Naročnina _____. „ 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din 120 Din, za ____„________140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« UrednUico /e v Koplianevl ulici ti. 6:11} Rokopisi se ne vrata/o, nelranklrana pisma se ne spre/ema/o * (/rednUJua telefon it. 2050, upravnlitva »1. 2329 Političen lisi sta slovenski narodi Cene oglasov I slolp. petll-vrsla mali oglasi po 130 In 2 n,vetji oglasi nad 45 mm vlMne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v urednlikcm delu vrstica po 10 Din □ Pri več icm □ Izide ob 4 zjutraj •aren pondelJKo ln dneva po proznlKu Uprava /c vKopltarfevi ul.Si.6 - Čekovni račun: C/ubllana štev. 10.650 la 10.349 xo tnscratc. Sara/evoMl.7363, Zaareb it. 39.011, Praga ln Drniaf it. 24.797 ministrski kandidati se zbiraio Usodni molk (Od našega stalnega dopisnika.) Zagreb, 16. julija. Moč in politična modrost posameznih narodnih vodij se kaže v težkih trenotkih. Kadar so razmere normalne in kadar stvari potekajo v rednem svojem toku, ni treba velike pameti niti posebne politične sposobnosti. Stvari se' odvijajo same po sebi in človek jih kvečjemu more samo ovirati. Nasprotno se pa v težkih trenotkih, ko je treba združiti i umsko sposobnost i politično odgovornost, tedaj se pokaže državniška sposobnost in politična dozorelost posameznega narodnega voditelja. Ali se je pokazala ta sposobnost pri voditelju hrvatskega naroda? Opozorimo na nekatera dejstva. Po usodnih dogodkih v belgrajski skupščini je v celi Hrvatski nastala taka enotnost naroda, ki je gledal v Stjepana Radiča s tolikim zaupanjem, da verjetno nikdar noben politik v novejši zgodovini ni imel tako dobesedno vsega naroda za seboj, kot Stjepan Radič v tem času. Niti ono varanje z nevtralno človečansko republiko in tisto haran-giranje hrvatskih kmetskih mas, ki je spremljalo prvo dobo Radičeve stranke, ko je bil Radič nedotakljivi vodja hrvatskih republikancev, mu ni prineslo toliko udanosti, kot streli Puniše Račiča. Kajti tedaj, ko je Radič vlačil za nos kmete z republiko, je imel istočasno veliko vročih nasprotnikov tudi pri tistih elementih, ki se niso nahajali v vrstah Svetozarja Pribičeviča, ampak so i po svojem delu i po svojem čustvovanju vedno želeli in stremili za dobro hrvatskega naroda. Bilo je tedaj zelo veliko nevernih Tomažev, ki so uvidevali ves dilentantizem tedanje njegove politike in škodljivost takega dela. Po izjavi pokojnega Pavla Radiča v parlamentu in v dobi, ki je tej izjavi sledila, so se hrvatski volivci čim dalje bolj oddaljevali od Stjepana Radiča. Ni bilo skoro nobenega močnejšega intelektualca med nami, ki bi odobraval Radičevo politiko. Tudi široki sloji naroda so istotako uvidevali, da je Radičeva politika škodljiva in v kratkem času je Radič doživel, da so ga mase v trumah začele zapuščati, posebno v Dalmaciji, tam, kjer je naš element najintenzivnejši, najponosnejši in v politiki najstvarnejši. Radičeva zveza s Svetozarjem Pribičevičem je donesla strašno razočaranje. Streli Puniše Račiča so vse te ljudi, ki so bili nezadovoljni z Radičevo politiko, zopet združili za Radiča. Ne samo, da so pristaši njegove stranke postali odločnejši, ampak tudi tisti, ki niso nikdar verjeli Radičevi politiki, so deloma vsled hrvatske sentimentalnosti, deloma pod zmago čustva in občutenja, da tako več naprej ne gre, tudi vsi ti so se znašli v skupnosti z Radičcvimi pristaši in vsi smo upirali oči v Radica. Vsi smo čakali, kaj bo on rekel in kaj bo naredil. Vedeli smo, da je orientacija Stjepana Radič? hila odločilna za vso hrvatsko javnost brez ozira na stranke in stanove. Ne razpravljajmo sedaj, ali je bilo to pametno ali ne, ugotavljamo le dejstvo, ki ga priznava vsak, kdorkoli je prišel v stik z našim narodom te dni. Medtem pa on, ki je menda najbolj klepetav politik na zemeljski krogli, in ki po dildatu nebrzdanega značaja, -premija vs^ javne manifestacije življenja in politike s svojimi izjavami, on sedaj molči. Poprej so ga morali neprestano brzdati in prositi, da bi molčal. Sedaj ga nasprotno ves narod prosi, naj bi govoril, a on molči. Nekateri so smatrali, da je njegov molk posledica bolezni. Tisti pa, ki so imeli priložnost, da so se z njim sestali po njegovem povratku iz Belgra-da, so videli, da bolezen nikakor ni poslabšala njegovega plodnega jezika. On sicer govori, toda govori, česar nihče ni pričakoval, o stvareh, za katere se ne interesira hrvatski narod. Govori kvečjemu o stvareh, o katerih se morda niti ne bi smelo govoriti. O tem pa, kar je pričakoval ves hrvatski narod, o tem molči. Namesto njega gov . i tisti ki je zadal hrvatskemu narodu največ bolesti, ki se je trajno izmišljal novih sredstev, kako bi Hrvate ukrotil. V imenu hrvatskega naroda govori Svetozar Pribičevič. Zastonj je bil obupen klic vsega naroda, da je poslednja ura, v kateri mora on, Radič, govoriti Zastonj je bila želja vsega naroda, naj Stjepan Radič te dni zgrabi, naj Stjepan Radič v tem času izvaja samostojno hrvatsko politiko, ki bo najbolj odgovarjala koristim Hrvatov in države. Vse to ni pomagalo. On jc v svoji lahkovernosti zaupal sirenskim glasovom Svctozarja Pribičeviča in njemu izročil krmilo v roke. Vsa hrvatska javnost si je na jasnem, da Svetozar Pribičevič v zgodovinskih važnih dogodkih ne more biti na tisti liniji, po kateri mora hoditi odločujoča hrvatska politika. Toda tega ni vedel Stjepan Rauič. On je celo zaupal Pribičeviču in njegovim intrigam. Pribičevičevi ljudje so namreč prepričali Radiča, da odločilni krogi sploh ne dovoljujejo niti besede o reviziji ustave, češ da bodo r Belgrad, 17. julija. (Tel, »Slov.«) Delovanje mandatorja krone sicer zelo počasi napreduje, vendar j a se zdi, da bo v glavnem uspelo. Dosedaj so dali pristanek za vstop v vlado generala Hadžiča dr. Š t a m p a r, dr. Račič ter dr. Pliverič. Pričakuje se samo še prihod našega londonskega poslanika g. G j u r i č a , katerega mišljenje in stališče bo merodajno za nadaljnji razvoj dogodkov, kar se tiče nevtralne vlade. Po vesteh, ki smo jih dobili, je naš londonski poslanik odpotoval snoči iz Londona in pride sem jutri opoldne. Istočasno se pričakuje tudi prihod našega rimskega poslanika g. R a k i č a. Njegov prihod v Belgrad pa ni v zvezi s sestavo nevtralne vlade. On je poklican, ne kot kandi- Atentator Momtilov umrl r Belgrad, 17. julija. (Tel. »Slov.«) Davi ob štirih je umrl atentator Ivan Momčilov. V poslednjih trenutkih atentatorjevega življenja se ni nič posebnega zgodilo. 2e snoči se je jasno videlo, da so vse nade, da bi ostal pri življenju, pokopane. Okrog desete zvečer se je sicer atentator malo opomogel Ln so mu dali injekcije, nakar so ga hoteli operirati. Vendar pa je zdravniški svet sklenil, da se odločilni krogi raje pustili amputacijo, kot pa privolili v spremembo ustave. Skrbno je Svetozar Pribičevič čuval Radiča pred vsemi tistimi, ki bi mu mogli dokazati vso neiskrenost take politike in vso intrigantsko vlogo, ki jo je pri tem igrala SDS. In prestrašen je Radič ob takih glasovih umolknil, še celo tistih par besedi v » Narodnem Valu«, ki so bile le medel povratek na Radiču tako priljubljeno polje — kako da ga slavi in časti ves kulturni svet — še to je po nalogu Pribičeviča hitro nehalo. Uspeli in posledica tega molka seveda nista izostala. Pribičevič ic vse karte vrgel na nevtralno vlado, samo da s tem pokaže, oziroma da bi izgledalo, da ima on položaj v svojih rokah, da se maščuje nad Srbijanci in napram četvera! koaliciji. Preko zagrebškepa čifutskega tiska skuša Pribičevič dokazati, kako velik uspeli je to, in da se bo hrvatski narod s tem zadovoljil. dat, marveč samo zato, da merodajne kroge obvesti o razmerju med nami in Italijo s posebnim ozirom na nettunske konvencije. Od ministrskih kandidatov so bili danes sprejeti v dvoru dr. Račič in dr. Stampar. Dr. Račič, zdravnik iz Splita, je dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da je pripravljen sprejeti mesto v eventualni vladi in posvetiti vse svoje moči za dobro naroda in države. Iz Splita javljajo tudi, da je odpotoval v Belgrad bivši splitski župan dr. Ivo Tartaglia, ki se tudi ponuja za kandidata. V tukajšnjih krogih se opaža, da se še vedno nič ne govori o ministrskih kandidatih iz Sr-.bije, ampak samo iz Hrvaške. operacija ne izvrši, ker so prišli do soglas-ne£ mnenja, da bi bolnik med operacijo umrl. Ob 11 zvečer je nato pričel umirati in je izdihnil ob štirih. Ves čas je bila pri njem usmiljena sestra, ki mu je v zadnjem trenutku njegovega življenja prižgala dve sveči. Atentator ves čas ni hotel dati nobenega znaka od sebe in tako je ostal brezuspešen ves trud, da bi se kaj zvedelo za preiskavo. Atentator je bil danes popoldne obduciran. Nevtralna vlada naj izvede volitve, to je druga velika zadostitev Hrvatom po Pril ičevičevi tezi. Tretja pa naj bi bila ta, da bo Svetozar Pribičevič po volitvah postal osrednja politična osebnost. Toda, kakšen rezultat bodo Hrvati dosegli z volitvami? Pribičevič pripoveduje o 150 mandatih. Ta povest jc sicer sladka, toda spada v carstvo sanj. Odkod ti mandati. V najboljšem slučaju moreta Radič in Pribičevič doibti vse hrvatske mandate, kar bi pomenilo, da bosta pridobila še štiri mandate in muzike je konec. Politični računi bodo isti, položaj isti in Radič-Pri-bičevičeva zveza, čc bo hotela v vlado, bo morala računati s prav istimi in enakimi nasprotniki, kakor danes V čem je tu uspeh? ? je radi take pene potrebno, da je zagrebški židovski tisk tako zaostreval razmerje s Slovenci ii srbskimi strankami? Ali je nam Hrvatom koristno v teh dneh, da ostanemo popolnoma izolirani, in kar poročali o življenjskem delovanju Giolittija. »Tribuna piše, da je Giolitti deloval parlamentarno 50 let, toda za fašizem je bilo to delovanje tako daleč, da se oba sveta nista mogla drug drugega dotakniti. jfjP HB Giovanni Giolitti je bil rojen 22. oktobra leta 1842. v Mondori, provinca Cuneo. študiral je upravne pravne vede in vstopil v državno upravno in finančno službo. Od narave obdarjen z veliko sposobnostjo politične taktike, se je kmalu potegoval za poslauski mandat in ga dobil leta 1882. Poslanec je bil celih 40 let. Miuister je postal vprvič leta 1889 v