.«»i »obot, nedolj r u pr»wikoT. . ^ly eicept 8.1 saš Holid^. - PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški i» upravniàki prostori: M67 South Lawndala An. Off le. of Publiostlon: 1887 South Lawndala Ara. -Telephon«, Rockwell 4804 Cen. lUt» Je fS.08 lui™*. Mot Jumo M. ItU, »t UM u* am of c.—«c MmA t. im. CHICAGO. ILL PETEK. 11. APRILA (APRIL 11). ÎMI Subscription 96.00 Y..rly ÔTEV.—NUMBER 7a AceepUnce for m.ilii* .t .pecial rate of posta«« provided for to soction H08, Act of Oct 8. 1917. aatheria«! oa J un. 14, 1918. REGENT PRELOM MED RMADO V JUGOSLAVIJO! I ™v.£u i -rvih obmejnih bitkah je padlo več vojakov L« obeh straneh. Hitlerjeve čete vkorakale ^Ljubljano in Belgrad. Grška in angleška oborožena sila formirala novo bojno črto v jeverni Grčiji in se pripravila na spopad z femci. Angleži izgubili tri generale v Libiji Pomožna akcija za Jugoslavijo I ŠVICA. U. .pr-—Ogf-_fà Nicholas Horthy Ja odredil vkorakanj. j, t Jugoslavijo. se glasi ko videti prve filmske slike o nemških operacijah na jugoslovanskih in grških frontah. _____ _ Iz poročil v nacijskem tisku ,lo uradno poročilo la je jasno, kaj čaka Jugoslavijo, pptte. V posebni prokla- ¿e ^ poražena. Ta naglašajo Ekat.ro i. rog«nt na.lovil I zatiranje Nemcev v Jugoslaviji |U ljudstvu, la naglasll. da «j leta jgjg naprej in "nehva-rtdil to akcijo. da saščlii ležnost" Slovencev, ogrske pokrajina | ^ drugi strani pa naciji hva- lijo zadržanje Hrvatov. Tisk je med drugim objavil poročilo, da je 500 Hrvatov na Dunaju prikorakalo pred urad Baldurja von Schiracha, voditelja nacij-ske mladinske organizacije, in mu izročilo peticijo z apelom, iUo. ampak akcija ni naper-proti Srbom, s kat.rimi ho-tiv.li v miru v bodoč- rthy J. odredil invazijo Ju tU« po poročilih o obm.j ftkah med ogrskimi in Ju naskimi četami. v katerih «mnogo vojakov ubitih In naj se Hitler zavzame in reši aih oa obah straneh. (EVA. ŠVICA. 11. apr.— jinji list La Tribune de Ge ¡t objavil poročilo Is Ber éi to Hitlerj.ve čete vkora Hrvate, ki so žrtve srbskega po litičnega suženjstva in ekonomskega izkoriščanja. Peticija o-menja persekucije hrvaških na- _____________ cionalistov itt prosi Hitlerja, naj L^ijanoin Belgrad. (Poljih osvobodi izpod srbskega jar-ilu. ki ga J. poslala angle- ma in jim pomaga ustanoviti »opisna ag.ntura Reuters neodvisno in svobodno državo, adon. so nemika čete do- Radijska postaja je fcila ustavo Bitolja, mesta, ki lešl ▼ novljena v Slovakiji in s te pri ilalbansk« m.Je.) hajajo pozivi na Hrvate, naj da- ILIN. U. apr.—Nemški j0 brco dr. Vladimirju Mačku, kt ao matali bombe na Sa- svojemu voditelju, "ker se je griko luko pri Atenah, pridružil srbskim krivoprisežni-m ao padale na akladlšča koirf". On si ni upal iti niti v unetile požare. (Zagreb b|St močne srbske vp- DfE, U. apr.—Grške ln an- jaSe čete ao formirale novo radiu se je glasilo, da Maček ni-črto v aavernl Grčiji In se ma več pravice govoriti v ime-ivile na spopad s Hitlerje- nu hrvaškega naroda, nadalj-loroteno silo. ki se nahaja ▼ nje pa, da je 200,000 Hrvatov v i in solunskem distriktu. Združenih državah apeliralo na nsd Grki in Nemci so se Hitlerja za ustanovitev neodvis-vrsile v nekaterih krajih I ne hrvaške države. bolgarski mej L IND0N. U. apr.—Angleški «rad 1. prisnal, da Je nje-strategija v severni Afriki letak udarec. Trije gene-1U 2000 vojakov Je bilo ubl-bitkah i Italijani in Nemci Kavah v vzhodni Libiji, ■don. 10. apr. — Lord Moy-Snistet za kolonije, je dejal «niči lordov, da upa, da bo nka pošiljala orožje in boj- Hitler je dal državon Hrvatom Maček obrnil plašč po vetru! Bern. Švica. 10. apr.—Z Dunaja poročajo nacijski viri, da ao 4 » m s j d UUI UVflJv/ iipvijolVI vil if vam. sew fi® v lukt> ob Rdečem I nemške molorne čete nocoj oku-k« s«, prišle pod angleško pirale Zagrebf glaVno mesto Hr-¡f P° »^vidaciji Italijan- vaikC| toda ^ ^no so Nemci igüjyne y Eritreji. prispeh tja< ^ hrvaiki naciona- ■ ipiiopcil tj«, OU IU.UIU n.v.«..» ' • «"inja fašistična po- listi že prokUmirali "neodvisno ba/d v Kritreji, je bila hrvaško državo" pod vodstvom »J okupiraj po angleških dr> Antona Paveliča in njegovega pajdaša Egona Kvaternika, ki m* J«' na|)»»vedal, da bo gta bila oba obsojena na smrt k Roosevelt /brisal Uaradi sokrivde umora kralja ***rje z liste vojnih con, Aleksandra in sta ae do zadnjih ¡T ne mw«J° *«tr poslani dni skrivala v Italiji. PPjrmkM^mislu ameri-| Dr vladko Maček( gtari in zmerni vodja Hrvatov, ki je bil zadnje dve leti podpredsednik 1 ievtralnoBtncga zakona. »><-r Churchill je v parla- kmalu v akciji . ^ J<" Anglija parni kov od začet On je I izgubila tu iL/nunii 1 a r r zaanJe ave ,eu m rZL f ° ! jugoslovanske vlade in ki je pred »razpolag, Angl.j, deset enim tednom prevzei i,to meato : J"1'1 1^'J »n da bo-|v novem Simovičevem kabinetu —je takoj priznal novo vlado v Zagrebu. Ce je to rea, je senza-C"': parn,k"v ,Kl za6ei"|dja prve vrste, kajti dr. Maček ^ kupna t,„iaia teh jeL je oglašal kot velik sovražnik milijone ton dr. paveliča in je oatro žigoaal ■T J tuiiV naglaSil, da teroristično t a k t i k o hrvaških 5 »'olajša morske ekstremiatov. Ampak nacijska -"^j^prav s tem agentura Internationa les Nach-francoskimil richtcn Buro poroča, da je dr. Maček zdaj pozval Hrvate, naj podpro neodvisno državo in njeno vlado, na katere čelu sta