRANJE HALJE, ŽENSKE OBLEKE IN KOSTUME, PRAPORE IN ZASTAVE V KAKOVOSTNI IZDELAVI TER SE PRIPOROČA CENJENIM STRANKAM ZA NAKUP.
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO! OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU!
TRGOVSKO
PODJETJE
MESO
MARIBOR
Kmetijska
zadruga
KMETOVALEC
Ljutomer
ČESTITA
ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ —
VSEM DELOVNIM
ljudem
IN POSLOVNIM PRIJATELJEM!
KREDITNA BANKA PTUJ
SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA DELAVSKI PRAZNIK —
1. MAJ!
»INTES«
SOZG - PO Pekarne Vinko Reš Ptuj
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
• Priporočamo
naše cenjene izdelke!
Skupščina
občine
GORNJA
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN NAŠIM CENJENIM STRANKAM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
, A^^AA/W^AAAAAAA/^/^/^AAAAA/^AAAAAAA/^/^AAAAAAAA/W^AAAA/‘AA^AAAA/WV\AAAAAAAAAA/^/\AA^AAA/\/\AAAAAA/^V^AA^AAA^/^AAy^AAAAA/^AAAA/ <
KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA
PRIPOROČA ZA PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE
• ODLIČNA PENEČA VINA
RADGONA MUŠKAT RADGONA CUVČE EKELLENTE CUVČE CREMANT ROSČE
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA
— 1. MAJ!
TOVARNA PLASTIČNIH IN KOVINSKIH IZDELKOV
JOŽE KERENČIČ, Ormož
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA —
L MAJ!

PREDSTAVLJAMO PROIZVODNI PROGRAM:
1.	sodobna plastična embalaža, plastinke za prehrambeno in kemično industrijo,
2.	izdelki za avtomobilsko industrijo — od volanov do manjših plastičnih čepov,
3.	cevi za dreniranje — izsuševanje v različnih dimenzijah,
4.	ostali plastični izdelki za embaiiranje in gospodinjsko opremo — vedra različnih velikosti in kvalitete, PEZ dispenzerji za bonbone in plastični elementi za opremo gospodinjskih strojev iz »Gorenja« v Velenju.
VSEM' DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
> /VWVWWWVWWWWWWV\ '
Montažno podjetje »ELEKTROKOVINAR«
Ptuj, Zadružni trg 8
montaža termoenergetskih naprav — izdelava in montaža jeklenih konstrukcij in rezervoarjev — vodovodne instalacije in centralna kurjava, elektroinstalacije jakega in šibkega toka, klimatske in ventilacijske naprave — proizvodnja mikroelektrič-nih motorjev.
Servisi: elektromehanika, radio in televizija, avtomehanika, ključavničarstvo, kleparstvo, vodovod in centralna kurjava
Čestitamo za praznik dela — 1. maj!
GRADBENO PODJETJE
»»0 G R A D« Ormož
na posnetku predstavlja enega izmed objektov, ki ga je zgradilo -prvi hotel v Ormožu - in ki je temu kraju odprl turistična vrata. Podjetje trenutno gradi večjo poslovno stanovanjo stavbo sredi Ormoža, kar bo za ta kraj nova pridobitev.
PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA 1. MAJ — PRAZNIK DELA!
Proizvodno
transportno
podjetje
AVT0REM0NT
Gornja
Radgona
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
AAAAA/WWVWAAA/WWVWWW\AAAAAA/'VWWWWWWWWAAA/WV
volneno blago za moške in ženske plašče
volneno blago za moške in ženske obleke iz 100-odstotno čiste runske volne volneno blago za lovske obleke
najkvalitetnejšo volnico za ročno pletenje SCHBPJES v artiklih KOMPAS, JELKA, AHOJY in T|WEED
Kmetijsko zadrugo »DRAVSKO POLJE«
Lovrenc na Dravskem polju
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
WWWWWVWWWV'7WVVVN^^VVWWWVWVVWWWWV /•yWWWWW'yVWWWVWW' Z7VWVJWWW\t