Crispijevem kabinetu, potem je sam Crispija strmoglavil, v čemer je bil mojster, in postal leta 1892. po sijajni volivni zmagi ministrski predsednik. Odslej je bil ne-omajana avtoriteta, nepremagljiv in prekanjen taktik, kakršnih še domovina Mach.iavellija veliko ne premore. Bil je potem še velikokrat minister, najdalj od maja 1906 do decembra 1909, od marca 1911 do maja 1914 in zadnjič od junija 1920 do julija 1921. V notranji politiki je Giolitti sledil znaue-mu liberalnemu programu, ni imel nobenih globokih idejnih smernic, ampak se je odlikoval po spretnem laviranju in akomodiranju vsakemu danemu položaju ter je znal mojstrsko izrabljali slabosti nasprotnika. V zunanjepolitičnem pogledu je Giolitti zastopal politiko trozveze, kar ga pa ni zadrževalo, da ne bi iztrgal veliki trozvezini prijateljici in varovanki Turčiji Tripolisa. Ob izbruhu svet. vojne je Giolitti odločno nastopil za nevtraliteto Italije in se protivil njeni priključitvi antanti, kar je bilo v tistem hipu zelo popularno, a ie pozneje fašistom izvrstno služilo, da po izpod-kopali njegovo dozdaj neosporjeno avtoriteto. Do junija 1920 je Giolitti ostal več ali manj v ozadju, nato pa ob takratnih notranjih homa-tijah Italije prevzel zopet vlado, o kateri so upali, da bo izvedla državo iz zagate ljutih notranjih borb. Giolitti je sicer zopet dobil veliko večino, uspešno obplul čer komunizma, ni so pa mogel radi svoje nedoslednosti in omahljivosti ter dvolične politike obraniti fašizma, kateri je Giolittija neusmiljeno obsodil na politično smrt. Po svojem padcu julija 1921 je ostal še poslanec in je, ko so se zbirale proti Mussoliniju vse antifašistične sile, ostro proti njemu nastopil, a je zopet omahnil, tako da tudi v opoziciji ui prišel več v poštev. Giolitti je objavil leta 1922 svoje Spomine v dveh zvezkih (Milano, Treves). * » * Napram Slovencem v Primorju je vodil Giolitti mnogo milejšo politiko nego jo izvajajo fašisti, čeprav ne morda iz kakih posebnih simpatij, ampak večinoma iz taktičnih razlogov in ker je tako postopanje odgovarjalo njegovi mentaliteti. če bi njegova politika zmagala, bi bil morda Slovencem v Italiji njihov položaj mnogo olajšan. jc še važnejše, da pred Srbijanci izgledamo kot rušilci parlamentarizma? Že se je začelo ohlajevanje. Tisti, ki so upali, da bo Radič ob tej priliki zgrabil politiko, ki bo dostojna za hrvatski narod in ki bo skušala ustvariti tako stanje v državi, da hrvatski interesi nikdar več ne pridejo v roke tistih, ki nimajo pravico z njimi razpolagati po "lili volji, ti, ki so od Radiča pričakovali dobro, so se razočarali. Ti vidijo, da Radič ni dorastel težkunu položaju in jc zato vse prepustil Pribičeviču, prav tako, kakor so nekateri naši politiki prepustili Pribičeviču situacijo i. 191S Klepetanje tedanjih naših odločilnih činiteljev je bilo usodno, sedanji Radičev molk je istotako usoden. To morajo vedeti tisti, ki so bili celo pripravljeni likvidirati svojo stranko. To bi morala /ideti vsa hrvatska javnost. Bojimo sc, da bo uvidela pozno, kajti to bi bilo usodneje kot Radičev molk. Vedno hnISe in konkretnejše obtožbe proti Hobiin Nerazumljiva nadutost fašistovske vlade - Nobile kriv polarne nesrete v Stockholm, 17. julija. (Tel. >Slov,<) Da-ues popoldne je švedsko vojno ministrstvo objavilo nastopni komunike, ki ga je v ponedeljek zvečer odposlal voditelj švedske pomožne ekspedicije na Spitzbergik kapitan Thornberg: :> Ravnokar sem prejel od J>Kra-sinac sledečo vest o skupini, ki se nahaja pri zrakoplovu. i>Krasinc je predlagal generalu Nobilu, da po rešitvi Viglierijeve skupine organizira velike poizvedovalne polete o balonski skupini. Med temi poizvedovanji je hotel > Krasili c ostati tukaj. Nato jc prišel odgovor: Italijanska vlada je sklenila, da do uadaljnega ustavi poizvedovalne polete. >Krasin ' bo svoje letalo prevzel na krov pri rtiču \Vrede in se bo potem odpeljal v Adventbav. švedska rešilna ekspedicija brez >Krasinove" pomoči ne more organizirati poizvedovanj po balonski skupini. Tudi ni več potrebna švedska letalska pomoč, ker sta prisotni dve veliki, novo popravljeni italijanski vodni letali. Zelo značilno je, da Nobile ni zahteval švedskih letalskih poizvedovanj, ko je s K rasi n : še bil na mestu, in me tudi ni nič obvestil o razgovorih med vKrasinonK in italijansko vlado. — Podpis: Thornberg-« Brzojavka je tu povzročila veliko pozornost, ker se zdi, da je kapitan Thornberg, čegar kratko in stvarno poročilo nikdar nima nobene nepotrebne besede, zelo ogorčen o postopanju generala Nobila. v Kodanj, 17. julija. (Tel. »Slov.«) i.Citta di Milano« je v Kingsbayn pripravljena za odhod in čaka samo še na to, da pripelje ^ K rasni« rešeno italijansko moštvo, katerega namerava sCitta di Milano; prepeljati v Narvik. Potem se bo :>Cita di Milanom vrnila v Sva!-bard. Stanje generala Nobila se je zboljšalo. V Valesundu leži ladja v-Tanja« s tremi švedskimi letali, kjer čaka na povratek ladje i>Quest", da sc potem odpelje na jug. Dalje se nahaja v Yalesundu parnik " Bobby«- s tremi norveškimi letali. Ta ladja bo odplula ua >?e-ver, da bo nadaljevala poizvedovanja po raziskovalcu Amundsenu. Neki madjars-ki časnikar, ki se je iz Svalbarda vrnil v Oslo, poroča, da je moštvo "Citta di Milano« zelo razburjeno. Trdi da je zvedel, da je posadka izročila poveljniku ladje pismeno prošnjo, naj odstrani italijanskega župnika, ki je kriv, da je stvar tako nesrečno končala. v Kodanj, 17. julija. (Tel. :-SIov.<.) Češki učenjak dr. Behoune.k je sporočil »IzvestjenK, da ga je Malmgreen neposredno pred katastrofo Italije opozoril na pomanjkljivo krmilo zrakoplova. Katastrofa se je zgodila zato, ker je Nobile v trenutku, ko je vihar gnal zrakoplov brez pomoči, odredil preiskovanja v ozemlju jugovzhodno od severnega pola- Giolitti umri v Rim, 17. julija. (Tel. -Slov.^) Davi ob 1.35 jc umrl, star 87 let, bivši italijanski ministrski predsednik Giovanni Giolitti. Katastrofa sc jc pričakovala takoj, ko je nastopilo prvo poslabšanje, ker je razen splošnih telesnih slabosti pritisnila šc pljučnica, ki je bolezen pospešila. Italijanski listi pišejo dolge nekrologe, o njegovem političnem delovanju pa pišejo s strankarskega stališča. v Rim, 17. julija. (Tel. »Slov.«) Pogrebne svečanosti po pokojnem Giolittiju se bodo vršile v četrtek. Vendar pa dan in formalnosti pri pogrebu še niso določene. Pokojnik je določil, da ga morajo brez vsakih svečanosti pokopati v Ca-vourju. Truplo je položeno na oder v oni sobi, v kateri je Giolitti živel šestdeset let. Mussolini je po prefektu v Turinu dal sporočiti svoje osebno sožaljc. Tudi poslanska zbornica je poslala sožalno brzojavko. Italijanski listi samo prisiljeno zavzemajo stališče o delovanju tega tihega človeka in niso toliko objektivni, da bi pravilno Ilarodno gibanje proti kleueti Kot neugnana rihra gre po vsej deželi narodna jeza proti > Jut rovi < kleveti. V teh taikih dneh največjega poljskega dela, najhujše utrujenosti so shodi obiskani kot sredi rollvnega boja. Po pet in več ur hodijo zaupniki na zbore. Žene jih velika vera v dr. Korošca, zaupanje v Slovensko ljudsko stranko in zavest, da je laž njiv očitek krvi taka ara-mota, da si nasprotniki ta svoj greh morajo za vedno zapomniti. Možje in fantje, tudi tisti, ki redno v politično življenje ne posegajo, so sedaj pokonci Ym narod brani svojo čast in nedolžnost nad krvjo, ki jo je prelil zločinec nahujskan in aadraiea po nekaterih samostojnih demokratih.. Vsi sloji, vsi stanovi, vsi kraji so enodušnl Odpor na ialiter dr. Korolea je tako splo-fen in popolen, tako iskren in odločen, da je danes Slovenija t snomenja velikega narodnega pokreta sa dostojnost v javnem življenja, m dostojnost tiska. Prestolica Slooenile obsoja zločinsko gonjo dem. tiska Odločnost Ljubljane mora vsak dan bolj do izraza SnoH je bil v Rokodelskem domu zbor zaupnikov Slovenske ljudske srtranke v Ljubljani. Dasi so imeli pristop samo izključno le po pravilniku voljeni strankini zaupniki, je bila velika dvorana Rokodelskega doma premajhna za ogromno število udeležencev. Poročal je poslanec Smo de j, predsedoval pa načelnik SLS v Ljubljani prof. Remec. Poolanoc Smodej j« predvsem podčrtal, da moramo obsojati moralne krivce političnih amorov, ki so se dogodili v narodni skup-ICinL Puniša R a č i č a bo kaznovalo sodišče po kazenskem zakoniku. Nevarnejši in grii pa bo zločinci v vrstah SDS, ki so nagnali morilca k dejanju. To mora vedeti vsa javnost, da je moralni krivec Račičevega zločina opozicija, slasti pa njeni voditelji, ki so v historični ambiciji uničevali parlamentarizem, rn-HE državo ter izzvali poboje. Moralni krivci Račičevega zločina so prav isti ljudje, katerim je ta zločin koristil in ki ga danes izrabljajo, da s krvjo razdirajo našo demokracijo In izrabljajo kri za dosego oblasti. Moralni krirci na tem zločinu pa so končno tudi tisti, ld z naročanjem in drugo podporo omogočajo tisk, ki ga nstvaritelji in snovatelji Račiče-Tega umora izdajajo. To je pri nas t Slove-trffi res tisk žerjarovsko-pucljere zveze. Izvajanja poslanca Smodeja so zborovale! prekinjali z ogorčenimi medklici proti SDS, »Jutru«, dr. Žerjavu in z navdušenimi, frene-tičnimi ovacijami Slovenski ljudski stranki m dr. Korošcu. Končno je zbor soglasno z nepopisnim navdušenjem sprejel naslednjo reso-locijo: Resolucija« Zaupniki Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, zbrani na protestnem zboru dne 17. julija t. 1. v dvorani Rokodelskega doma, jemljemo z odobravanjem na znanje poročilo ter ugotavljamo: 1. Ogabna gonja »Jutra« in z njim zvezanega tiska proti našemu ljubljenemu voditelju in načelniku g. dr. Korošcu ni le podla, umazana žalitev njega samega, ampak celokupnega slovenskega naroda, ki ga legitimno zastopa samo dr. Korošec s svojim poslanskim klubom. 2. Zbrani zaupniki izrekamo svojemu načelniku g. dr. Korošcu, poslanskemu kluba SLS ter vodstvu stranke neomajno zvestobo in zaupanje. Izjavljamo, da se z oduševljenjem pridružujemo borbi našega ljudstva za pobijanje protislovenskega in nemoralnega tiska. 