dr. |f*«nika. nalože- Ante Pavelič, predsednik, in dr ^Snim mate-1 Egon Kvaternlk (v Franciji in Italiji znan kot dr. Kramer), podpredsednik. Zagrebčani ao z velikim navdušenjem pozdravili novo vlado. (Gornje j« Hitlerjevih na-fjfratijah nem-jotjev in Muaaolinijevih failatov. Paveličevi nacionalisti ao eno-stavno fašisti ali "muaobranci" in "neodvisna" Hrvaška bo eno-' 'magah vlgtavno Hitlerjeva vazalka oziro-S"7,v,l« Keporter-1 ma druga Slovakija—Opomba a ■ imeli pnli-) uredništva Prosvete.) Domače vesti Poalanlkov apel Chicago. — Br. Vincent Cain-kar je 10. aprila prejel od jugoslovanskega poslanika Konštan-tina Fotiča v Washingtonu dolgo brzojavko, v kateri poroča, da se je obrnil na ameriški Rdeči križ in dobil zagotovilo, da bo uprava Rdečega križa takoj prevzela % vodstvo relifne akcije v Jugoslaviji in že je poslala v Jugoslavijo prvo pošiljatev sani-tejskega materiala (zdravila, obveze itd.) v vrednosti enega milijona dolarjev. Pri tem relifu za Jugoslavijo bodo sodelovali tudi Američani Obenem pa poslanik apelira na ameriške Slovence, naj pod okriljem svojih podpornih organizacij takoj priskočijo na pomoč z denarnimi prispevki, tako da bodo najnujnejše potrebščine (živež, obleka, zdravila itd.) redno in v čim večji meri odhajale pod vodstvom ameriškega Rdečega križa v Jugoslavijo. Sestanek v Delavskem centru v Chlcagu Chicago. — V soboto, dne 12. aprila, zvečer ob osmih bo v Delavskem centru, 2301 So. Lawn-dale ave., diskuzijski sestanek o vojni Jugoslavije z Nemčijo. Sestanku bo predsedoval Frank Zaitz in glavni govornik bo Peter Kokotovič. Navzočih bo več drugih» Srbov. Vstop je prost vsakomur in vsakdo je dobrodošel Nesreča v Peorljl. 111. Peoria, 111. — Tukajšnjo rojakinjo Bertho Kikelj je te dni zadela velika nesreča, ko je njen mož Jdha Msdaras pri delu v tovarni padel z višine 18 čevljev in se fta mestu ubil. Star je bil 23 let. Bertha ae je z njim orno-žila lansko pomlad v svojem ll letu in zdaj Je 18-letna vdova. Čina, njeni starši in brat ao vsi člani društva 489 SNPJ, toda ponesrečenec ni bil član, ker mladina se ne briga za naše podporne organizacije, ampak ta slučaj naj bo svarilo vsem, da nesreča ni koli ne počiva. Veetl la Puebla I Pueblo, Colo. — Stanley Mehle, star 23 let, ae je ponesrečil z motornim kolesom. — V Cor-winovi bolnišnici se nahajata Valentin Mäher in Andy Okičič, oba člana SNPJ. Gladys Miklič. tudi članica SNPJ, se nahaja v kliniki Mayo v Rochestru, Minnesota, kjer je bila pred dnevi o-perirana na vratu. Nov grob v Chlcagu Chicago. — Dne 8. t. m. je u-mrla Johana Nahtigal, stara 55 let in doma iz CrnuČ pri Ljubljani. V Ameriki je bila 28 let in tukaj zapušča moža. dva sinova in hčer. \CUejška vlado opravičuje zasego par ni kov NEMCI POBtGNILI IZ MEHIŠKE LUKE Mexico City. 10. apr. — Urad ni krogi vidijo možnost prelomi diplomatičnih odnošajev med Mehiko in osiščem zaradi zasege dvanajstih nemških in Italijan skih parnikov v mehiških lukah. Nemške in Italijanske zastave na teh pamikih so bile odstra njene in nadomeščene z mehi škimi. Predsednik Manuel Avila Ca-macho je uradno naznanil raz lastitev parnikov. Naznanilo je bilo sprejeto v mehiških krogih z zadovoljstvom na znanje, čeprav je skoro gotovo, da pride do preloma odnošajev kot posledica akcije mehiške vlade. Uradni krogi so celo namignili, da bi pozdravili prelom, ker bi bil edini učinek tega zatrtje na-cijske in fašistične propagande in aktivnosti ne samo v Mehiki, temveč tudi v drugih latinskih republikah. Neki mornarični častnik je dejal, da bodo mehiški mornarji postavljeni na zasežene par-nike in da bodo ti čez nekaj dn vzdrževali promet med Mehiko »in sosednimi državami. Predsednik Chamacho je instruira finančnega ministra, naj določi vsoto odškodnine za vaak zaseženi parnik. Odškodnina bo plačana lastnikom z obrestmi vred po zaključenju vojne. ■Poslanika Nemčije in Italije, ki sta bila informirana o akciji mehiške vlade, je nista hotela komentirati. Izjavila sta le, da sta silno zaposlena. _____ 14 Oljarni na morjir, i«' sinoči nazna-^ «vRleška Mmornica riva •ftHjem 'Srwioit niakem mor-* r»*kori.,vala Naznani-1 al. sta bila parni-»ll 'Uiijanska. »P» - Po treh 10 tka " ».le na Balkanu I C^'Jfki časopiai in ra- 1 Peonía o tnumful Poalanlk Je v dolgem uvodu oanačll upravičeno atallšče nove Jugoelovanake vlade, katera ae Je uprla ailam oelšča. potem ko Je prejšnja vlada podplaala pakt. v katerem ao bile tajne klavaule. ki ao egrašale avobodo In neodvianoet Jugoelovanaklh ljudatev — ampak a tem uporom al Je JugoelavlJa nakopala Jeao oelšča. katero Jo Je brutalno napadlo 8 orošjem. Na koncu avoje proklamaclje poslanik Fotlč pravit Vsak dan prejemam porodilo naših rojakov it vseh krajev Amerike, da tele pomagati svojim bratom v napadeni domovini. Da bo ta akcija enotna i« uspešna, vas prosim, da se zdmiite okoli svojih velikih podpornih organizacij, ki naj one prevzamejo nabiranje denarnih prispevkov. Naj bo tudi v Ameriki edinost v pomoči, kakor je edinost v stari domovini v obrambi. V ta namen bi bilo najbolje, da «e slovenske, hrvaike in srbske podporne organizacije dogovore glede vodstva te akcije, to pa radi tega, da ho (a akcija v okviru zakonov Združenih držav, ki so same izjavile, da bodo v največji meri priskočile na pomoč »tali domovini, na drugi strani pa bo