JAAA^////^/^AA//^AAA/vAAyVWWS/WWWNA/7VWVSA/AA/WWN/WWWVWyAA/WNAA^VWVWW'AAAAAA/>AAAAA/W\AAA/\AAA^A/WWWWWV^^
ŠPEDTRANS
industrijsko
podjetje
tipk,
posteljne
MARI BOR
mednarodni in tuzemski transport
MARIBOR, MELJSKA C. 18
s podružnicami:
Novi Sad, Niš, Split, Ljubljana, MOnchen,
Sladki vrh, Teheran (Iran))
ČESTITA
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
> ^A/WyWWWWSAA^yWWWWWWWVWVWWWWWWVWVVV <
OBČINSKI SINDIKALNI SVET MARIBOR
SKUPŠČINA OBČINE MARIBOR
O
bavec

PLETENINA
OBČINSKA KONFERENCA ZKS MARIBOR
tovarna trikotažnega perila LJUBLJANA
OBČINSKA KONFERENCA SZDL MARIBOR
Čestita
delovnim
ljudem
IN POSLOVNIM
PRIJATELJEM
ZA
PRAZNIK DELA 1. MAJ!
OBČINSKA KONFERENCA
) VVVVNAAA/VVSAAAA/VNAVVVNAAA/
ZMS MARIBOR
Čestitamo vsem delovnim ljudem in
POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
OBČINSKI ODBOR ZB MARIBOR
KOLEKTIV
OBRTNEGA PODJETJA
»ČIPKA« Idrija
S VWNAA/WSAA/WWWWWWWWSAAVWWWWW^WWWWWV* <
strnjknplnst
drobna elektrooprema, kovinski izdelki in plastika MARIBOR, KAJŽARJEVA 3-A - TEL.: 21-486, 21-712
ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA I, MAJ!
čestita vsem delovnim
ljudem za praznik dela 1. maj ter jim želi še veliko uspehov pri uresničevanje družbene in gospodarske reforme!
Izdelujemo elektroinstalacijski material:
— vrstne sponke za preseke vodnikov do 240 mm2
£ VW\A/VWW7VWVWWVWW^
— signalne svetilke, signalne puščice, elemente za ožičenje, montažne elemente in drobni material za potrebe stikalne tehnike.
VSI NASI PROIZVODI SO VISOKO KVALITETNI. ZAGOTAVLJAMO PROMPTNO DOBAVO IN UGODNE CENE!
V^AAAAAAAAA/W^AAAAAAAA/•V^A/WWV^AAAA/•yWW^AAAAAAA/WWVV^AAAA/W^^yWWVVWWWW^/W, J
MARIBORSKA LIVARNA Maribor, Kejžarjeva 11
ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM
poštni predal 69 Telefon 22-963
> AAAAAA/WVWVWWWVWWWWVWWWWWWWWVWWWV
Skupščina občine SLOVENSKA BISTRICA
Občinska konferenca ZKS Slovenska Bistrica
Občinska konferenca SZDL Slovenska Bistrica
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenska Bistrica
Občinska konferenca ZMS Slovenska Bistrica
Občinski odbor ZB Slovenska Bistrica