3. Zaupniki SLS v Ljubljani obljubljamo svojemu načelniku, da bomo šli od moža do moža ter pregledali, kdo podpira sramotile« in izdajalce našega naroda. S tem podrobnim delom ne bomo odnehali, dokler ne priborimo svojemu načelnika zadoičenja. V družbo ljudi, ki blatijo roditelja Slovencev, n e s m e nihče, ki hoče veljati za poštenega človeka! 4. Načelniku in voditelju našemu, dr. Korošcu, pa še izrekamo svojo največjo zahvalo, da je tako nesebično stavil sroje moči v najtežjih trenutkih državi na razpolago ter jo tako rešil temne, bodočnosti K resolneiji jie reč gorornjkor požiralo vse somišljenike SLS r Ljubljani, da najdo-sledneje izvajajo vse posledice proti »Jutru«. Obe. odborniki vseh strank obsojalo ,Jutro' Občinski odborniki vseh političnih strank občin Videm, Podgora in Kompolje, zbrani, so danes ob 8. uri dopoldne soglasno sklenili sledečo resolacijo: Občinski odbori občin Videm, Podgora in Kompolje najodločneje obsojajo nekulturno razžalitev predstavnika slovenskega naroda. V trenotkn, ko je slovenski narod najbolj ponosen na svojega voditelja, ko rsi pametni, trezni držarljani ridijo r njem najbolj sposobnega in poštenega moža, si dovoli »Jutro«, sodeč najbrže po samem sebi, brez dokazor obdolžiti dr. Korošca zlodejster, ki so jih zmožni le nekateri čitatelji in obožeratelji »Jutra« in njegor« stranke, in to zgolj iz zaristi ogleda, ki ga ržira nas voditelj v tu in Inozemstvu. To nesramnost si mora slovenski narod redno zapomniti. Tisti, ki so krivi s trojo senzacijonalno, lažnjiro, nekrščansko, nemoralno pisaro najrečjega nereda in nje-gorih posledic, si drznejo na tak prostaškl način žaliti slorenski narod! Čuditi se moramo, da sme list s tako pisaro sploh Izhajati V interesa dr žare je, da se razliranje te gnojnice prepreči ln k tema hočemo omenjeni trije odbori z vsemi močmi pomagati. Strašna železniška nesreča r Miinehea, 17. juL (Tel. Slov.) Prošlo noč te je na momakovskem glavnem kolodvoru pripetila težka železniška nesreča. V smeri Mtin-cheo-Nflmberg je potovalo toliko športnikov, da so morali pre drednim vlakom odpraviti pomožni vlak. Komaj je pomožni vlak odpeljal, se je moral ustaviti, ker je nekdo potegnil zasilno zavoro. Kmalu za njim je odpeljal redni vlak ln ker na ovinku ni opazil, ^a rtoji prvi vlak, je trčil vanj, tako da sta se razbila zadnja dva vagona prvega vlaka. Ubitih je bilo 9 oseb, težje ranjenih je bilo 17, dočim je bilo še večje število lahko ranjenih oseb. Oba poškodovana vagone sta se vnela. Otvoritev transplrenejske železnice, r Pari«, 17. julija. (Tel. Slov.) Franeoski predsednik Doumergue bo v torek zvečer zapustil Pariz, da se v spremstvu ministrov Tar-dlena, Barthoua in Brianda ter španskega podanika r Parizu udeleži otvoritve nove trans-pirenejske železnice in da se sestane s španskim kraljem. Novi potresi v Smirni ▼ Carigrad, 17. juL (TeL »Slov.«) V okolici 8nrirne je bil potres, katerega središče je bilo v Torbaliju. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo na prosto, tako da ni bilo mnogo ranjenih. Poškodovanih je bilo več hiš, posebno uradno poslopje r Torbaliju. r London, 17. julija. (Tel. »Slor.«) Vče-n4 dopoldne ob 11.35 je zopet bil r Smirni pG*sss ! petimi sunki, nd katerih je najdaljši trajal 20 sekund. Materialna škoda je precejšnja. Težko ranjenih je šest oseb. Svet odobrava Kellogov predlog proti vojni Odgovor Francije v Pariz, 17. julija. (Tri. »Slov.«) Quai Vročina r Dunaj, 17. julija. (Tel. »Slor.«) Po štiridnevni neznosni vročini s temperaturo, ki je dosegla 50 stopinj in ki je danes še trajala, s« je zvečer rlila ploha, ki je ozračje ohladila. Drobne vesti Brzovlak Bronville-Pariz je snoči na kolodvoru Lousex trčil na tovorni vlak radi napačne postavitve okretnic. Brzovlak je skočil s tira in njegova dva prva voza sta bila popolnoma razdejana. Ker je bilo v vlaku le malo ljudi, je bilo samo 14 ranjenih. Radi silnih neviht, ki divjajo že štiri dni v dolini reke Inn, je voda izpodjedla železniško progo ob Innu, tako da se more vršiti železniški promet samo s prestopanjem. Madjarski primas S«eredy je sporočil predstojnikom katoliških madjarskih redov in ustanov noro odredbo papeževo, da je katoliškim duhovnikom na Madjarskem tudi za-naprej prepovedana nošnja civilne obleke izven službe, ki jim je bila do sedaj dovoljena. Pilsudski je hotel gledati manevre. »Cuven-tul« piše, da je imel nameravani obisk poljskega maršala Pilsudskega namen, da bi maršal osebno opazoval ruske poletne manevre ob romun-sko-poljski meji. Ozemlje teh manevrov sega na severu do poljskih mej. V svrho opazovanja teh manevrov je bil sedaj poslan iz Varšave v Romunijo general Leraui. Nemška letalca. Danes dopoldne sta dospela v Budimpešto nemška oceanska letalca k'ohl in Hiihnefeld. Na kolodvoru so ju sprejele razne madjarske deputacije. Mislim. da ne bo nič posebno resnega tam pri njih, Njena mati vedno hudo pretirava, polna je muh če bo vse v redu, pridom par dni pozneje nazaj, če pa ne... No, potem tj bom na vsak način bn.ojavil, da se /naš ravnati.« Pringhteu je zadostoval namreč on dan, da bj pobral ves, pri različnih bankah naloženi denar in se vkrcal na parnik, ki je odhajal v Južno Ameriko. Namenjen j« bil v Liverpool. Poglavitna Prighleova skrb je bila sprememba svoje zunanjosti. Bil je srednje visok, slok, bledega obraza in nosil košate brke, ki so popolnoma prikrivale usta. Skrbno je gojil jn negoval ta moški kras od svojega petindvajsetega leta naprej. Maj pa se je predvsem popolnoma obril. Nekoliko več skrbi so mu delali posebni zuaki, katere je imel na obrazu in katere je moral sedaj odstraniti. Vrh obrvi sta mu namreč zrastlj dve bradavičici z rdečimi lasmi. Seveda je večkrat odstranil te lase, in kakor vedno so potem postali Še bolj bujni. Izgledali so naposled, kakor druge obrvi ali brki na samem čelu. Strokovni kirurg v Mon-tevideu mu je operiral te bradavice, in ostali sta le dve, komaj razločni drobni brazgotini. Vendar je bil Prighte toliko previden, da se s tem ni zadovoljil. Kupil je še debela rožena očala, ki so popolnoma prikrila nerodne sledove. Nato si je še uabavil več parov čevljev. Naročil jih je pri strokovnem čevljarju, k} je delal za pohabljence in ljudi s ploskimi stopali. Zunaj so imeli li čevlji navadne pete, a znotraj je bila še druga v isoka pela ki je znatno povečala rast. Dozdaj je nosil samo temne obleke, zdaj jo pričel nositi progate in svetlo-sive. Poprej je nosil kot blagajnik visoke štrleče ovratnike, zdaj je kupil nizke, ležeče. Prighte se je vedno potrudil jesti čim manj mesa, ker se je od njega hudo zdebelil. | Večinoma si je privoščil samo jajca, sočivje in mleko. Zdaj pa se je vrgel seveda na svinjsko pečenko in bržole. Ktnalu je res zapazil, da mu prične rasti okrogli, izdatni trebušek, in je bil lega prav vesel. Poprej je nosil dolge, pesniško razmršene lase. Zdaj se je na kratko oslrigel, se počesal in si v rgel lase nazaj. Kratkomalo nekega lepega dne sc je odpeljal iz Liverpoola slok gospod, srednjevisoke postave, s košatimi velikimi brkami in v temni obleki. A 10 tednov pozneje je odjadral iz Montevidea s tovornim parnikom v Southampton gospod več nego povprečne postave, gladko obrit, z debelim trebuščkom, roženimi očalami in z nazaj počesanimi kratkimi lasmi. Prighte je — kajpada - vedel, da ga lovijo po vseh angleških pristaniščih, a samo po ladjah, ki plovejo preko oceuua. Zato se je popolnoma mirno izkrcal v Southamptonu in vstopil v londonski vlak. Vozil se je potem z avtomobilom skozi v»o prestolico in dospel z drugim vlakom v lepo mestece, katero si Je pripravil za udobno, brezskrbno življenje tekom večletnega ugibanja in premišljevanja. Dick ni mogel dočakati prijatelja, se je povrnil v London in zaupal stricu, kaka nesreča je doletela prijateljevo nevesto. Minil je teden in drugi. Prigbta od nikoder ni bilo. Zato je prišel rok za mesečni obračun. Nekoliko dni pozneje je >bomba razpočila«. Ko je prejel predsednik Razsuševalnega Odbora zadnje poročilo o denarnem stanju, je skočil iz stola kot da bj ga pičila kača, pozvonil šoferju in takoj zletel v banko. Za banko je to bil težak udarec. Denar sam je bil postranska stvar. Toda oškodovan je bil starinski, 128 let nepretrgoma poslu joči zavod, ugledna, zanesljiva ustanova, kjer je vse temeljilo na popolnem zaupanju in brezhibni poštenosti nastavljencev. Banka, ki jo bila zelo izbirčna pri : uenovanju novih J^ajje novega KOLEDAR. Sreda, 18. julija. Friderik, Kanili. ZGODOVINSKI DNEVI, 18. julija: 1870 se je proglasila papeževa nezmotljivost — 1374 je umrl italijanski pesnik Francesco Petrarca. — 1721 je umrl francoski slikar Antoine Watteau. — 1797 se je rodil filozof H. v. Fichte. — 1811 se je rodil angleški romanopisec W. Makepeace Thacke-ray. — 1864 se je rodila pisateljica R. Huch. — 1875 je umrl nemški pesnik J. G. Seidl. — 1903 je umrl hrvatski politik in publicist Franjo Folnegovič. — 1895 je bil umorjen bolgarski državnik Stambulov. * -k Papežev nuncij na Sušaku. V ponedeljek se je na potu iz Rima v Belgrad ustavil na Sušaku papežev nuncij msgr. Pellegrinetti. Na Sušaku je ostal dva dni in se danes odpelje v Belgrad. Na kratek odmor je prišel na Su-šak tudi zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. k Cerkveno odlikovanje. G. knezoškof je o priliki posvečevanja nove šmarješke cerkve imenoval g. župnika Iv. Perka za škofijskega duhovnega svetnika. ■k Blagoslovitev orlovskega prapora v Moravčah. Dolgo ?o že moravški Orli in Orlice gojili vročo željo, da bi korakali pod svojim praporom. Se je ta želja izpolnila, prapor je dogotovljen, ponosno bomo sedaj korakali za njim. V nedeljo, dne 22. L m. bo slovesno blagoslovljen. Vršila se bo celodnevna prireditev: dopoldne bo blagoslovitev, popoldne pa telovadba z veliko ljudsko veselioo. Svirala bo logaška godba. Pridite, prijatelji orlovstva od blizu in daleč. •k Protialkoholna predavanja društva za gojitev treznosti t Posavju. Prof. Lojze Jan. Pavlič je imel v Radečah pri Zidanem mostu 15. julija zanimivo predavanje o alkoholizmu, katerega se je udeležilo 600 ljudi. Podobna predavanja se bodo vršila zvečer ob pol 9 brez vstopnine in sicer: v sredo 18. julija v Sevnici, v Četrtek 19. v Boštanju, v petek 20. v Rajhenburgu, v soboto 21. v Senovem, v nedeljo 22. julija pa v Loki pri Zidanem