skupna pomoč veliko večja. Zato sem naprosil Srpski Narodni Savet, Hrvatsko Bratsko Zujednico, Kranjsko-SloVen sko Katoliško Jvdnoto, Slovensko Narodno Pod portio Jednoto in Ameriiko Bratsko Zvezo, naj vzamejo to akcijo v svoje roke. Ol. tsvršnl odsek SNPJ Je na svoji aejl dne •. aprila upošteval omenjeni apel poalanllta Fotiča in aoglaano sklenil, da se naša Jed nota prldrušl tej pomošnl akciji sa naše staro domovino. Začasno Je pooblaščen br. Vlncent Calnkar, gl. predaedalk, ds aaatopa SN P J na vaeh aeatanklh. ki bedo potrebni ■ drugimi organlaacljaml. dokler se m organislre stalni centralni odbor. U bo vedli pomošae akcijo. DaUe Je gl. lavršni odeek sklenil, da vea denar, ki gs bode pri* spevala društva In poeaaiesnl člani SNPJ. mora biti peelan na gl. urad 8NPJ In od tu šele bo poslan v sanealjlve roke. V U namen bo br. Calnkar objavil prihodnjo sredo v Prosveti apel na društva in člane SNPJ aa denarne prispevke. Še posebej bode pa obveščena naša društva a okrožnico. Rssume se. ds bo tudi nsšs Jednots Is svoje blsgsjne prispe, vala primerno vsoto V ta namen. ANGLEŠKA BOJNA MORNARICA ŠE VEDNO MOČNA Obdolžitev unije CIO zavržena Rooseveltov sin pojde v Jugoslavijo Rusija se obrača do Amerike? Washington. D C.. 10. apr — James Roosevelt. sin predsednl ka Rooeevelta. ki jo mornarični stotnik, bo odpotoval v Jugoslavijo kot opazovalec. Uradni krogi, ki so objavili to naznanilo, ao tudi omenili, da bo odhod preklican, če bo Jugoslavija padla, preden bodo urejene stvari glede odpotovanja. Pogajanja glede končanja stavke pri Fordu Chicago. 10. apr. — I. S. Dorf-man, pokrajinski direktor federalnega delavskega odbora, je zavrnil obdolžitev unije Farm Equipment Workers CIO, da je pet unij Ameriške delavske fe deracije v tovarnah Interna tU »na I Harvester pod dominaci jo kompanije. V tom smislu je včeraj obvestil voditelje unije CIO. Pričakuje se, da bo unija CIO vložila priziv proti Dorfmano-vemu odloku. To pomeni, da bo zaslišanje v Washingtonu, katero je odredil delavski odbor, o Vprašanju reprezentaclje delavcev, uposlenih v tovarnah omenjene kompanije, odloženo. To se bi moralo pričeti v ponde-Ijek. Detroit. Mich.. 10. apr. — trtfbno, kajti strategija določa bitke na morju in v zraku, ne na kopnem. Amerika bo najbolj pomagala Veliki Britaniji, če jo bo zalagala 8 bojnimi ladjami in letali. V bližnji bodočnosti bodo najbrže ameriške bojne ladje spremljsle parni kc, ki vozijo orožje, strelivo, bojni material, živila in druge potrebščine v angleške luke. Amerika bo morala skrbeti, ds dragu bojnu (»prema pride v angleške roke. Nemška armada, koncentrirana v severni Norveški, se baje pripravlja na napad na Mur-tnansk, sovjetsko luko. Drugu nemška oborožena sila je zbrana le nekaj milj od Derdunel, turške trdnjave. Sovjetska vlada hI rada sklenila sporazum r. Japonsko, ki naj bi Ji omogočil dovoz ameriškega orožja In bojnega materiala preko Daljnega vzhoda. Koncentracij« nemških čet ob ruski meji In poročila o us|ieš-nih operacijah Hitlerjeve vojne maši ne na balkanskih frontsh, o katerih sovjetski tisk molči, ao povzročile bojszen. ds bo Nemčija v bližnji bodočnosti napadla Rusijo. To je eden izmed vzrokov, k» silijo sovjete v isks-nje pomoči v Ameriki. oklicala nadaljnjo sedečo stavko v tovarni Aluminum Co. of A merica Ta Je že četrta taka stavke v tovarni te kompanije. Uradniki unije ao Jo oklicali v znak protesta, ker kompenija namenoma zavlačuje pogajanja glede zvišanja mezde In sklenitve nove pogodbe. Italija odpoklicala diplomata Član ameriškega poslaništva bo morda pozvan domov Waahlnglon. D. C* 10 apr. — Italija se Je podala zahtevi državnega tajnika, da mora odpoklican admirala Alberta Laiaa, mornui lenega atašeja v italijanskem poalanlštvu v Washingto-nu. - Muli je zahteval odpoklic diplomata po odkritju, da je lata odredil aabotiranje italijanskih pernlkov v ameriških lukah. Sabotaži je sledila sa-sega teh parnikov. Doznava se, da Je diktator Musaolini z namenom, de se maščuje nad Ameriko, zahteval odpoklic Williama C. B«ntley-ja. člana ameriškega poslsnlštvs v Rimu ftirijo ae tudi poročila, da bo Italija odpoklicala tudi svojega poslanika is Washing-tona Državni tajnik Hull nI .hotel komentirati leh pjjsrsrrrr In Sanada k. u» na uui «34» za pol lata $1M «a ¿*«rt Ima; «a Chicago M CM ITH »-to- "TI aa pol Ia4a I ia Inaaoa-lva mm. ftumrr'r'-^ »t«1 ior *uu* ' 1 csi#a«o> •M Canada M M par r*Ar. Cfclraa» «»4 Cl—rm |7 M P" r**' rofelvo cMotrU» MM por paar. Can* ucIaoov po dogovoru RoHnpial tfoplaov In na»A. rotonUi ManSov m nA vraiajo NalnpM "Urinu, vmMm iîrum povoati. drame. paamt IM) m vrnajo poi.lj.Ulju «a » «luéAlu. M Ia pri loll I poitntiM». . ASvartlalaa »A4» on M«-»' NaaaaaripU M r.U«./«»* aaaalleltM artlrlaa »«I M wtarnM. Olhar Mou^ripi*. «och m «»ono«. piaf». U r-taraaS ¡TSE .W. br and .UmpM Naala« a« v«a. tu I«a «4là • I* ROH V HT A MIT M M. LavbMW A»*-. MFMBKS or TN« MCUMATKD «ItAS Glasovi jjj ßttf rrrrri---■■■"" • valafa Datum » «A lapa ju M primer (April M. 1MI). polM M u*Wn poeael, 4a »a» j. • 4—i Mlw— > »Mi,«IU lo i,r.vo4aan«. éa aa ^ O* aa IM iVič noi>cgû pri nacijih Jugoslovanska vlada je dva dni pred Hitlerjevim napadom razglasila Beigrad — poleg Zagreba in Ljubljane — za odprto mesto. To pomeni, ds mesto ni utrjeno, ni zsvsrovsno proti napadom iz zrska