vvvwvwvwwwv wvvyvwWW\A/^W'/VWV'/y'/WWWWVWVWWVW'/l/W\/W\A
Občinski svet Zveze sindikatov Idrija
Občinski svet Zveze sinikatov Tolmin Občinska konferenca ZKS Tolmin Občinska konferenca SZDL Tolmin Skupščina občine Tolmin Občinska konferenca ZMS Tolmin Občinski odbor ZB Tolmin
Gozdno
gospodarstvo
Postojna
čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj
čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj
Čestitajo vsem
DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
1 w^AAAAAAATA/WW\A/WW'V\AAAAA/WWW\A/%AA/WWWWW\/WWVWVWVWWWWWWWWWV V
I ',VSAAZVVV\/\/V\AA/V\AAAAAAAA^yV\AAAAA/V\AAAA/V\AAA/SAA/VNA/VVVV\AA/VV\AAA/VVV\AAA/VVVVV\AAAAi (,
TOVARNA
AVTOOPREME
PTUJ
Kolektiv tovarne čevljev
»JELEN«
TOLMIN
čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem za praznik dela — 1. maj!
PRIPOROČAMO SVOJE KVALITETNE IZDELKE!
Proizvodno podjetje »OLGA MEGLIČ«
PTUJ, Vošnjakova 6
Podjetje proizvaja
kovinske, plastične, šiviljske in
vrbopletarske proizvode.
Se priporočamo!
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj!
PRIPOROČAMO IZDELKE NAŠEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA:
— PROGRAMATORJE ZA REGULIRANJE DELOVANJA BRISALCEV VETROBRANSKEGA STEKLA IN IN VARNOSTNIH UTRIPALK
— VARNOSTNE PASOVE — OSTALO AVTOMOBILSKO OPREMO.
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA!
I >^Z'y',Zs^l^,^V\AZNAAAAZsAyNZsZ<AZV>AysZSZVNZVVNZSZSAyv^VSZVsZ^ZV'ZsZV,Vsy>ZNZV\ZVV\Z<AZ,«^#>ZVNAZNZVNZyVVNZNZ\AZsyNZVNZSZ\. J
Občinski svet Zveze sindikatov Ajdovščina Občinska konferenca ZKS Ajdovščina Občinska konferenca SZDL Ajdovščina Skupščina občine Ajdovščina Občinska konferenca ZMS Ajdovščina Občinski odbor ZB Ajdovščina
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM
IN DELOVNIM LJUDEM
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj!
/“>AAAAA/WWW\A. <
Vsem delovnim ljudem — članom sindikata čestita za praznik dela l- maj
Občinski
sindikalni
svet
Ljutomer
SPECIALIZIRANO TRGOVSKO PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM
GRAMEX
LJUBLJANA, Kurilitiška 10
VES GRADBENI MATERIAL ZA GRADNJO OBJEKTOV TER OPREMO KOPALNIC VAM JE NA VOLJO V EDINEM SPECIALIZIRANEM TRGOVSKEM PODJETJU Z GRADBENIM MATERIALOM GRAMEX.
ČESTITAMO
ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!
I 'vww^WW^AAA/\AAA/VWWW^AArVV^Av^/WWVWW\AAv/W\A/\A^r7^rv^rVWWWVVvvvWWWVWW^ <
Mesokombinat Perutnina Ptuj
Konferenca sindikata
čestita vsem delovnim ljudem, članom kolektiva in še posebej kooperantom za praznik dela — 1. maj!
HELIOS
KEMIČNA INDUSTRIJA
DOMŽALE
Za potrebe industrije in široke potrošnje proizvajamo:
—	osnovne temeljne barve in kite
—	emajle DOM, LUMALIN, LUMALIN EXTRA, TESAROL, TESOLUX, PIRATOL SUPER, za notranji in zunanji premaz
—	nitrolake in emajle za les in kovino
—	dvokomponentne lake in emajle za les in kovino
—	HELIOPOL (poliester) lake in emajle
—	eno in dvokomponentne kislinotrdilne lake in emajle NITROPLAST in HELIODUR
—	premaze za embalažo in kovinsko predelovalno industrijo