mostu. Prihodnji teden se bo vršilo predavanje v Celju, Gaberju in Savinjski dolini, nato pa za rudarje in delavce v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. Vsi stanovi, zlasti mladina in delavci, so vabljeni, da se udeleže teh zanimivih predavanj. Romanje na Sv. Višarje 4. in 5. avgusta. Podpisana zveza opozarja vse člane in one, ki so uradnikov, je seveda takoj nadomestita Odboru za razšušitev ves primanjkljaj. Istočasno se je zganila vsa londonska policija. Razen tega so pričeli iskati zločinca najboljši detektivi iz treh zasebnih zavodov. Nekoliko dni pozneje je prišel h glavnemu ravnatelju v pisarno njegov nečak Dick in dejal: »Stric, ponuditi ti hočem Se eno sredstvo. Saj veš, da razkazuje tvrdka »Dnevna luč« vsak večer po vseh kinematografih na Angleškem tekoče dogodke. Naš tat se je dolga leta pripravljal na svojo tatvino, če ga hočemo ujeti, se moramo poslužtti sredstva, s katerim ni računal. Kinematograf pa H bo nudil tako pomoč, kakor nobena policija na svetu. Če le pristaneš na mojo ponudbo, bo zločinec izpostavljen neprestanemu zasledovanju milijonov oči. Zlorabil je moje prijateljstvo, da si pridobi čas. Well, bom še jaz pokazal, da znam izkoristiti isto prijateljstvo! Deset dni pozneje se je udeležil Ralph Prighte zanimive tenis-tekme in po kosilu v svojem hotelu stopil v kino »Panteon«. ki je leftal na istem trgu nasproti. Kakor vedno, je otvoril predstavo pregled tekočih dogodkov. Kino je pokazal dva ali tri posnetke, potem pa je zabliščal pred gledalci ognjeni napis: »Ali ste ga videli?« Napis je oetal kako minuto na platnu ln so ga na to nadomestile sledeče besede; » Imenuje se Ralph Prighte. Ukradel je Severni bankf 56.000 funtov sterlingov. Ta, ki ga ujame, dobi nagrado v znesku 2000 se priglasili za to romanje, da pazijo na natančnejše podatke, ki bodo objavljeni po 20. juliju v Slovencu in Domoljubu. Polovična vožnja je že zagotovljena. Slovenska krščanska ženska zveza. tk Suša je po Dolenjskem občutna. Vse vene. Koruza se bo kar posušila. Fižola že tako ne bo. Otave ne moremo pričakovati. Celo drevesa po skalnatih bregoyih se suše. Vode bo kmalu zmanjkalo. — Na Rudečem kalu blizu cerkve sv. Antona je higijenski zavod vaščanom napravil vodnjak, ki bo popolnoma vstrezal zahtevam higijene. * Po Dolenjskem razprodaja nek tujec tiskovine verske vsebine: Trpljenje Kristusa za človeštvo, Videnje v večnosti, Koprnenje iz davnih dni. — Tiskovine so tiskane v Novem Sadu. Iz tiskovin se spozna, da jih širijo adventisti. Našemu ljudstvu ne bodo ravno veliko škodovale. Jezik je težak, marsikatera beseda je hrvatska, citatov iz sv. pisma je silno veliko. Da se ljudstvo lažje vara, stoji na čelu enega spisa citat iz škofove knjige: Mesija. k Žrtev Kolpe. V Podzemlju je bila v nedeljo nova maša g. Florijančiča. Prišel je na novo mašo tudi dijak Anton Šuštaršič, doma iz Omote pri Semiču. Po cerkvenem opravilu se je šel v bližnjo Kolpo kopat in je tam uto-niL Najbrž ga je zadela kap. Pogreb je bil v torek. "k Na razna vprašanja se sporoča, da g. Poljšak ne zdravi v Mariboru, marveč se njegovo zdravilo samo preizkuša na bolnikih mariborske bolnice. — Če se izkaže, da je njegovo sredstvo uspešno, se bodo našla pota, da ga bodo deležni vsi bolniki potom lekarn, zdravnikov in bolnic. Bolniki naj torej zaenkrat ne hodijo v Maribor. — Zdravniška komisija v splošni bolnici v Mariboru. — (6543) * Avtobus-promot Postojna-Gorica in obratno z zvezo k vlakom iz Ljubljane in proti Ljubljani se vrši vsaki dan ter tudi ob nedeljah in praznikih začenši z dnem 22. julija. Informacije daje »Putnik«. ir Ustavljena preiskava. Ministrstvo pro-svete je ustavilo sodno in disciplinsko postopanje proti odgovornemu uredniku »Učiteljskega tovariša« g. Ivanu Dimniku in izdajatelju g. Andreju Škulju. k Oslovski kašelj se širi po nekaterih krajih Dolenjske. Več otrok je že umrlo. * Požar na Bledu. V ponedeljek zjutraj okoli 4 je začelo goreti na Bledu Pibrovo gospodarsko poslopje. Zažgal je menda po neprevidnosti neki delavec, katerega so aretirali. funtov. Lahko zaslužite razpisanih 2000 funtov, če se le potrudite biti vsaj malo pozorni I Seveda se je tat potrudil izpremeniti svojo zunanjost. Predvsem je levičnik. Sicer se je vedno trudil delati z desno roko. A spozabi se, če je razburjen ali jezen. Takrat se poslužuje levice. To se je na primer opazilo v odločilnem trenutku pri igri v golf. Tudi pri kvartanju deli karte z levico, če se razvname. Prav lahko se zgodi, da ga opazite v tem stanju. Bodite torej pozorni, in lahko zaslužite lep znesek 2000 funtov!« Drugi dan so poročali o tem oglasu vei ča.sopisi pod kričečimi naslovi: »Kino kot detektiv«. »Kino nta lovu za zločincem« in si. Tudi v klubu, kamor je Prighte zahajal, so vsi govorili o tem. Tatu je pričelo utripati srce, in je zelo pazil na svojo desnico pri kvartanju. Včasih je bil primoran levico vtakniti v žep, da se ne izda. Teden pozneje je zopet šel v kino in zopet je videl sija joči napis: »Ali ste ga že videli?« Sledilo jo znano besedilo in na koncu dodatek: »Ima navado drgniti čelo z zunanjo stranjo desne roke. To je redka posebnost. Zapomnite si jo! Prav lahko nanese, da ste zraven v tem trenutku!« Prighte se je hudo razburil. Res je imel to navado, in bi ga lahko zavoljo tega zasačili. Saj je dnevno čitala te oglase vsa Angleška. Nedvomno je prežal cch milijon ljubiteljskih detektivov na levičnika, ki prikriva svojo napako in si drgne Celo z zunanjo 3tranjo desno roke. (Daije 8ledL) * Nesreča na severni triglavski steni. Severna stena Triglava, ki je zahtevala že toliko človeških žrtev, je postala tudi leto« prizorišče hude nesreče. Neka mariborska turistka je hotela v nedeljo popoldne preplezati severno steno. Ze 9koro v sredini stene je plezalki izpodrsnilo in omahnila je kakih 15 m globoko ter obvisela na skalnatem pomolu z zlomljeno nogo. Pričela je klicati na pomoč in res so njene klice slišali razni turisti, ki so ji hoteli pomagati, kar pa ni bilo mogoče. Ponesrečenka je prebila vso noč v groznem položaju na skali. V ponedeljek so slišali njene klice trije nemški hiristi, ki so hoteli splezati do nje, pa se jim ni posrečilo. Neki turist je o nesreči obvestil podružnico SPD v Mojstrani, ki je takoj organizirala rešilno eks-pedicijo, ki se je podala že v ponedeljek zvečer pod vodstvom izkušenega gorskega vodnika Gregorja Laha skozi Vrtita proti severni steni. Upati je, da bo imela ekspedicija uspeh in da bo ponesrečenko rešila. k Utonila je v Dravi pri Ormožu 18-1 etna Amalija špilak. * Trije požari — otrok zgorel. Iz Šent Jerneja na Dolenjskem poročajo: V ponedeljek, 16. julija okrog 4 popoldne je začelo goreti pri Srebrnjaku na Rojah. Poleg vsega gospodarskega poslopja in hiše Je zgorel tudi poldrugo leto star sinček, eden se je pa opekel. Požar se je bliskovito razširil, tako, da vkljub 6 požarnim brambam, ki so jadrno prihitele na lice mesta ,ni bilo mogoče ničesar rešiti, razen obvarovati poslopja drugih gospodarjev. Zažgali so otroci, ki so bili sami doma. Zena (mati) je v bližini žela pšenico, oče je pa v bolnici. Zgorel je tudi en prešič, vsa obleka, ves živež. Pomoč je nujno potrebna. Isti dan okrog poldne je gorelo tudi v Stari vasi pri škocjanu. Zgorelo je dvema gospodarjema. Požar so zanetili tudi otroci. Še tretji požar je bilo opaziti isti dan menda nekje v Brusniški občini. k Osem žrtev Save. V nedeljo in v ponedeljek dopoldne je utonilo v Savi pri Zagrebu osem oseb. Večina utopljencev se je kopala izven kopališča in mnogi niso znali niti plavati. Utonili so: Ludvik Bundorfer, ključavničar; Jcsip Kolar, inkasant; Filip šiletič, brivski vajenec; Viljem Peternel, zlatarski pomočnik, Anka Vliovič, šivilja; Matija Mance, slikarski pomočnik; Orga Markovič, ključavničarski pomočnik in Blaž sec, kmet, ki se je kopal v Zitnjaku, v stranski strugi Save. Od vseh teh so našli le trupli kmeta Bosca in brivskega vajenca Siletiča, ki se je kopal v neki mlaki na Savi, dočim je vse ostale voda odnesla. •k V »Samoupravi« razpisuje oblastni odbor ljubljanski ofertne licitacije: 1. za cesto Semič—Kot; 2. za most čez Jereko pri Blt-njah; 3. Za most čez Pšato v Mostah. Podrobnejši pogoji so razvidni iz »Samouprave«. k Ljubljanski oblastni odbor razpisuje v cestnem okraju cerkniškem 2 mesti, v cestnem okraju radovljiškem 2 mesti, v cestnem okraju blejskem 4 mesta, v cestnem okraju tržiškem 2 mesti ter v cestnem okraju kranjskem 14 mest oblastnih cestarjev. Prošnje je vložiti pri ljubljanskem oblastnem odboru najkasneje do 1. avgusta 1.1. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v Samoupravi ter pri cest. okraj, odborih in županstvih tamošnjega okoliša. k Za solnčeuje najboljša »Šolan eremec v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica. Cfutolfana NOČNA SLUŽBA LEKAREN. Nočno službo imata: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * 0 Ljubljanski župan dr. Dinko Puc sprejema stranke do nadaljnega vsak torek in petek od 11 do pol 13 popoldne. O Izlet v Monakovo in Niirnbreg. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi za člane, če se jih priglasi vsaj 20, izlet v Monakovo in Niirnbreg v svrho ogleda ta-mošnjih mest, galerij in letošnje jubilejne Du-rerjeve razstave. Eventualno se obišče med potjo tudi še Salzburg. Vodil bo univ. prof. dr. Izidor Cankar. Odhod iz Ljubljane v nedeljo, 5. avgusta, ob 8.49, vrnitev v Ljubljano v soboto, 11. avgusta, ob 8.35. Stroški so pro-računjeni na okroglo 2500 Din za osebo. Priglasiti se je najkasneje do inkl. 23. julija (ponedeljek) pri tajniku St. Vurniku (Ljubljana, muzej) ali z dopisnico ali pa ustmeno vsak dan med 10 in 12 dopoldne. O Ogled Radio-postaje v Domžalah. Ra-dio-klub Ljubljana priredi v četrtek, dne 19. julija ob vsakem vremenu strokovni ogled radio-nddajne postaje v Domžalah pod vodstvom g. ing. Eržena. Odhod z vlakom iz Ljubljane gl. kolodvor ob 14.08. Zbirališče pred I kolodvorom. Člani, amaterji in ljubitelji radlo-športa so vljudno vabljeni, da se udeleže ogleda. (M** ureime najbolje prebavo, Cisti ze lodec ln Črevo sigurno pa priletno 1 omot v vsoKi leharnl Din 4 - O Pred škofijo razkopavajo mestni delavci cesto. Cesto bodo tlakovali z drobnim granitom, ker se asfalt ali bazaltoid ne splačata, dokler ni urejeno vprašanje novega ali še celo drugega tramvajskega tira. O Umrli so v Ljubljani v času od 14. do 17. t. m.: Marija Kune, zasebnica, 71 let, Tržaška cesta 43; sestra Norberta Terezija Ve-ternik, usmiljenka, 59 let, Slomškova ulica 20. V bolnišnici so v istem času umrli: Anton Lunder, delavec, 41 let, Velike Lašče 29; Peter Polajnar, sin delavca, 1 leto, Svabičeva ulica 13; Marija Javoršek, delavka, 62 let, Medvode 1. O Preprečena smrtna nesreča. V ponedeljek se je kopalo v Gruberjevem prekopu po vsej dolžini mnogo kopalcev. Na Planirju biku Bricljeve gostilne bi se kmalu pripetila smrtna nesreča. 