in v njem prebivajo samo civilisti, kajti vojaške čete so odile drugam. Ali se je Hitler kaj zmenil za ta razglas? Kot no poročali, so Nemci takoj prvi dan vojne z Jugoalavijo trikrat napadli Beigrad iz zraka. Okrog 260 nacijskib bombnikov je sipalo bombe * na — odprto mesto. To pa ni bilo dovolj. Drugi dan -r 7. aprila — so nacijski bombniki ponovili napad na Beigrad petkrst — In poročilo se je glasilo, da je bilo mesto v plamenih na vseh koncih in krajih. Koliko ljudi je bilo ubitih pri teh bombnih napadih prva dva dneva, še ni znam». V nekem poročilu iz Ljubljane preko Svlce je bilo omenjeno, da je prvi dan bomba ubila med drugimi tudi Franca Kulovca, ministra za notjanje zadeve in slovenskega katoliškega voditelja. Vse to ni HKč novega pri nacijih. Vaakomur, kdor hoče vedeti, je lahko znano, kaj so Hitlerjevi ubijsld delali na Poljskem, kjer je bila Varšava tudi odprto mesto: kaj so delsll ns Norveškem, Dsnskem, Nizozemskem, v Belgiji in Frsnciji In ksj še danes delajo na Angleškem. Mi vidimo v tej vojni veliko razliko med Angleži in Nemci. Ce bi šlo pri Angležih le za ubijanje civilistov, bi nspadli najbližja nemška mesU, katers bi že Ishko popolnoma uničili, nsmesto ds izvršujejo bombne polete nsd oddaljene krsje, kjer so municijske tovsme in drugI vojsški objekti. Angleški letslci do ds-nes še niso nspadli Rima, kjer se šopiri Mussolini, o katerem je pa že znano vaemu svatu, da je dsnes ssmo še Hitlerjev slugs za sneženje čevljev. Pri nacijskih ubijslcib je pa baš narobe; oni imajo aadistično nsslsdo za ubijanje civilistov. Nsjnovejšl doksz je Beigrad. Predno je Hitler pognal svoje barbarake tolpe v Jugoalavijo, jim je odredil med drugim, kakor je sporočil radio iz Berlina: "Kjer koli naletite na brutalnost sovražniks, zbijte ga v tla z enako brutalnoatjo . . ." Hitlerjevi letalci niso nsleteli ns nobeno brutalnost v Belgrsdu, kljub temu ao brutalno pobijali belgrajake civiliste. Mi smo prepričani, da minister Kulovec nI ns nobenem Nemcu isvrši! brutalnega čina, s kakršnim je nscljski letalec uničil njegovo življenje. Ampak nacijski morilci niso samo enkrst "i enako Brutalnostjo zbili v tla" avojega aovraž nika, psč pa ao "enako brutalnost" pooamerili, ko so v prvih dveh dneh vojne osemkrst posipali Beigrad z bombami . . . _ Jaano je. da to, kar počenjajo nacijaki divjaki in sadiatl, nI nobena vojna, temveč je enostavno klanje nedolžnih ljudi — Iz straati do klanja. Nacizem in fašizem (kakor komunizem) sta d4> danes liemonatrirala samo eno sposobnost — to ja sposobnost zs ubijsnje ljudi na debelo in za podiranje vsega naprednega, kar daje J človeštvu kakšno upanje na bodočnoat! Ce je kdaj bilo v Hitlerjevem nacizmu kaj idealizma, kaj več kot golo in brutalno naall-atvo. zvezano s lažnjivo in podlo propagando, je moralo že davno izpuhteti v nič. John T. Whitaker, poročevalec čikaškega dnevnika Daily News, piše v svojem ekapozeju današnje situacije v fašiatični Italiji, da je bil Hitlerjev "naci4»nalni socialircnT zadušen v krvi v zgodovinskem krvavem očiščenju v juniju I9H4 Takrat je dal Hitler poklali vae one av4»je pri-staše, ki ao res verjeli v nekakšno socialno revolucijo in nekakšen socializem. Od takrat je "nacionalni socialirem" samo še «lepilna vada. a katero Hitlerjeva klika lovi. kaline — v resnici je pa nacizem od takrat le militarlstična mastna, izpopolnjena «k» stopnje, na kater« ni bila še nikdar nobena bojna ma-šina v zgodovini človeštva, namen te bojne maštne pa je — podjarvnljenje vseh tujih narodov. ki Imajo poalej hlapčerutl nacijaki diktaturi Demokracija vsega svetu je danes v otlltrfil-nem huju a to maši no ■■IZ naselbin a boja delavcev pri AUia Chal mara Co. Wast A11 Is, Wia. — Val sedanjih atavk šlrom dežele je ponoven dokaz tragičnega jpoglavja razrednega boja. Provocirane so 90 profitaželjnih magnatih, ki si ločejo ns račun narodne obrambe in z izžemanjem delavskih moči nagrmaditi novih milijonov. Proti njih patentirani av-tokraciji ae delavci postavijo v bran a stavkami, ki so v tej histerični vojni nevarnosti vzbudi-e med ljudstvom na splošno ve-iko pozornost, in sicer tudi med onimi, kise do sedaj nisp dosti brigali za delavske boje. Mnogi ljudje zdsj vsled nepo-znanjs pravih vzrokov stavk obsoiajo atavkarje kot brezvestne!*? delomržneže in komuniste, d namenoma zavlačujejo oboroževanje in ae zgražajo, češ, če vojaki alužijo državi po dolarju na dan, naj tudi delavci nekaj žrtvujejo. Ti ljudje, ki ae ukvar-ajofc tako demagogijo, Čiato pozabijo namenoma ali nenameno-ma, da imajo vojaki poleg dolarji tudi hrano, obleko in atano-vanje, osobito pa, da oni služijo direktno državi, med tem ko delavci delajo za privatne mag-nate, ki si hočejo z vladnimi na-ročlli nakuplČitl milijone profi-ta. ' Pribita reanica je, da so delavci bili in so še danea bolj lojalni državi kakor pa industrial-ci. To lahkb vidimo iz zgodovine v številnih primerih. Naj vlada določi za vae enako mero in pravico in bodo vse stavke izostale. In da se sedaj, po dolgi krizi dovoli nekoliko poštenega zaslužka, to tudi spada v narodno obrambo, ker podhranjenost med mladino ima že aedaj globoke iftsledice, kot ksže statistika pri izbiranju vojakov. Ce bi delavski otroci imeli dovolj mleka, bi imeli tudi kot mladeniči utrjeno zdravje. Bolj važno je za narodno obrambo, da