—	premaze za avtoindustrijo MOBIL in AVTOLUX
—	alkidne in disperzijske barve HELIODEN in HE-LIOPLAST
—	svinčene okside (minij, glajenko)
—	svinčeno belilo in sulfat
—	kromove pigmente
—	kazeinske in kolodijske barve za usnje
—	škrobe (krompirjev in koruzni) naravne in raz grajene
volan ljubljana
kersn ikova 6
Ljubljana
ZA PRAZNIK DELA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM!
? 'VSAAAAAAAAA/' y\A/'y\Ayv\Z^\AAAAAAAAAAy,y\AAAAA/WSAW\AA>AAAA/V ^
Gozdno
gospodarstvo
Ljubljana
Čestita vsem delovnim
LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM
ZA PRAZNIK DELA L MAJ!
C ^^^A/VSAAAAAAAAAA^AAAAAA/VNAAAAAA/VATNAAAAA/VVVVVVVVVV <
PODJETJE
VIČ
Ljubljana
čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj!
Delovni kolektiv VOLANA čestita ob prazniku dela 1. maju vsem voznikom motornih vozil in jim želi srečno vožnjo.
Renomirano ptujsko gradbeno podjetje
GP DRAVA
PTUJ
je doslej zgradilo za trg že blizu tisoč stanovanj Ob tem delovnem uspehu se pridružuje čestitkam za praznik dela - 1. maj!
ČESTITA ZA PRAZNIK DELA l.MAJ
GP »DRAVA« prav zdaj gradi v Ptuju nov del ptujske bolnišnice oddelka za kirurgijo
dekorativna
ljubljana, celovška cesta 280
SVOJIM CENJENIM SODELAVCEM IN POTROŠNIKOM ČESTITA Z.4 PRAZNIK DELA KOLEKTIV
y\AAAAA/ww\AAywwwvww' y /v'ywvwyv>y'7'y'Zy at\a/w\aaaaaaa/vwvwwwvwwwv\aaz y y'ywwywwwwvw7V7'zv'z,vwz z ■
»ZARJA«
trgovsko podjetje na drobno in debelo
Ormož.
nudi v svojih 69 poslovnih enotah cenjenim potrošnikom prehranbc-no blago, tekstilno blago, konfekcijo, gradbeni material, kurjavo, galanterijo, gostinske storitve in prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
KOLEKTIV	l
S
PODJETJA VAM ČESTITA OB PRAZNIKU DELA	i
IN SE PRIPOROČA	|
ZA VAS CENJENI OBISK!
ZAVAROVALNICA MARIBOR
■
obvešča,
da bo zaradi dobrega gospodarjenja v letu 1971 razdelila presežek iz življenjskih zavarovanj med svoje zavarovance v obliki udeležbe na dobičku in delno kot povišanje zavarovalnih vsot.
Vsi življenjski zavarovanci dobijo samo pri Zavarovalnici Maribor ob doživetju ali odkupu 6 %> na zavarovalno vsoto kot delež na dobičku. Razen tega se za 6 do 7 % povišajo zavarovalne vsote vsem, ki so postali naši življenjski zavarovanci od leta 1965 do 1971. Vsi upravičenci življenjskih zavarovanj dobijo ob nastopu zavarovalnega primera dodatne obresti 23 °/o in 6 % na vložena sredstva, zaradi devalvacije v letih 1965 in 1971.
ZAVAROVALNICA MARIBOR je tudi že do sedaj, t. j. od leta 1969, izplačala vsem življenjskim zavarovancem delež na dobičku, zato sklenite svoje življenjsko zavarovanje pri ZAVAROVALNICI MARIBOR.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
Avtobusni promet Maribor
Tržaška cesta 41
opravlja prevoz potnikov v mednarodnem, medmestnem in mestnem prometu, izlete po domovini in v inozemstvo, organizira letni oddih, prodaja avtobusne in letalske vozovnice, posreduje potne liste in vizume, informacije itd.