161etna šivilja Otilija Tome se je pričela okrog štirih popoldne nenadoma potapljati, kar so ostali kopalci takoj zapazili in jo potregnili nezavestno na breg. Oči-vidno je Tometovo napadla solnčarica. Bila je še pol ure potem, ko so jo potegnili iz vode, v popolni nezavesti in je imela močne krče. Na lice mesta je prihitel zdravnik dr. Milan Perko, ki je ponesrečenki nudil prvo pomoč. Šele po danih injekcijah se je Tome-tova polagoma zavedla. Na zdravnikovo odredbo so poklicali rešilni avto, ki je Tometovo pripeljal na njen dom v Kotnikovo ulico. © Z razglasne deske. Na razglasni deski mestnega magistrata je objavljenih več razpisov vojaških oblasti glede dobave živil, sena in slame ter prevzem krpanja vreč. — Mestni magistrat razpisuje dražbo zarublje-nega klavirja. Izklicna cena znaša 400 Din. Podrobnosti o razpisih so objavljeni na deski. © Križev pot ukradli. Iz zaklenjene barake na vogalu Rimske ceste in Groharjeve ulice so neznani zlikovci ukradli pet slik Kri-ievega pota. Slike so last župne cerkve v Horjulu, ki jih je dala popraviti Mateju Ster-nenu, akademskemu slikarju v Ljubljani. © Opolzke sličice. Policija je aretirala nekega možakarja, ki je razpečaval razglednice in fotografije z opolzkimi prizori. Vpbče je znano, da v Ljubljani kroži med nekaterimi polno takega pornografskega blaga. Pornografijo tihotapijo k nam z Dunaja in imajo nekateri razpečevalci s tem dober zaslužek, paziti se morajo seveda pred oblastmi. Penzija „Miramar" Dubrovnik tramvaj, postaja Boninovo. Moderno urejen. Lastna plaža. Slovensko vodstvo. Cena Din 85'— do 95 —. Zahtevajte prospekte. 0 Policijski drobiž. Aretirane so bile itiri osebe, in sicer dve ženski radi tajne prostitucije, en moški radi homoseksualnosti in eden radi prepovedanega povratka. — Dijaku Radu Pavliču, stanujočemu v Križevni-ški ulici, je nekdo v ponedeljek opoldne izmaknil pri kopanju na bregu Ljubljanice v Trnovem par nizkih moških čevljev, vrednih 180 Din. — Dve osebi sta bili popadeni od psov. — Prijavljenih je še nekaj prestopkov obrtnega prava, policijske ure, železniških predpisov, cestnopolicijskega dovoljenja in godbe brez dovoljenja. Maribor □ Naučno potovanje abiturijentov srednje vinarske iu sadjarske šole v Mariboru ua Češkoslovaško, Letošnji absolventi srednje vin. in sadj. šole v Mariboru bo priredili po dokončanem zrelostnem izpitu 14 dnevno poučno potovanje od 1. do 15. julija na Češkoslovaško. Že v Avstriij so si ogledali kmetijska zavoda v Gumpoidskirchenu in v Klosterneuburgu. Na Češkoslovaškem so si ogledali srednjo vrtnarsko in sadjarsko šolo v Lednicah, nižjo kmetijsko šoto v Valttaih, posetili so kulturno razstavo v Brnu in višjo kmetijsko šolo v Pferovu. Na liani, najrodovitnejšem delu Moravske, »o obiskali par vasi na deželi, da so videli Češkoslovaškega kmeta pri njegovem delu. Iz Olomuca, kjer so jih zastopniki mesta in češko-slovasko-jugoslovanske lige nadvse lepo sprejeli, so se odpeljali proti Pragi. Potoma so si ogledali sadjarsko veleposestvo in velike drevesuice g. Veselja v Molitorov-u. Iz Prage, kjer so ostali B dni, so delali izlete v okolico. Ogledali so si po-mološki institut, veliko zadružno skladišče in zadružno mlekarno v Proji pri Pragi, tcvarno za poljedelske stroje H. Bacherja, višjo kmetijsko in gospodinjsko šolo v Roudnicah na Labi, višjo vin. m sadjarsko šolo v Melniku, veleposestvo praške kmetijske visoke šole v Uhfir.i vosi in veleposestvo ter konzervno tovarno g. Schusterja v Vojkovicah. Povsod so bili zelo lepo sprejeti. Da je bilo omogočeno napraviti ta izlet, ki je bil velike važnosti z;i nase mlade strokovnjake, gre predvsem zalivala vsem p. n. darovalcem, ki so s svojimi denarnimi prispevki pripomogli k izvršitvi načrta. Za izletui fond so darovali: Oblastni odbor ljublj. oblasti 1500 Din; Posojilnica v Mariboru 1000 liin, Kmetijska družba v Ljubljani 500 Din; tvornica zn dušik v Rutah 500 Din; Vin. društvo v Arandže-lovcu 500 Din; posojilnicav Framu 400 Din; Celjska posojilnica 300 Din; Kmečka hranilnica in posojilnica v Framu 300 Din; Hranilnica in posojilnica Sv. IIj pod Turjakom 250 Din; Jugoslovanska ekonom, in hip, banka v Zagrebu 250 Din-okrajni zastoj) v Gornji Radgoni 200 Din; posojilnica v Iločah pri Mariboru 100 Din, delegacijo Pri žrebanju I. razreda tekočega kola državne razredne loterije je zadela štev. 49.1631, kupljena pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani Din 80.000 - •k Popravek. G. dr Rožič v svojem opisu razgleda s Sv. Trojice pri Domžalah našteva tudi Spodnji, Srednji in Zgornji Mengeš. Pravi''- sta le dva Mengša in sicer Mali Mengeš z župno cerkvijo in Veliki Mengeš, ki obsega večjo polovico trga proti Kamniku. Toliko radi točnosti. — Mengšan. Dr.Volavšek Jotip ne ordinira od 22. jul. do 12. avg. t 1. Tako lovi muhe AER z zaponcem/« slopju, že zdavno niti oddaleč ne odgovarja več temu namenu. Le ču-. diti se je, da se je zidava ljudske šole odlagala toliko | časa, to tembolj, ker je bilo obč. gosjxxlarstvo dolgo j vrsto let v »naprednih« rokah. — Po sprejetju teh pogojev je prosil obč. odb. Mrak g. župana, naj bi odgovoril na nekatera že v zadnji seji stavljena vprašanja, zlasti glede Slavenske banke, ali res toži Mestno hranilnico za 3 milij. Din. Župan je odgovoril, da o tem ne more dati nikakih pojasnil, pove samo toliko, da konkurzna masa Slavenske banke res toži Mestno hranilnico za 3 milij. Din, da pa kot jurist lahko reče, da bo Slavenska banka tožbo izgubila, i Tudi o gosjxxlarstvu Mestne hranilnice bo moralo priti do jasnosti in suhoparni odgovor g. župana pri tem ni na mestu in se mi z njim ne bomo zadovoljili. Trbovlje Mariborsko narodno gledališče bo pri nas gostovalo v soboto, dne 21. julija t. 1. ob 8. zvečer. Vprizorila se bo veseloigra »Ognjenik«. W I. delavsko konzumiio društvo Vode naproša vse svoje člane naj prinesejo svoje nakupovalne knjižice v sVrho zaračunavanja dividende za preteklo leto. Blagoslovitev reševalnega avtomobila. — Prostovoljno gasilno društvo Trbovlje-Vode je pred kratkim kupilo reševalni avto, ki je bil zlasti pri nas prepotreben. V nedeljo, dne 22. t. m. se vrši svečana blagoslovitev tega avtomobila po sledečem sporedu: Ob 10. dopoldne sprejem gostov na kolodvoru, nato služba božja in blagoslovljen je reševalnega avtomobila. Popoldan ob 1. bo koncert rudarske godbe na Vodah. Po koncertu se vrši veselica pred gasilskim domom. Čisti dobiček ie namenjen za odplačevanja reševalnega avtomobila. • • • Skofja Loka. Dne 19. avgusta i L bo priredil orlovski odsek v Skofji Loki večjo orlovsko prireditev. Tedaj bomo blagoslovili tudi naš novi prvi enotni orlovski prapor. Ne zamudite te prilike in pridite ta dan pogledat v Skoijo Loko nai novi pra-po»- St. Vid pri Stični. Na Muljavi popravlja starinski oltar pod obar Miloš Hohnjec iz Celja. Altar je zelo umetno baročno delo, ki sta ga naredila L 1674 Jakob Moenhardt in Anton Scherniaritsch iz Višnje gore. Kiparska dela je pa napravil Jernej Plumen-berger iz Ljubljane. Da se ta izredna umetnina naše dežele ohrani in obnovi v baročnem slogu, je posebna zasluga g. konservatorja dr. Franca Stele-ta. Izletniki, ki gredo skozi Muljavo, naj ne zamude ogledati st ta oltar. Naj pa tudi ne pozabijo darovati kak dinar za obnovo oltarja. Sredstva so namreč zelo pičla. Prenovljenje bode pa veliko stalo, ker je veliko delov že razpadlo. Na Muljavi se bo tudi rojstna hiša pisatelja Josipa Jurčiča popravila. Ohranila se bo hiša, kakor je bila. Prizidalo se bo na zapadni strani posebno krilo, da bo imela številna družina pisateljevega nečaka dovolj prostora. Sicer bi lastnik staro hišo prezidal, s čimer bi se zgubila prvotna oblika. Slovenska Matica in oblastni odbor bosta nosila večino stroškov, ki so proračunjeni na 25.000 dinarjev. Samouprava Izšla je 6. in 7. štev. uradnega glasila ljubljanske in mariborske oblasti Samouprave. Samouprava prinaša sledeče članke: Vodna zadruga, občinska posojila in zadruge, ter oprostitev društev od plačevanja občinskih davščin tn taks. Dalje ima več odgovorov na važna vprašanja. K tej štev. je pridejana priloga z raznimi važnimi razglasi in razpisi, kot rozglas glede sprejemanja gluhonemih otrok v gluhor.cmnioo v Ljubljani, razpis glede oddaje raznih cestarskih mest, dalje razglas o drugi pismeni ofertalni licitaciji za preložitev deželno ceste II. vrste Semič—Kot, razglas o pismeni ofertalni licitaciji za zgradbo mostu čez Pšato v Mo- atah, dalje razpis mariborskega oblastnega odbora glede službe okrožnega zdravnika za Gornjo Lendavo in konečno razpis istega oblastnega odbora glede službe konceptnega uradnika pri komisarju za agrarne operacije v Mariborski oblasti v Ljubljani. Samouprava stane letno 100 Din Posamezne številke se dobe pri ljubljanskem ln mariborskem oblastnem odboru. Kje je vzrok? A.: Zdravnik je moji ženi prepovedal, da bi imela kaj opraviti v kuhinji.« — B.: »Kako to, ali je bolna?« — A.: »O ne; jaz sem bolan.« Vročina. »Kaj? Na Špansko hočete potovati, pa v tej vročinil? Saj ne boste vzdržali. Tam je sedaj vendar še hujše nego pri nas. Saj imajo v senci 40 stopinj.« — »Kje pa je zapisano, da bi moral po senci hoditi!« Indirektna prošnja, šef: »Kako pa morete v pisarni žvižgati?« — Uradnik: »Mislil sem, da boste zadovoljni, če vidite, kako sem kljub revni plači vendarle dobre volje.« Težko vprašanje. Stražnik: »V našo občino je prišel letoviščar, ki je napol nor. Kaj (emo narediti?« — Sodnik: »Počakajte, da bol cel norec, potem ga pa primite.