vlsjia p^ skrbi za zmernejšo ceno mleku in za zdrav naraščaj, kot pa ta gonja in obsojanje atavkarjev. Da obdržijo magnatje simpatije ljudstva na svoji strani, jim v ta namen aluži njim podrejeni propagandiatični aparat: radio in čaaopiaje, ki širom dežele prinaša zavajalna poročila J stavkah. Pri tem ne štedijo denarja, kot tudi ne njih številni adyokatjc a avojimi prefriganimi trikf, s katerimi žele zadrgniti delavcem pravico do atavke. V to svrho se poslužujejo tudi nasilnosti, kot se je to zgodilo pri Allis Chslmers Co. Da bodo vtftj čitatelji Proavete znali resnično sliko tega boja v West Al-lisu, bom tukaj opiaala te bru-talnoati, ki jih obešajo stavkar jem, ki so organizirani v uniji CIO. To poročilo se nsslsnjs na ustns poročila priaotnih prič. - Radi velike brezposelnosti ni unljs zsdnje leto predložila nobenih zahtev, toda družba je kljnb temu odklonils podpis pogodbe. Letos pa je unija predložila nekoliko zahtev, med temi tudi za priznanje unije in povi Šek plače, kar pa je družba krat komalo odklonila In se ni hotela niti pogajati. Valed tega je sledila stavka 21. januarja. Odziv je bil stoodstoten in velika tovarna je zaprla vrata. Oatalo je vse tiho in unija ni postavila pike-tov. Prišel je vladni pnaredovalec ki je aklical obe stranki skupa ta te trudil nekaj dni, da Izrav na lapor. toda brez uspeha. Potem ata bili obe atranki poklica ni v Washington, da nadaljujejo s pogajanjem. Tam «o prišli do delnega sporazuma, toda družba se je ns povratku premislila in ni hotela izpolniti fjogojev. Potem je prišel iz Washingtons telegrafski poziv na družbo in unijo, naj družba takoj prične z o-bratom, delavci se naj vrnejo na delo, pogajanja naj se pa pozneje izvrše. Ker je družba ostala gluha, bi to pomenilo, da bi delavci s povratkom izgubili vse zahteve in tudi i^iijo. Vsled tega se tudi niso vrnili na delo. Po prejetju telegrama je družba odprla obrat in vabilg delavce s telegrami na delo. Hotela je preiskusiti moč unjje in de-lavake solidarnosti. Res je uspela, da se jih je vrnilo nekaj sto. Unija je j^onovno odredila gla-aovanje med stavkarji, ki so se z veliko večino izrekli za nadaljevan je jtfavke, dokler ne dosežejo svojih pravic in da družba x>dpiše pogodbo. Nato je kompanija s pomočjo oborožene oblasti poskusila zdrobiti stavko z brutalno silo. Pred tovarno se je zbrala armada na-etih policajev in deputirancev, ci so pričeli streljati bombe sol-zavke na stavkarje in mirne gledalce; prizanesli niso niti šolar-em, ki ao se ravno tedaj vsuli iz öle na naaprotni strani ulice. Tudi ti so bili deležni solzavk. Zvečer pa smo čitali in slišali po radiu, kako herojsko je policija razpršila drhal, ki je hotela ovirati lojalne delavce, ki so hoteli v tovarno. Valed tega brutalnega nasilja policije in zavitih poročil v listih in po radiu se je razpalila jeza stavkarjev in simpatičarjev, da so se drugi tlan zopet zbrali, po številu več tisoč in se postavili po robu brutalnosti policije. Obmetavali so jih s kamenjem n pridno pobirali nerazpočene aombe ter jih metali nazaj v policijo, vsled česar je bilo ramenih več policajev, ker so zauži-vali lastno zdravilo, V splošni zmedi tn neredu so pretrgali tudi vozno napravo poulične in navalili na skebe, ki so se pripeljali z avti in jih prevrnili. Tudi šolarji ao se za prejšnji dan maščevali in so S kamenjem pobijali šipe. Policija ni bila kos številni razjarjeni množici, ki je prevračala avte in jih mazala z barvo. Nekatere ao : tudi poškodovali, med temi tudi avto governerja, ki se je pripeljal, da je stavkar-jem napravil "spič". Policija ae je med tem vsidrala na strehe tovarn in metala bombe na množico, celo tja v park, kjer so bile ženske in otroci. Naperili ao tudi vodovodne cevi na ljudi, toda kljub temu ao atavkarji vztra jali in pričeli lomiti ograjo, da gredo v tovarno nad skebe, ki so se tsm skrivali. Valed te akcije in pritiska razjarjene. množice je na governer-jev naav§ družba sporočila, da bo ponovno zaprla obrat in da ae sprava tega boja izroči vladnemu odboru, kar je sedaj v teku. ko to pišem. Tako so se vršili pretresljivi prizori melodrame tega delav skega boja. Bilo je več ranjenih, še več pa bolnih radi zaužitega plina. Med zgražanci nad silovito brutalnostjo policije je bil tu di neki deputij, ki je ksr tam odtrgal s sebe zvezdo in jo vrgel šerifu s pripombo, da je njefov značaj proti takemu zverinstvu. In zopet so radij in Čaaopiaje poročafli vse v drugačni luči In obeaili zlodejstva na stavkarje, da tako zavajajo sentiment javnosti v prilog družbe. In tako se nahujskana javnost in merodaj-ni krogi zgražajo nad stavkarji in jim groze z reprisalijami. Da bi se vaaj prizadeti delavci kaj naučili Iz te šole in porabili svojo moč ob času volitev in poslali take ljudi na odgovorna vladna mesta, ki bodo zastopali interese delavcev vestno in pošteno—Chrlatina Moaeley, 192. O Svobodinem koncertu Detroit, Mich. — Prireditev pev. zbora Svobode je za nami. Udeležba je bila dobra. Pevci in igralci so se potrudili, da so svoje vloge izvršili kar najbolje. Mislim, da je bila tudi publika zadovoljna, aaj je vladolo tudi po programu veselo razpoloženje v obeh dvoranah in ljudje kar niao hoteli domov. Tudi cvenka bo za par novih not. La škoda, da pevci in igralci niso imeli prilike za več skupnih vaj, da se ne bi