Poslužujte se naše turistične poslovalnice — TURISTAGENT, Partizanska cesta 46,
ČESTITA ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
> |/WWWWWVWW\AAAAAAAAAA/WVVWWVWWVVWWVWWW' <
Gostinsko podjetje
TABOR
MARIBOR, Jezdarska 7
< A/"^yv w y\/w^v /ww	s v ,
čestita za praznik dela, 1. maj!
Elitna konfekcija
NOVOST
Ljubljana, Čopova 9
čestita vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj!
Tapetništvo, dekoracije
v
Žimnica
f ■/WWVWW\AA/NAAAAA^A/WWWWVWWS/WWWWWVW\AAAA» <
LJUBLJANA
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ!
Gozdno gospodarstvo Maribor
Z GOZDNIMI OBRATI:
RUŠE • LOVRENC NA POHORJU • PODVELKA • OŽBALT OB DRAVI S MARIBOR S REKA-POHORJE • SLOVENSKA BISTRICA # OPLOTNICA • PTUJ • ORMOŽ
OBRATOM ZA GRADNJE OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV In
OBRATOM ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI
ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in izvaja lovski in ribolovni turizem.
PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
Vsem delovnim ljudem in poslovnim
€>
^^let prijateljem čestitamo
Zčtrija,_______ za praznik dela —
JK J- maj!
ELEKTROMONTAŽA
IGO
LJUBLJANA
Z
VSEM NAŠIM CENJENIM STRANKAM SE OB
naši dvajseti obletnici zahvaljujejo ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN SE ŠE V BODOČE PRIPOROČAMO.
TRGOVSKO PODJETJE
zarja
MARIBOR
elektroinstalacijsko
podjetje
Ljubljana, Rožna dolina
čestita za praznik dela, 1. maj!
čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj!
> A/VWWWVW\AAAA/V\AA/VWWVWWWWVW\AAAAAAAAWWW\ <
Splošna vodna skupnost
DRAVA-MIRA
MARIBOR
/
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
f ^AAAAAAAA/VWW\AA/\AAAAAAAA/\AAAAAAAA/WW\AAAA/WWWW /
TOVARNA STIKALNIH NAPRAV MARIBOR
čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem za praznik dela — 1. maj!
r y^AAAA/W^AryWVWWWW^AAAAyWW^AAA^VWWW^AAAA^y^AA^✓7W^-^^AyWWWW‘VWWW^ryWVWWW^r7^rv"7W'yV'VWW‘(»
B
IROSTROJ
podjetje za mehanografsko-tehnične storitve in zastopanje inozemskih tvrdk
MARIBOR, Mladinska 3, telefon 25-750
#	mehanografska organizacija
#	šolanje strojnih knjigovodij
#	tehnični servis na vsem področju SFRJ
Generalno zastopstvo: Buromaschinen-Export GmbH, Berlin - DDR
S ASCOTA
#	SOEMTRON e OPTIMA
#	CELLATRON
% konsignacijsko skladišče rezervnih delov
BIRO- OPREMA:
Generalno zastopstvo »Interreif« Wien
Tiskovine — drobna oprema, pisarniški pripomočki.
Organizacijska oprema za ERC, biroje in arhivsko službo — STAHLOF — SCHLUSSEL
Naprave za merjenje in registriranje časa, požarnovarnostni sistemi — SIMPLEX TIME RECORDER
Čestitamo za praznik dela — 1. maji
Elektrotehnično podjetje
BLISK
MURSKA SOBOTA
a
j
II
O
lili1
VODOVOD - CENTRALNO GRETJE - ELEKTROINSTALATERSTVO -STROJNA MEHANIKA - LIVARSTVO - KLEPARSTVO - SERVIS
čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj!
«
OPEKARNA KOŠAKI MARIBOR
šentiljska 116
Čestitamo vsem delovnim ljudem
IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DELAVSKI PRAZNIK — 1. MAJ!




čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj!
. #1*
^ '" r5-

HKRATI PRIPOROČAMO NAŠE KVALITETNE IZDELKE!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
PIONIR
NOVO MESTO
Kettejev drevored 37, tel. 21-826, telex: 33710
-	gradimo in projektiramo objekte vseh vrst
-	tehnični pregledi motornih vozil in servisi Zastava, Renault in TAM
-	harmonika vrata »Pionir«
-	montažne hale »Togrel«
• Se priporočamo!
ZA 1. MAJ — PRAZNIK DELA —
Čestitamo vsem poslovnim partnerjem
IN DELOVNIM LJUDEM!
MONTAŽNI STROP NORMA
OPEKARNA RADVANJE Maribor
sporočamo graditeljem, da proizvajamo polmontažne strope sistema norma skozi vse leto. Sprejemamo tudi opekarniška naročila v Gornji Radgoni
O Se priporočamo!
Čestitamo za praznik dela — 1. maj!


MESTNI SVET ZVEZE SINDIKATOV LJUBLJANE
Z MESTNIMI ODBORI:
•	SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA
•	SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI
•	SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
•	SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ
•	SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE
•	SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV
Čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. MAJ.
EXP0RT - IMPORT EN GROS - EN DETAIL
s poslovnimi enotami v: Mariboru, Dravogradu, Poljčanah, Prevaljah, Slovenski Bistrici, Šentilju v Slov. Goricah, Ormožu in Gradu Štatenberg
vam nudi celotno oskrbo s prehrambenim blagom dnevne rabe v svojih grosističnih skladiščih in v svojih prodajalnah širom Slovenije in Hrvaške
Na željo vas bodo obiskovali naši trgovski zastopniki
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik — 1. maj!

trgovsko podjetje no veliko in malo MURSKA SOBOTA
CENJENI POTROŠNIKI !
Obiščite največjo tehnično blagovnico severovzhodne Slovenije »Dom tehnike« v Murski Soboti!
V blagovnici dobite vse za obrt, hišno rabo, od igle do najzahtevnejšega orodja in stroja, ves gradbeni material, elektroinstalacijski material, vodovodni material ob vsakem času.
0 Vaš obisk pričakuje blagovnica »Dom tehnike« v Murski Soboti!
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ VSEM . POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM!
Cestno podjetje Maribor
MARIBOR
»FECRO«
KOLEKTIV TOVARNE KOVINSKEGA ORODJA
SLOVENJ GRADEC
ČESTITA
DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ!
ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJE TUDI OSNOVNA SINDIKALNA ORGANIZACIJA
DOMAČE IN TUJE KNJIGE. ŠOLSKE IN PISARNIŠKE POTREBŠČINE. MUZIKALIJE IN GRAMOFONSKE PLOŠČE
KUPUJTE
V POSLOVALNICAH
ZALOŽBE
»OBZORJA«
v Mariboru in Celju
, Čestita vsem delovnim ljudem
ZA PRAZNIK DELA — L MAJ!
I /'AyVWWW,^yVWWWWSAAAA/WVW'/WWWWWSA/WWVWW S
^-■INDUSTRIJSKO PODJETJE
M - METALPLAST
I RUšE-SMOLNIK 17-SLOVENIJA-JUGOSLAVIJA TELEFON: 76-105 BRZOJAV: »Metalplast« Ruše
Izdelujemo izdelke iz termoplastov in duroplastov za:
•	industrijo gospodarskih aparatov
•	za industrijo jakega toka elemente iz najkvalitetnejših termoplastov
£ elemente za proizvodnjo različnih vrst akumulatorjev
•	razne plastične artikle za široko potrošnjo
Vsi proizvodi so visoko-kvalitetnl. Termoplastične izdelke po želji tudi galvaniziramo, kromiramo in niklamo.
Priporočamo se za naročila industrije in trgovske mreže.
Zagotavljamo solidno kvaliteto, hitro dobavo in ugodne cene.
Čestitamo za praznik dela vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem!
I	i	5
PRIDRUŽUJEMO
se Čestitkam
ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
ZDRUŽENO PODJETJE : SLOVENSKE ŽELEZARNE
Podjetje za generalna popravila avtomobilov
»AVT00BN0VA«
MARIBOR. TRŽAŠKA CESTA
S. 0. P. 0.
ŽELEZARNA RAVNE \
TOVARNA PLEMENITIH JEKEL RAVNE NA KOROŠKEM
Čestita vsem delovnim ljudem
ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
IZDELUJEMO:
—	LITA
—	KOVANA IN
—	VALJANA JEKLA
založniško •n grafično PODJETJE
m