« Dober odgovor. Sodnik je bil vpraian, kako to, da je v zaporih več moških kot žensk?. »Najbrže zato, ker je v cerkvah več žensk nego moških« — je bil odgovor. gospodarstvo NAČRT ZADRUŽNEGA ZAKONA. Vprašanje izenačenja zadružnega zakona je postalo zopet aktualno. Glavni zadružni savez je stavil na svojem letošnjem občnem zboru to vprašanje na dnevni red. Šlo se je za to, da bi Savez sprejel načrt zakona, ki ga je prvotno izdelal g. Miloš štibler, potem pa ponovno redigiral in izpopolnil tajnik Zadružne zveze g. Kralj. Ker pa je revizor Središnjeg saveza hrvatskih seljačkih zadruga g. Nikola Jagatič prišel na občni zbor z načrtom zadružnega zakona, ki ga je izdelal na svojo roko, in ga predložil Savezu, ni bilo občnemu zboru mogoče, da se odloči za en ali drugi načrt ali pa da uporabi oba načrta za redakcijo novega. Občni zbor oz. zadružni kongres, ki mu je sledil, ni bil tudi primeren forum za to, primanjkoval je pa tudi čas za podrobno in temeljito razpravo o zakonu. Vsled tega je bilo sklenjeno, da se gg. Kralj, Jagalič in odjx>slanci nekaterih drugih zvez sesta-nejo ponovno, da izdelajo končni in definitivni načrt ki bo potem sprejet od Saveza. Ta sestanek se je tudi vršil v Zagrebu od 3. do 6. julija. Na njem sta gg. Kralj in Jagatič v glavnem formulirala nov zakonski načrt in se je sklenilo, da se načrt po ponovnem pregledu predloži Glavnem zadružnem savezu. da bi ga mogel izročiti na kompetentno mesto. Vesti zagrebških listov, da je načrt predan že pristojnim faktorjem, so torej netočne, vsaj v kolikor gre za načrt Kralj-Jagatič. Ta načrt pa tudi še ni predan Savezu. Kot izvemo iz »Obzorar, dobil je sedaj g, Miloš Štibler nalog od g. dr. Stoikoviča, inšpektorja v ministrstvu poljedelstva, da izdela nov načrt zadružnega zakona. Ker je dr. Stojkovič zagovornik »državnih« zadrug, je verjetno, da bo skušal s zakonom povečati vpliv državnega zadružništva nasproti samostojnemu, oziroma pripeljati obstoječe zadružništvo pod nadzorstvo države. Naše zadružništvo seveda podobnega načrta ne bo nikoli odobrilo, ampak se bo vedno borilo za popolno neodvisnost in avtonomijo zadružne organizacije. — STANJE HMELJSKIH NASADOV NA ČEŠKEM. Zatec, dne 18. julija 1928. Od našega zadnjega poročila se je stanje hmeljskih nasadov izboljšalo večinoma le v nizkih legali. Tu je rastlina dorastla do vrha žičnega ogrodja, poganja panoge, na katerih se tudi polagoma prikazujejo cvetni nastavki. Ena tretjina nasadov še ni dosegla vrha in je brez panog. Nasadi v višinah in posebno dvoletni so v razvoju zelo zaostali. V primeru z minulim letom že danes lahko trdimo, da bode letošnji pridelek manjši od lanskega. Vsi nasadi trpe sedaj vsled tropične vročine in se že prikazuje solnčni palež. Če ne bode kmalu dežja, se bode vse stanje še zelo poslabšalo. Dosedaj še ni rdečega pajka, vendar ga bode vročina najhitreje povzročevala. Peronospore ni — uši so le tuintam. Nemški odbw Jednote hmeljarjev. Stanje poljedelstva v ljubljanski in mariborski oblasti v drugi polovici junija. (Po informacijah poljedelskega ministrstva. Ocene: odlično, zelo dobro, dobro, slabo, zelo slabo). Pšenica: zelo dobro v mariborski, med dobro in zelo dobro v ljubljanski oblasti. Ječmen: med dobro in zelo dobro v obeh oblastih. R ž : zelo dobro v ljubljanski, dobro v mariborski. Oves: dobro v obeh oblastih. Koruza: zelo dobro v mariborski, dobro v ljubljanski. — Stanje jarih žit je vsled suše veliko nepovolneje kot pa ozimine. — Vinogradi: zelo dobro v obeh oblastih. — Od vremenskih nezgod sta bili prizadeti obe oblasti, in sicer od toče. Ukinitev davčnih uradov v Tržiču in Velikih Laščah. Zastopnik finančnega ministra, minister zn trgovino in industrijo je odredil, da se ukineta oba davčna urada v Tržiču in Velikih Laščah. — Vsi posli urada v Tržiču bodo dodeljeni davčnemu uradu v Kranju, posli davčnega urada v Vel. Laščah pa uradu v Ribnici. Zadružništvo ▼ Dalmaciji. Zadružna organizacija v Dalmaciji se izpopolnjuje. 13. t. m. sta se vršila v Splitu dva sestanka, na katerih je prišlo do ustanovitve dveh novih zadružnih central. Ustanovljena je centrala eljarskih zadrug, ki so k njej pristopile že skoraj vse obstoječe oljarske zadruge v Dalmaciji, 22 po številu. Druga centrala, ki je isti dan imela svoj ustanovni občni zbor, pa je centrala ribarskih zadrug. Od 85 zadrug je bilo 19 zastopa-1 nih. — Ker je tako ribarstvo kakor tudi oljarstvo za Dalmacijo velikega gospodarskega pomena, je zadružno organizacijo, ki ima namen ščititi gospodarske interese malih producentov na tem polju, gotovo pozdraviti ln želeti, da bi bila postavljena na trdno podlago. Revizija ielesniike tarife. Tarifni odbor, oziroma njegova 1. sekcija ima izvršiti revizijo cele klasifikacije. Pri lem se bo ozirala na vrednost blaga in na to, ce je tovor vagona Id, polvagonaki ali manjši. 2. sekcija za izvozne in tranzitne tarife pa bo preiskala za kakšno blago, za katere relacije in po kakšnih postavkah naj se postavijo izjemni oziroma izvozni tarifi. Zemaljski savez indu-strijalaca v Zagrebu poziva za to svoje člane, da mu pošljejo j»otrebne podatke. Ti so: 1. označba blaga po nomenklaturi, 2. glavne prometne relacije v tu- in inozemstvu, 3. povprečna vrednost blaga za 100 kg ali vagon, 4. obremenitev dotič-nega blaga po dosedanji klasifikaciji, 5. klasifikacija, ki velja za dotično blago v tujih državah, ki pridejo za konkurenco v poštev. — Navede naj se tudi" v koliko sedanja klasifikacija odgovarja potrebam. ftorsza Dne 17. julija 1928. DENAR. Devizni promet Je bil danes zelo velik. Največji je bil v devizah Dunaj in Curih. in sicer v vsaki nad 1 milj. Din. Potem pridejo Newyork, Praga in Berlin. Privatno blago je bilo razen Trsta in Newyorka kot navadno, tudi v devizi London, drugo je dala na razpolago Narodna banka. Tečaji so v glavnem isti kot včeraj, z izjemo Berlina, ki je bil zaključen po 1357.— nasproti 1356.50 včeraj. Devizni teCali na ljubljanski borzi 17. julija 1928. povpraš. pon. srednji sr. 16.VIL Amsterdam 2287.— 2293.— 2290. — Berlin 1355.50 1358.50 1357.— 1355.50 Bruselj — 792.98 Budimpešta — 992.29 — _ Curih 1094.10 1097.10 1095.60 1095.60 Dunaj 801.50 804.5t' 803.— 802.75 London 27(5.39 277.19 276.79 276.80 Newyork 56.83 57.03 56.93 56£2 Pariš — 222.75 _ — Praga 168.30 169.10 168.70 168.72 Trst 296.75 298.75 297.75 297.75 Zagreb. Berlin 1356.50—1357.—, Curih 1094.10 do 1097.10, Dunaj 801.50-80450, London 276.39 do 277.19, Newyork 56.77—56.97, Pariz 221.75—223.75, Praga 1685—169.1, Italija 296.91—298.91. Belgrad. — Amsterdam 82.87—S'2.93, Berlin 1355.5—1358.5, Budimpešta 990.79—997.79, Curih 1094.10-1007.10, Dunaj 801.5-804.5, London 270.93 do 277.10, Newyork 56.82—57.02, Pariz 221.75 do 222.75, Praga 1(18.30—169.70, Trst 296.78—297.78. Curih. Belgrad 9.1375 bi., Berlin 123.87 den, Budimpešta 90.50 bi., Dunaj 73.24, Londou 25.2525 bi., Newyork 519.45 den., Pariz 20.40 den., Praga 15.395 bi., Italija 27.195 den., Bukarešt 3.18, Sofija 3.75 bi., Varšava 58.20 bi, Madrid 85,55 bi. Trst. Belgrad 33.55—33.58, Curih 366.76 do 368.75, Dunaj 266.50—272.50, London 92.82—92^4, Newyork 19.02—19.04, Pariz 74.75—74.80. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4625, Kodanj 189.40, London 3-1.4775, Milan 37.14, Newyork 709.10, Pariz 27.75, Varšava 79.515. — V a 1 ut e : dolarji 706.90, francoski frank27.08, lira 37.85, češkoslovaška krona 21.01. Praga. Devize: Lira 177, Belgrad 59.35, Paria 132, London 164.10, Newyork 33.75. Dinar: Newyork 175.95, Berlin 7.88, London 276.G0. VREDNOSTNI PAPIRJL Ljubljana, vojna škoda 440 zaklj.. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den. Kred. zavod 170 do 175, Vevče 105 den.. Ruše 265-285, Stavbua 56 denar. Zagreb. 7% invest. poe. 890, vojna odškodnina ar. 439, 440, kasa 438, 440, jul. 440.50, 441, dec. 458.50, 459, Kred. 85, Jugobanka 88, 88 50, Prašte-diona 950, 952.50, Ljublj. kreditna 126, 130, Srj.ska 145, 146, Šečerana 480, 490, Gutmanu 205, 220, Slavonija 11, 12, Trbovlje 476, 480, Vevče 205. Dunaj. Podon.-savska-jadran. * 81.60, Zivno 108, Hipo 7-40, Alpine 40.75, Greinitz 3.80, Leykam 9.30, Trbovlje 58.90, Slavonija 1.20. BLAGO. Ljubljana. Zaključeno je bilo danes 5 vagonov lesa in sicer 2 vagona desk smreka-jelka, monte 18, 24. 28, 38, 48 mm, fko vag. nakl. post. po 500; 1 vagon remeljnov 84-64, 88-78, 68-68, 78-78, 98-98, 24-28, fko vag. nakl. post. po 500; 1 vagon letvic 12X24, 2-4 mm fko vag. nakl post po 600 in 1 vagon tramov 6-7, 6-8, 7-9, 5-10 mm fko vag. mej« po 280. Tendenca nespremenjena. De i. pridelki (vse samo ponudbe slov. post, plač. 80 dni. dob. prompt-: pšenica baška 78-79 kg 2% 380—882.50, za juiij 8ii— 812.50, za avgust 305—310, moka 0 g, vag. b! fko Ljubljana, plač. po prej. 525— 580, koruza nova 820—825, oves baškl, zdrav, rešetan 290—296. — Tendenca slaba. Zaključkov ni bife Na kopnem: Moderna arhitektura v Amsterdamu ji« vodi: blok novili stanovanjskih hiš v Amsterdamu, ki jih je zgradila neka tamo^nja stanovanjska zadruga in domači čoln -Amsterdvk'. amsterdamskega veslaškega društva, ki je pač najudobneje opremljen, iri so izborno prilagodene značaju dotičnega mestnega dela. Ali se more človek prehraniti v ledenem morju Na to vprašanje odgovarja dr. Pozdene v dunajski »Reichspost« brezpogojno pritrjeval-no. Polarni predeli, pravi dr. Pozdene, nikakor niso tako revni glede živalstva in rastlinstva, da ne bi se mogel človek brez vseh drugih pripomočkov prehraniti samo s tistim, kar dajejo ti predeli. Vsekakor je treba za to ljudi, ki imajo železno voljo in poznajo polarne razmere. Nekoč so šli štirje ruski mornarji z ladje poizvedovat na Spitzberge. Na svojem potu so izgubili smer in niso več nažli poti nazaj na ladjo. Ostali so v večnem ledu sami sebi prepuščeni brez vseh pripomočkov in brez vsakega živeža, prav kakor nekoč Robinson Crusoe na samotnem otoku. Bili pa so trdoživi mladi ljudje. Slučajno so našli kos železa in napravili iz njega pšice in kopje. S kopjem so najprej ubili severnega medveda in iz medvedovih kož so napravili vrvice. Potem so našli drevesno korenino, ki jo je naplavilo morje, in iz nje so napravili lok. Sedaj so imeli priprosto, a vendar pripravno