bilo treba zanašati Jia šepetalca in orkester, kajti to napravi na publiko mučen vtis. Glavno vlogo v spevoigri "Srce in denar" je igrala Vivian Intihar. Dasi ima lep in prijeten glasek, je govorila in pela pretiho. Pa to je bila njena prva inspiracija na odru, in vsakega igralca davi v grlu, dokler se ne privadi oderskemu prahu. Drugače pa je bila ljubka. Posebno tam, ko odgovori materi (Josephine Spendal): "Saj vem kaj mi boste povedali: prodali me boste tistemu meše-tarju." Ljubezen, prikrit očitek materi, misel na »trto mladost, strah pred življenjem ob strani starca — vse to je vtisnila v ta prizor. Se več vaj, pa bo tudi več lepih prizorov. Druge vloge so bile v rokah igralcev, kateri so bili kos že težjim vlogam kot so jih imeli sedaj. Mešetar Jermač (bas) je bil F. Kuhovski, šofer Janko L. Retzel (tenor), krčmarica Reza Josephine Spendal (alto), po-ganjač Cene H. Retzel (bariton). Peli in igrali šo dobro, samo Janko je bil to pot preboječ, prehladen, posebrio potem, ko je zvedel, da ni še vse izgubljeno. Zakaj ni Minkc prižel k sebi še preden je šel prodat avto? Ali ni videl in čutil prosečih Minkinih oči? V resničnem življenju zamuditi tak trenutek, je greh, in na odru se odigrava resnično življenje? Dajte svojim čustvom — duška. Posebno pri malih igrah je potrebno, da vsak igralec iztisne iz svoje' vloge, kar se le da, da je vsaj to malo dobro. Sejmarji ne bi smeli priti na oder praznih rok Samo ena torba ne zadostuje da napravi vtis, da so šli na semenj kupovat ali prodajat. Tudi pri 8cenerjji bi ne škodovalo več pozornosti. V gostilniški sobi bi morala biti vsa, ena omara z ducat kozarci in pri mizah stoli; poganjaču bi bolj odgovarjala gorjača kot pa lepo pobarvana palčica za iz prehod itd. Vem, da režiser ne more vsega tega sam preskrbeti, toda vsak igralec bi moral to znati in si preskrbeti sam vse kar zahteva njegova vloga. Režiser (A. Semec) mi je povedal, da so morali z vsem hi teti, imeli so samo tri skupne vaje.. Če-je temu tako, se ču dim, da ao igrali tako dobro Pri Svobodi imajo aedaj večino tu rojene mladine in upam, da nam bodo akupaj z ostalimi čla ni prihodnjič podali zopet kaj lepega. Moj dobri prijatelj, s katerim se nisva že dolgo vkicia, mi pi še: "Citai sem tvoj dopis v Prosveti. Je precej dobrs stvarca aamo rep ni pravi." Saj to vem tudi jaz, dragi Bart4>lomejo. Dopisu sem ustvaril rep. ki bi dela čast vsaki zvezdi repa t ici. pa ga je urednik kar odčesnil. Pa nisem zato nič hud. Vsakdo svoje misli, da je tako prav kot dela on. Jaz, ki pišem repke urednik, ki jih seka, in ti, ki pravii, da loviš ščuke tam na tepku reke Cuyahoge Pritožu-ješ se samo ti, da nič ne ujamei Zakaj pa ribariš v. kalnem! Jaz ae zato ne jezim na urednika, ker ae hi sam poatavil za "chief editorja", ampak smo ga izvolil mi člani, tudi jaz. Zato , Tfnora tudi on upoštevati pravila kakor Jaz. Le žal mi je. da nisem njegovega (urednikovega) David J. McDonald (lavo), tajnik blejalnlk leklaraka unija CIO. nasveta upošteval že pred leti. H. DalrympU. pradandnik kavčukarako unija CIO. i ko je člane vetkrat sva ril Va- rujte se vsako vratnih mazačev — Vidiš, zato naše podjetje — jednota — raste, ker se fantje Um v "Čikagi" razumejo na "biznes". Vi ste si pa "tajtelne" sami šivali — chief thia, chief that, plače sami določali — zato pa tudi "kšeft" ne gre več, oziroma je že šel. In še kako ste se jezili na te brate tam v Chi-cagu, ko so materi Jednoti svetovali,. da vsem sinovom ni zaupati. Se še spominjaš, kako ai rohnel: "Nam ne zaupajo . . Pa so bili le oni v pravem. "Viž ga," vraga — tvoje pismo nosi datum 1. aprila. Zdaj pa vem — pošaliti si se hotel z menoj. Kriko si nagajiv! Jaz tudi. Jakob Gori up« 121. V razmišljanje O fašistih, profltarjih in aeil Ballaire, O. — Ta dopis pišem 6. aprila in ravno ta čas mi radio naznanja, da je krvoločni Hitler napadel malo, toda hrabro Jugoslavijo ob 5. zjutraj. S svojimi letali je napadel tudi neutrjeni mesti Zagreb in Beigrad. Upanje je, da bo Jugoslavija z zavezniki zlomila hrbtenico osišču Rim-Berlin. Ves civilizirani in demokratični svet želi, da se enkrat za vselej napravi konec barbarskemu osvajanju in podjarmljanju malih narodov. Dalje je radio naznanil, da je Jugoslavija par dni pred Hitlerjevim napadom podpisala nena-padalni pakt z Rusijo. Zadnja svetovna vojna se je pričela na Balkanu in želeti je, da tudi sedanja napadalna hitlersko-mus-solinska vojna izdihne svojo barbarsko dušo pod udarci zaveznikov na Balkanu. Po Evropi in drugih deželah se delavci borijo na življenje in smrt proti osvajalnim trinogom, v tej deželi pa proti industrijskim baronom za svoj obstanek. Prve dni aprila so se pokazali posebno premogovni in jeklarski baroni, koliko so jim pri srcu delavci in domača obramba, kakor tudi Rooseveltov apel nanje, naj se pobotajo z delavci. Ampak baronom vseh sort je najbolj pri srcu sveti profit. Ce vidijo, da delavcem lahko vržejo malo drobtin, podpišejo pogodbo, če pa prvi zahtevajo nekoliko večjo drobtino, pa enostavno zaprejo rove ali tovarne in s tem vržejo tisoče delavcev na cesto. . v Tudi takšnemu sistemu bi bilo treba napraviti konec. Naj via da prevzame vse industrije in jih obratuje za potrebe ljudstva in ne za profit privatnikov. Dokler se to ne zgodi, so delavci prisiljeni boriti se s svojimi