\
%
»POMURSKI TISK« v Murski Soboti
Čestita za praznik dela — 1. majj
1620—1970
350 LET KOROŠKEGA FUŽINARSTVA — 350 LET TRADICIJE V IZDELAVI ŽLAHTNIH JEKEL!
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ IN JIM ŽELI MNOGO POSLOVNIH USPEHOV ŽELEZARNA RAVNE, SINDIKALNA ORGANIZACIJA ŽELEZARNE RAVNE, ORGANIZACIJA ZKS ŽELEZARNE RAVNE TER ORGANIZACIJA ZMS ŽELEZARNE RAVNE
					
	B8Bi	■	■i	■■■	■■■■■■■i
STRAN 23

vvwvvwvvvvvvWNAr/v\^^vvvwWVVWVyWVWWW'/W\AAA/^A/WAAAAA//\/Wv/VW'/W^^/WW'^AW^/yy\/^^

frliims«
Zaščitni znak
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV
RACE PRI MARIBORU
NUDI SVOJIM POTROŠNIKOM BOGATO IZBIRO O SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN
•	SREDSTEV ZA IMPREGNACIJO LESA IN TEKSTILA
•	SREDSTEV ZA OPLEMENITENJE BETONA
ZA VSE PINUSOVE IZDELKE IN NJIH UPORABO SE OBRAČAJTE NA TOVARNO
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
Kmetijsko industrijski kombinat
Pomurka
MURSKA SOBOTA
s svojimi obrati:
-	KMETIJSTVO, RAKIČAN
-	SODELOVANJE S KMETI
-	MESNA INDUSTRIJA
-	TOVARNA MLEČNEGA PRAHU
-	»AGROMERKUR«
-	GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO
-	IZVOZ - uvoz
SE PRIPOROČA S SVOJIMI KVALITETNIMI PROIZVODI!
KOLEKTIV POMURKE ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
KREDITNA
BANKA ZAGREB
FILIALE 8 MARIBOR
PARTIZANSKA CESTA 3-5/II
ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
VELIKO IZBIRO STAVBNEGA POHIŠTVA, PARKETA, SALONITA, OPEKE, BITUMENSKIH IZDELKOV, TE-RACO PLOŠČ, CEMENTA, APNA, KERAMIČNIH PLOŠČIC IN OSTALEGA GRADBENEGA MATERIALA TER PREMOGA IN STREŠNE KONSTRUKCIJE PO NAROČILU
VAM NUDI
Smreka
MARIBOR
• PRODAJAMO NA DEVIZE Z 10-ODSTOTNIM POPUSTOM
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ!
Tovarna
umetnih
brusov
rS ^eJdLa-LeJuuL.
EXPORT-IMPORT
trgovsko podjetje s tehnično železnino in kovinskim blagom na debelo in drobno MARIBOR, Partizanska cesta 34

MARIBOR
nudi svojim cenjenim odjemalcem
bogato zalogo valjanih in vlečenih proizvodov črne metalurgije in barvastih kovin, široke potrošnje, instalacijskega in vijačnega blaga, orodja, ležajev, brusnih plošč ter elektro materiala.
čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj!
Obiščite tudi naše detajlne trgovine in veleblagovnico »MERKUR«, ki posluje na prodajni površini 8800 m*.
Za cenjena naročila se priporoča kolektiv
»JEKLOTEHNE«
Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 1. maj!
RIKO
ribniška kovinska industrija RIBNICA NA DOLENJSKEM
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA — 1 .MAJ!
^yyv'y^^V^^^VWyWVWV>'y7\Ay"7-V"yWWVW/WWV\AAAAA^yW'7VWWV'/V\/V /wwvwwwwww <
' VWWV/WWVAAAAA/W'AA/WS/VWW\AA/WWWWWVWWVW'A^WVNA^WWVWWWWWWVNAA ,
I
i
(