orodje za lov na polarne lisice, jelene in medvede. Tako so živeli celih šest let, odtrgani od celega sveta. V tem času je eden izmed mornarjev umrl, ostale tri pa jc slučajno našla in rešila neka ladja. Tudi ckspedicija Charitzna Lapteva se je v zadnjem trenotku rešila z ladje, ki jo je stisnil in stri led; otela je le golo življenje in ostala na ledu brez hrane in vseh drugih pripomočkov. Tri mesece so morali ponesrečenci bloditi po neznanih ledenih puščavah Severne Sibirije, preden so prišli do prve zaloge živeža in drugih potrebščin Smrti so sc v strašnem mrazu ubranili samo na la način, da so v ledena tla izkopali luknje in se. težeč drug vh drugega, vzajemno greli. Preživljali so se z ribami, ki so jih lovili z nafpriprostejšimi ori- Prof. dr. Viktor Keldorfer, ki bo dirigiral pri veliki nemški pevski prireditvi na Dunaju: Deutsches SSngerfest, pri kateri bo nastopilo 100.000 pevcev. O prireditvi sodi inozemstvo, da ima biti ultimat za združitev Avstrije z Nemčijo. Franeosik listi dvigajo proti Sfingerfestu protest ne glede na goste ribje jate in pa na kopne živali: ptice, lisice, medvedi itd. Izbirčni seveda ponesrečenci ne smejo biti in tudi nikoli niso. Berlinski milijonarji kopne Berlinski mestni statistični urad je pravkar izdal statistiko o premoženjskih razmerah berlinskega prebivalstva. Berlin šteje okroglo štiri milijone ljudi, ki se dele na 1.3 milijona družin. Dočim je preje odpadlo povprečno na posamezno družino po 5 oseb, se je sedaj to število znižalo na tri. Samo 92.600 gospodinjstev ima kako premoženje; pretežna večina Berlinčanov pa živi iz rok v usta. 66.000 oseb odnosno družin jc, ki imajo do 10.000 mark Kako je umrl Malmgreen? Prof. Samojlovič je s *Krasina<; poslal v Moskvo naslednjo Zappijevo izjavo o Malm-greenovi smrti: Dne 30. maja sta odšla Zappi in Mari-ano iz rdečega taborišča, da bi dospela na Severni rt, kjer sta upala zadeti na norveške ribiče. Malmgreen si je bil pri nesreči, ko je »Italija« treščila ob led, zlomil levo roko. Vendar je, preden je odšel s Zappijem, še ubil belega medveda, od katerega mesa je potem živelo Nobilova skupina. Premikajoča se ledena plošča se je neprestano oddaljevala od obale. Dne 16. junija je bil Malmgreen že tako slab, da ni več mogel dalje. Velel je tovarišema, naj ga pustita in gresta dalje ter vzameta s seboj vsa živila. Samo to je prosil, naj mu v ledu izkopljeta grob, v katerega jc legel. Nato sta Italijana odšla. V 24 urah sta se oddaljila od njega šele 100 m. Ozrla sta se m videla, da je dvignil glavo. Upala sta, da ga bo prignala lakota in da bo šel za njima, nato sta čakala. Tedaj jima je Malmgreen zaklical: »Pojdita, pojdita! Če mene pustita umreti, rešita ostale!: Nato sta šla dalje. Napredovanje je bilo xelo težavno. Nekega dne sta opazila šest letal komaj eno miljo oddaljenih. Začela sta dajati znamenja, toda opazil ju je samo Čuhnov- Meh w/k>nfeh vwenkb& ——i* * — Gospod in gospa Kennard ter njun dom London, v juliju. Vsak Londončan goji željo, da vsaj enkrat na teden pobegne iz mesta na deželo radi čistega zraka in opazovanja prirode. Toda vsakdo se ne navdušuje v toliki meri za poljsko delo, da bi uporabil svoj svobodni čas ravno za okopavanje in sajenje. Gospod H. W. Kennard, britanski poslanik v Belgradu, domov. Edino, kar se ne da kopirati, so starinski zidovi, katerih postanek sega stoletja nazaj. Langham House je ograjen s takšnim zidom, dočim je biša za stanovanje urejena popolnoma moderno. V salonih za sprejemanje so mnogi dragoceni, umetniški predmeti. V jedilnici visi redka flamska preproga, katere vrednost se dandanes ne more lahko oceniti v denarju. ski, ki je krožil nad njima. 12 dni nista nič jedla. Mariano je skoraj umrl in prosil, naj mrtvega vzamejo na krov. Slednjič ju je rešil ■Krasin«. ki se sedaj nahaja na dopustu v svoji domovini, pa se predaja z oduševljenjem temu poslu na lastnem posestvu v Wiltshiru, enem najromantičnejših predelov Anglije. Nedaleč od mesta Bath in slavne benediktinske opatije Dovvnside v bližini mesteca Rode se' nahaja Langham House sredi gozdnatega parka, in tu preživlja rodbina Kennard poletne počitnice. G. Kennard je izvrsten botanik in ima v svoji veliki knjižnici najnovejša strokovna dela. Gospa poslanikova pa je posebno vešča v kultiviranju rož in uspešno goji množino raznih vrst, katere sestavljajo razkošen, dišeč vrt okoli starinskega vodometa. G. Kennard namerava v novosezidanem poslaništvu v Belgradu uvesti razpored oddelkov in nameščenj, kakor je to običajno tukaj. Če bo v gotovem oziru podobno Langham Housu, tedaj bo resnično dostojno predstavljalo okus tega velikega naroda, znanega po vsem svetu po lepoti in komfortu svojih Kljub temu, da je g. Kennard sedaj na dopustu, ne zamudi prilike, da ne bi vsaki dan čital jugoslovanskih časopisov. V njegovi delovni sobi se lahko vidijo na mizi belgraj-ski dnevniki in ljubljanski »Slovenec«. Kakor je znano, zna namreč ta izvrstni angleški diplomat srbohrvaščino in slovenščino in dobro pozna tudi zgodovino južnih Slovanov. Pri roki ima tudi zemljevid kraljevine SHS, kjer so zabeleženi vsi kraji, katere je že prepotoval. G. Kennard govori z veliko simpatijo in razumevanjem o razvoju mlade kraljevine in smatra, da ji Previdnost pripravlja veliko miro%'no vlogo v Evropi. Po njegovem mišljenju ni dežele, ki bi bila bogatejše obdarjena od prirode, in on misli, da bodo inozemski potniki vedno bolj poseeali Jugoslavijo. V Belgradu imenujejo gospoda in gospo Kennard navadno :-kuma ', ker sta kot zastopnika angleškega kralja Jurija kumovala krstu princa Tomislava. A. Ch. Profesor Samojlorie in kapitan Egge, Kapitan Egge je poveljnik ruskega lomilca ledu ^Krasina«, ki je priueee! pomoč ponesrečencem . Italije- in njihovim reševalcem. Znanstveni svetovalec kap. Eggeja je profesor Samojlovič. pomočki. Mnogo članov ekspcdicijc je vsekakor zaradi pomanjkanja in napora umrlo, a dvanajst mož je vendarle doseglo postajo Hatanga, dočim je dvanajst drugih omagalo tik pred ciljem. Najmcrodainejšo sodbo glede prehrane na polarnem morju je pa izrekel raziskovalec severnega tečaja Nansen. On pravi, da morejo vedno zagotoviti prehrano planktoni, živi, katerih je v zgornjih vodnih plasteh polarnega morja ogromne množine. Zato se na svojih potovanjih po polarnih predelih tudi ni nikdar bal smrti za lakoto. — Tudi zemljeznanec Ferdinand baron Richthofen pravi, da so zgornje plasti polarnih morij, posebno severnega, mnogokrat podobne mastnim travnikom in da je morje v celih progah svitlo-zeleno od obilicc rastlinskih in živalskih živi ter organizmov — prihrankov; 25.000 je takih, ki imajo od 10 do 25.000 mark; 957 Berlinčanov ima pol do 1 milijon mark kapitala, a 525 jc milijonarjev, Pred vojno je bilo na Pruskem 9000 milijonarjev ter bi povprečno odpadlo na Berlin 900 milijonarjev; Berlin je veljal za najbogatejše mesto v Evropi. Sedaj so milijonarji skopneli skoraj na polovico. Vročina, toča, vihar V Avstriji (St. Polten, Marijino Celje, okrog Solnograda) so bili silni nalivi s točo, ki je napravila ogromno škode po polju. — Vročina je tudi v Ameriki. V Chicagu je umrlo 15 oseb vsled solnčarice. — V Berlinu in okolici je prihrumel one dni po silni vročini ciklon, ki jc metal ljudi po tleh, rval drevesa in odkrival strehe. Dr. Behounekova izjava Češkoslovaški znanstvenik dr. Behounek je podal izjavo, ki zelo obtežuje Nobila. Po nesreči z zrakoplovom je Nobile zahteval, da naj gre cela skupina iskat ccline; oba težko poškodovana člana ekspedicije: Ceccioni in Malmgreen, naj bi ostala na mestu. Po dolgi razpravi so pa Nobila preglasovali. Nobile je nato predlagal, da naj odidejo najmočnejši člani: Zappi, Mariano in Ciaggi iskat kopno. Tedaj se je na heroičen način ponudil Malmgreen, da gre namesto Ciaggia, ki je bil kot radiooperater skupini potreben, dočim e mogel Malmgreen vsled poznavanja arktičnih razmer koristiti pri iskanju poti na kopno. Malmgreen je šel s svojo težko poškodbo, pravi Behounek, v gotovo smrt. In vendar so ga pustili iti! Mariano bistveno potrjuje Zappijeve izjave. Malmgreen je bil še živ, ko sta ga zapustila, a do kraja izčrpan. Kljub silnemu vojaškemu srcu in neprimerljivi plemenitosti je Malmgreen omagal in ni mogel več dalje. tnzvce Srbske kniiževne novosti Knjige: Borisav Stankovid: Drame (drugi zv. zbirke »Dela B. Stankovida; cena 30 Din; obsega tri drame: Koštano, Tašano, Jovča. Ta zadnja sploh še ni bila na odru in tudi v knjigi izhaja sedaj prvič. Tašanin tekst je popoln s celim petim dejanjem. Poleg teh treh dram je knjigi dodan Stan-kovidev poizkus, da bi dramatiziral znani svoj roman: Nečista krv); isti: Stari dani (tretji zv. iz celotne zbirke »Vreme«, Bgd., 40 Din; Knjiga novel: Stari dani, Iz starog jevandelja, Prvine); Spomenica o Hercegovačkom ustanku 1876. godine (Bgd., cir., 30 Din; izdal Odbor za postavitev ne-vesinjskega spomenika; vsebuje med drugim: Her-cegovački ustanak 1875. god. (uvodni članek VI. Čorovida), Sredine i prilike iz kojih se razvila Ne-vesinjska buna (Vas. Popovič), Vojvodina i Her-cegovački ustanak (Vasa Stajič), Črna gora i Here. ust. (Dušan D. Vuksan), Naši muslimani za vreme Nev. ust. (Hasan Repac). Koncu je priloženih več fotografij in dobra geogr. karta Hercegovine); Bogdan Popovič: Antologija novije srpske lirike (S. B. Cvijanovid, 6. izdaja, z uvodom, 30 Din); Rolland dr. Dušan Stojanovid: Tolstoj (prev., »Svetlost«, Bgd., cir., 12 Din); Prota Stanko Ivanovi«: Spomenica Pašiča (rektor cetinjskega semenišča je napisal zgodovino radikalne stranke in Pašideve osebnosti, in to v verzih (lep desetere;!