organizacijami, tako da združeni pribore večji kos kruha. Tako se bo tudi članstvo pri malih društvih SNPJ primora-no združiti ta mesec, da dosežejo- zadostno število članov za izvolitev skupnega delegata na prihodnjo konvencijo jednote. Največ v ta namen se vrši redna seja naše okrožne federacije SNPJ dne 27. aprila popoldne na Windsor Heightsu, W. Va. Zatorej z gotovostjo pričakujem zastopnike vseh bližnjih društev naše jednote, da skupno razpravljamo o točkah za bodoča pravila in jih po možnosti pomagamo izboljšati v korist članstva in jednote. Bratje in sestre, apeliram na vas, da se udeležite te važne seje, da z združenimi močmi tudi pri naši federaciji doprinesemo svoj delež v korist skupnosti. In še veliko drugih važnih reči bo treba rešiti na tej ^seji. Zdaj srf že toplejši dnevi in ne bo cesta ledena na Windsor Heights, tako da bodo avti lahko drveli na hrib, na vrhu katerega je prostorna ravnina s par ato kompa-najskimi hišami, v,katerih žive premogarjl s svojimi družinami. In še nekaj: Kot sem izvedel, bo tamkajšnje društvo 407 nekaj pripravilo po. seji. Kaj bo, ae prepričajte na lastne oči zadnjo nedeljo v aprilu na Windsor Heightsu. Naprej za našo mater jednoto! Loula Pavlinich. 258. IVO, i Viljem Liebknecht je napisal knjiži j leizdaja in revolucija" ter povedal v J?, slednje: u' "Postalo je moda trditi, da )e socialni J kracija v teku časa postala drugačna, da° -lila mnogo vode v svoje vino", da Je v. koč svoj prvotni revolucionarni pr•57-51 8«. LavadaU A?«. . Ckkftfo, llllatia GLAVNI ODBOR ISVlšaVAI.NI OOMUIi * VI«c.M Calakar, .......... ........1UI U«i»4«l« A»»., (Mctf*. UlM t. A. VMtr, «I. »Jalt...........................HIT % U.^.U A.... CMtt*. lllla.l. U»r«iM UrUUhafc. M«>i UJ.................. HI? C U**4iU A**., (IOnm ItltaMte Jak« V»trl«k. «L U.«.Jnlk........................|«|f U«a*«l« Ar».. C hI«, v. HIU.U Udi!» CMllM, «|»ra*ll«li aU*U«...................,H»f S. UvmUU A««.. Ckl«u*. lUlaala Jaka tUUk. «ra*alk (laalla........................HIT I. Uw»4.U A««., (k I M««. IttUata PODPRKUaKDNIKli • * - ,r i, ! fa*r«| VMrlck. »nI .....................................»* Vara* A»«.. Jaluplaaa. P«. frank Mit, «rad ...........................A. W. ffalUr Si. MU.«»k«. «PU. kovice Kampanja Unije za amariike civilne svoboičme WlUUm Groen, predsednik ADF. In Sally Rand anana pleealfca e pahljačo. Mehika zavrnila proteste osiiča MexicoCity, 10. apr. — Zunanji minister Ezequiel Padilla je dejal, da je Mehika zavrnila že dva italijanska in tri nemške proteste, zaradi zasege parnikov osišča v mehiških pristaniščih. Nemci so v tretjem protestu tudi zahtevali gotove privilegije za a-retirane člane ^posadk zaseženih parnikov. Prej je mehiška vlada obsodila Hitlerjev napad na Grčijo in Jugoslavijo in izjavila, da simpatizira z državama in upa^ da bosta izšli kot zmagovalki iz konflikta. Bombna eksplozija v nemškem konzulatu Havana, Kuba, 9. apr. Bomba je sinoči Jefciplodirala v uradu nemškega konzula, ki se nahaja v središču mesta. Eksplozija je razbila pohištvo v uradu, toda ranjen ni bil nihče. V poslopju nemškega konzulata je tudi urad fašistične legije. Italijanski kapitan okrcal poslanika Philadelphia, Pa., 10. apr. — Romano Tomlcich, kapitan italijanskega parnika Belvedere, ki se nahaja v tukajšnji lukl, je udaril po italijanskem poslaniku v Washinutonu in konzulu v Philadelphiji, ker se nista zavzela zanj in člane posadke tega parnika, katere so ameriške avtoritete aretirale na obtožbo sabotaže. On je upal, da ga bostu poslanik in konzul rešila pred zaporom. Tomlcich in italijanski mornarji so bili po aretaciji odvedeni v jetnišnico Moya-mensking. Federalna veleporo» ta jih še obtožila kriminalnega prestopka, zaradi katerega ne bodo .morali zagovarjati pred sodiščem. , Otroška radovednost V avtobusu je sedela mamica s triletnim sinčkom. Na prvi postaji vstopi nenavadno korpú-lentna dama. Mali razširi oči in vpraša mamo: "Mama, ali je to ena sama oseba?" Ves avtobus je prasnil v smeh, korpulentna dama pa je srdito pómerila fantka ter odšla. Mati pa je malega poučila: "Tako ne smeš več govoriti. Ko me boš spet hotel radi koga kaj vprašati, potem tega ne stori pred vsemi ljudmi, ampak me vprašaj kasneje, ko bova sama." Slučajno je na prihodnji postaji vstopil možakar z razcve* telim rdečim nosom, ki bržčas ni bil član kake protialkoholne lige. Mali je dregnil mater in jO glasno vprašal: "Kajne mama, o tem rdečem nosu pa bova govorila, ko bova sama!" Osemurnik v vladnih ladjedelnicah restavriran Philadelphia, Pa., 10. apr. — Pospešitev obrambnega dela v tukajšnjih vladnih ladjedelnicah je omogočila restavriranje osem-urnika. V teh je uposlenih okrog 9000 delavcev, ki so morali več mesecev delati deset in več ur na dan. frači j i razpustili norvehko mladinsko ^ organizacijo Amsterdam, Holandska, 10. apr. — Mladinska organizacija skavtov je bila včeraj uradno razpuščena po nacijskih avtoritetah. Ta je bila pridružena mednarodni organizaciji skavtov, ki je po izjavi nacijev. sredstvo britske kulturne in politične propagande. Ogrska pretrgala od nosa je z Jugoslavijo London, 10. apr. — Tu prestre-ženo radijsko poročilo iz Rima pravi, da je Ogrska naznanila prelom diplomatičnih odnošajev z Jugoslavijo. VESELO VELIKO NOČI Prihodnjo nedelj^ bo na milijone ljudi nosilo cvetlice, znak praznovanja Velike Noči. Današnji ženi se danes pač bolj dopade naprsni iopek ali "corsage" kakor pa posamezna iivobarvna ali bela cvetica. Izmed krasnih sezonskih belih rož za ta Zveza strojnikov izključila unijo Seattle, Wash,, 10, apr. — Harvey W. Brown, predsednik mednarodne zveze strojnikov (ADF), je naznanil izključenje unije Aircraft Employes Aeronautical Mechanics, ki Ima jurlodik-cljo nad 10,000 delavei, kateri «o uposlenl v tukajšnjih tovarnah Boeing Aircraft Corp. Brown je dejal, da je unija ignorirala njegov poziv, naj potisne komuatič-ne elemente iz vodstva. Ti oo s svojimi intrigami preprečili o-Bravnavo proti članom grupe, ki podžiga ratkbl v uniji, & I £ ODKLOPNI, NOV, AVTOMATIČEN praznik, lahko dobite gladiole, tulipe, marjetice, gardenie, vrtnice, nagelj' ne in le mnogo drugih. Največ «-med teh lahko dobite v tlvlh barvah, kar je znak žive matere. Pojdite k vašemu cvetličarju In izberite si sedaj, da ne boste izostali odpravi spomladansko in ješenško kurjenje furnace peči zadnjo minuto. Titer toter temperatura Vii'um pualale «opal Illa*' t,., /,.»1*1 v k 1*1 nalili Tu a« lahko na< daljuja Solfa doava Hladni »iMrtiilaOni dn»vi Mhiavaj« <>san) - dull v klal mural« lalati. ENAKA toplota Ojttai «pomladni dan Ali v tal» Ik> ia minul* pristopiti tu roénn adl« nleu Preskrbi enakomerne avtomatično gorkoto aa več kot polovico sesone gretja Je le več v»*ntti točk, ki hI jih rsdi vedeli. Je lahek ,, (te*a samo IS funtov!. Z lahkoto prlktopile ali odalrani- te Ekonomičen- deklet. Ce zboli dekle, moreč kmalu po belega zdn ka, ki se ga drugače izogij če mu zboli sin, običajna zdravnika niti ne zmeni. Iz tega seveda ne smemo t pati, da bi bili moški pott za zamorca brezpomembni, je nasprotno edini, ki lahka vrši potrebne daritve sv< prednikom in s tem tudi n mu očetu. Ker pa je med zai ci rezširjeno mnogoženitvo imajo tako vedno nekoliko si je oče glede teh stvari brez bi. Hčere pa mu večajo b stvo. - 1 Nič zato "Čudno, jaz lahko pesnilof samo ponoči!" "Nič zato, saj te tako niha sliši!" TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabile se veselice in shode, vlslinlce, časnika, M koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaška«, češkem« angleškem Jeziku in drugih. VODSTVO TISKARN^ APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI * Vsa pojasnila daje vodstvo tiskaroe^-Csna smerno, unijsko dalo pml Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2857-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, II TEL. ROCKWELL 4004 Naj Servel PLINSKA hladilnica . - " aama dokaže pravilnost na vašem domu Imate le ie nekaj dni časa, da ae poaluiite te ugodnosU. Brez izjeme kakine vrste hladilnico imate sedaj, pridite in vredite zs Servel poskušnjo za prihodnjih 00 dni. Mi telimo dokazati vam. kaj vse lahko napravi Servel za vaa. Prepričajte se, kako Servel obvaruje hrano za več dni. Poučir te se na licu mesta zakaj plinska hladilnica nadkriljuje vse druge V obratnih stroških. 1 Servel je povsem drugačna hladilnica, ki ste jo ie kdaj Imeli. Servelov zmrzovslni sistem nuna nobenih premikajočih edinke. ki bi se pokvarile ali iara-bile. Mala plinaka edinica opravi to delo. Servel je stalno TIH in ne dela Suma. Prepričajte se sami, poaluiite ae te naie ugodne ponudfce sedaj! Pojdite v vsi bltinjt Peo-ples Oas ursd ali telefonirajte Wabash 0000 Ali pa vprašajte blitnjega 8ervel trgovca Ponudbo kmalu poteče, torej hitite SEDAJ. plinska hladilnica ostane tiha. sdril deli ¿ase. Poskusite Servel se 10 dali NAROČITE SI DNEVNK PROS' Po sklonu U. redne konvencijo so lahko naroči na list Prosi prišteje eden. dva. trt. štiri aU pet članov Is ene družine k odh ninL List Prosvsta stane sa vsa enake, sa člana ali nsčlsn« »J>j eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri ssetmtniu »1*1 tednik, «o Jim to prišteje k naročnini. Torej ssdsj al rsroks^ da Je list predrag sa člane SNPJ. List Presvsts Js vala laslaiai gotovo Je v vsaki drušini nekdo. M bi rad «tal Ust esak daa. Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh Članov preneha biti. SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zshtevsl ssm svoj tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je .tako ssu naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnittvir In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako stori, tedaj mora upravništvo znižati datum zs to vsoto Cena listu Prosveta Jot Za Zdrui. driaroln Kanado 04.00 Za Clesro ln ChicsfO P 1 tednik In.................iN 1 tednik in---------- I tednika in__________9.00 t tednika In 9 tednike in___________ 2.40 9 tednike in 4 tednike In.............. 1.20 4 tednika U» 5 tednikov in.............. nič I tednikov ln Za Evropo Je----------- Ispolnlts spodnji kupon, prlloiits potrebno vsolo aes Money Order v pismu In si naročite Prosveto. list ki Jo vasa PROSVETA. SNPJ. 1057 So. Lawndalo Ave. Chicago. IlL Prlloisno poiUJam naročnino sa list Prosveto vselo I 1) Ime ___________________________________ČL dmi«»s Ü- Naslov______________;_______ Ustavite tednik In gs prtptfits k moji članov atojs druttnet !)...._________________________________ČL droites ét 9)___________________________________________ČL éruitr, M- 4)___________________________JÖL érwètr* N- I) ...................ČL dreitra K- Nov naročnik + /