}, kakor je videti, bo Pašič polagoma prešel med srbskim narodom v legendarno osebnost); dr. Pera Sod: Črna gora (Cetinje, cu\ 20 Din; poli-tično-ekonomski zbornik. Govori o Jadranski in transbalkanski žel. progi, o turizmu v Črni gori, o njenih naravnih lepotah, o gospodarskem stanju, 0 izauševanju Skadrskega jezera. Precej statističnih podatkov); dr. Uroš Krulj: Kriza parlamentarizma i njegova reforma (S. B. Cvijanovid, Bgd, cir, 10 Din; velikega uvaževanja vredna knjiga. Da bomo začutili, kako potrebna nam je parlamentarna literatura!); Ljuba S. Jurkovid: Smrt Omera 1 Meriine (Ljubljana, 7.50 Din; skica za kino-dra-matizacijo nar. pesmi); Arlstide Briand — Dr. Sve-tislav R. Petrovid: Reči mira (Rajkovid i Čukovid, Bgd, cir, 20 Din, prevod; predgovor napisal dr. Voja Marinkovid); Andra Gavrilovid: Ogled isto-rijsko-trgovinske čitanke (pregled trgovine in prometnih sredstev v srednjeveški Srbiji); Mih. Av-ramovid: Naše seljačko gazdinstvo (knjiga je rezultat tridesetletnega sistematičnega proučevanja srbskega kmetstva. Autor je eden prvih snovačev in propagatorjev zadružne misli med Srbi); Jovan S. Jovanovid: Pedagoška psihologija (Rajk. i Cuk, Bgd, str. 200, 30 Din); Ing. Božidar Rankovid: Vinarstvo (Bgd, cir., 224 str., 78 slik v tekstu, 80 Din); Gogolj-Glišid: Mrtve duše (ponovna izdaja v: Zabavniku Srp. Knj. Zadruge, v platnu 80 Din); Mirko G. Avakumovid Kratak pogled na Medunarodnu organizaciju rada (Drobna informativna brošurica o Mednarodnem uradu dela v Ženevi); K os ta D. Jezdid: Stojan D. Jovanovid-Riba-rac, politidar i državnik (»Tucovidc, Bgd, cir., 225 str, 25 Din; je koe spominov). , Revije: Zadnji dve številki Srp. Knj. Glasnika prinašati: pesmi G. Krkleca (Tri soneta), Bož. KcnatČevida, Branka Čukida, Franje Alfirevida; no-veiski del! Brača pravoslavna (Milan Kašanin, prvi del), Seobe (Crnjaski, konec) in nekaj od Miroslava Krleže; razprave in Članki: Za narodni jezik naš (dr. Isidora Sekulid), Francusko-nemačko duhovno zbliženje (Muloš Trivunac), Mitologija moderne drame (Miloš Savkovid), Tacit (dr. Nikola Vulid, nadalj.), Kvadratura kruga i trisekcija ugla (dr. Mihail Petrovid); v Znanstvenem pregledu je članek dr. Vinka Viterice: Pregled rimske književnosti, ki je obenem kritika istoimene razprave dr. Veselina Cajkanovida. y Misao obsega v dveh zadnjih zvezkih: pesmi Janka Tufegdžida, Radeta Drainca, Dušana Va-siljeva; proza Vlastimira S. Petkoviča (Konkuren-eije)t Milice Jankovid in M. SL Stefanovida; najobsežnejši in najinteresantnejši je člankarsko-ese-jistični del: Slovenstvo in evrazijstvo (A. Kiese-weter), Duh i kultura 19. veka (Marko Car), Nekoliko podataka o muzici s obzirom na modemu (SL V. Živadinovid, dalje), Slovenački književni« n Beogradu (Gr. Božavid, s Pjerovimi karikaturami), Tri estetska problema (uvodna razprava V. Zivojinovida), Ruski narod i savremeni slovenski problem (G. Kapčev). Letopis Matice Srpske: (omenjam samo razprave) Za ozdravljenje našega društva (R. Vr- hovac), Mussolini i fačizam (Svetislav Bani ca), Poljsko slikarstvo (Kosta Strajnid), Fran LevstTk (Ljubica S. Jankovid, s tremi prevodi (pesmi: Črnogorcem, Na Vseh svetih dan in proze: Učeni kmet); Jankovideva se mnogo peča s slovensko literaturo; lani je na Narodni univerzi predavala o Gregorčiču in Cankarju). Kriza naše likovne umetnosti (Vasa Pomorišac); obširna kritika knjige Ivana Altinova: Vzhodno vprašanje in nova Turška (Sofija, 1926.). Vei. Kikinda, 14. jul. 1928. Tone P. Zbori št. 7 Nedavno so izšli »Zbori« št. 8 in že Je napovedana tudi št 4. Zadnja številka prinaša v glasbeni prilogi mešam zbor »Jezdec«, ki ga je Jos. Pavčič priredil po E. Adamičevem solospevu istega imena, priobčenem svojčas v Novih Akordih. Pesmica je ohranila Adamičevo noto, pa zveni v mežanem zboru zelo pestro in efektno. Z altovim ge sv enajstem taktu in z des alta v devetem taktu na str. 25 bo najbrže pomota, ki jo je lahko popraviti. Druga skladba Je delo Češkoslovaškega skladatelja Fr. Medfickega (Sisak) in nosi ime »Nedelja« in obravnava Domjaničev tekst. Skladba ni stilno nobena novost, pa je toplo občutena in polnozvočna. Tretja skladba »Zborov« je M. Železnikov zbor »Naši Materi«, v katerem ima svoj solo bas z orglami, zameni ga ženski dvospev, sledi ves zbor, pred končnim zborom se oglasi enoglasni vložek z orglami. Zeleznik je melodik in Čustven harmonik lažjega, danes že malo zastarelega stila — ali pa skladba ni novejšega izvora. Danes gre zopet zares v glasbi in glasba so ne pojmuje več v smeri ušesnih dražljajev: hočemo zopet preproste, linearne gradnje in notranjega izvora. — Na čelu literarne priloge je slika koncerta Pčvčckd Obce čsl. od Velike noči leta 1928. O tem festivalu ima priloga tudi informativen članek. Osterc piše o sodobni smeri zborovskih skladb in zahteva čisto upravičeno, naj se sodobni pevec začne vzgajati v smislu linearne glasbe, ne več na podlagi akordike, kakor doslej. Med obema načinoma vzgoje je velik prepad. Dr. Schw«b nadaljuje svoje zanimive spomine na Ipav-ce in obravnava to pot dr. Josipa Ipavca. Slede poročila o konoertih, društvih itd. V. » Kako se slovenski jezik mrcvari. Pred kratkim je nosila po hišah neka kolporterka lepo vezano knjigo ter jo ponujala strankam, kazoč lepe slike najnovejših iznajdb, ameriška mesta in njihove nebotičnike, ter razne druge zanimivosti sedanjega časa. Papir je lep in fin, slike prvovrstne, tako da je marsikdo nasedel in kupil knjigo, ki nosi naslov: Znamenja našega veka, pojasnilo sedanjega položaja sveta, napisal L. R. Conradi. Nakladno društvo G. Sasid in Co, Novisad - Zagreb. Vsebina knjige je zmes iz zgodb stare zaveze, o Kristusu in iznajdbah. O vsebini ne pišem, ker ni nič novega, pač pa o strahovitem jeziku, ki tako odbija, da ni mogoče čitati. Kdo je tako mrcvari 1 slovenski jezik? da se že špekulira s tem, da se bo knjiga prodajala Slovencem, naj bo vsaj pisana v dostojnem jeziku! Kako je moglo kaj takega natisniti in še tako fino opremiti »Nakladno društvo G. Sasid in Co.«? Motijo se gospodje v Zagrebu, če mislijo, da je za nas vse dobro in da nas lahko zalagajo s takimi knjigami. Naj navedem le nekatere gorostasnosti, ki so me zbodle pri samem prelistavanju: zavrgne njegova znamenja, zemljo, katero tisti ni poznaval, po-znanjevalec ljudskih src, božjih otrokov, z mrtvih vstajenje, branijoč piščeta od ptice roparice, vse trije sodbe, katerega je Galbe vrgnil s prestola. Vendar pa nikdar še ni bilo takšne svetovne vojske kakor tiste poslednje, niti bo takšna, ki bo za tisto nastopila; vojske preteklosti so bili sporovi izmed artilerije in inženerjov. 0 tistimi čudeži dni... itd. itd. Med slikami, ki zavzemajo celo stran, je ena, pod katero je napis: »Na bregu izpred ene velike ruske lakotel« — Slovenci imamo sami toliko lepih in dobrih knjig, a žal, ne moremo misliti na to, da bi jih kupili. Pride pa tako spako-vanje našega jezika v lepi, fini opremi, zgovorna kolporterka govori in govori, pa ti našega človeka premoti za 40 Din, s katerimi bi imel lahko umetniško povest naših pisateljev-prvakov. Naše knjige skromno molče v izložbenih oknih in zalogah, ker se ne ponujajo po stanovanjih po zgovorni kolpor-taži. Sicer pa bi morala po mojem mnenju take vrste knjige, ki jezik na tak barbarski način pačijo, oblast kot taka enostavno prepovedati! M. Šport AVTOMOBILSKA GORSKA DIRKA SARAJEVO - VRH TREBEVICA DNE 22. JULIJA 1928. Avtomobilski klub Kraljevine SKS, Sekcija Sarajevo priredi dne 22. t. m. avtomobilsko gorsko dirko Sarajevo — Vrh Trebeviča, dolžina proge 14.6 kilometrov. Dirke se lahko udeleže člani Avtomobilskega kluba Kraljevine SHS, člani ostalih klubov inozemstvi, ki pripadajo Mednarodnemu udruženju priznanih avtomobilskih klubov ter poklicni šoferji. Ti poslednji pa samo v drugi kategoriji. Dirka se v dveh kategorijah: a) dirkalni vozovi in.b) sportski in potniški avtomobili. Za člana Kluba, ki doseže najboljši čas dneva je določena častna nagrada Nj. Visočanstva Kneza Pavla, predsednika Avtomobilskega kluba kraljevine SHS. Poleg drugih nagrad so nekatere tudi od Centrale avtomobilskega kluba v Belgradu. Za profesijonalne.šoferje so določene nagrade v gotovini. Rok prijave je do 20. t. m. opoldne odnosno z dvakratno takso do 22. t. m. 10. pred]X)!dne. Članom kakor tudi nečlanom, ki bi se nameravali udeležiti te zanimive dirke so na razpolago natančnejši podatki v tajništvu. Avtokluba, Kongresni trg 1. I. KAKO SLAVI URUGUAV SVOJE OLIMPIJSKE »AMATERE«. Ko so v Uruguayu zaznali za zmago svojega nogometnega moštva, je bilo navdušenje seveda velikansko; tembolj, ker so prejšnje igre z Argentino vzbujale upravičen strah. Prav lahko razumemo, da je na pobudo športnih zvez in na željo splošnosti sklenila uprava glavnega uruguayskega mesta Montevideo, da se neki trg v spomin na drugo olimpijsko zmago prekrsti v olimpijski trg. Nerazumljiv in v popolnem rtasprotju z idejo olimpijskih iger je pa sklep uru-guayske vlade, da se razdeli med člane olimpijskega nogometnega moštva denarna vsota 20.000 pesov. To je zelo velik znesek. Vidimo, kako kljub vsem naporom ideja amaterstva zmeraj bolj propada. Niti to jim ne pride več na misel, da bi malo bolj prikrito delali. 4 X 100 m v Amsterdamu. Dvakrat že smo v zadnjem času poročali, da je nemška sprinterska vrsta zboljšala ameriški rekord v teku na 4 X 100 m od 41 na 40.8 sekund. Vrsta je obstojala prvič iz Wichraanna, Corisa, Houbena in Korniga, drugič iz istih tekačev razen Wichmanna, ki ga je namestil Geerling. O Geerlingu smo že pisali, da postaja najboljši nemški sprinter. Na tekača pride 10.2 sekund. Svetovni rekord na 100 m je 10.4. Hitrejši čas v vrsti je zlasti posledica predaje palice; pri vsaki predaji je na razpolago 20 m prehoda, tako da pričnejo trije tekači svoj tek že z letečim startom in so v začetku svoje prave naloge že v polni brzini. Zgodovina dosedanjih olimpijskih iger na 4 X 100 m je v kratkem tale: Leta 1912 je bilo za Stock-ho'm priglašenih 12 vrst, startalo jih je 8. Končni boj se je vršil med Anglijo, Nemčijo in švedsko; zmagala je Anglija po ljuti borbi proti Nemčiji z 42.8. Nemci so dosegli v predteku čas 42.6, in ta čas so priznali pozneje kot svetovni rekord. Leta 1920 v Antwerpnu so premagali Amerikanci Paddock, Scholz Murchi-son in Kirksey vse nasprotnike in so zboljšali rekord na 42.2. Za Pariz 1. 1924 se je priglasilo 23 narodov, 8 jih ni nastopilo. Zmagala je ameriška vrsta Clarke, Hus<=ey, Leconey in Murchison; v predtekih je dosegla čas 41.2 in 41 sekund ter je teh 41 sek. v končnem teku ponovila. Sedaj so Nemci prišli na 40.8. Borba za 4 X 100 m bo v Amsterdamu med najzanimivejšimi in najsrditejšimi. _ ---■ Socialni vestnilc Konec privatnih posredovalnic za deio 1. Splošno. Minister za socialno politiko je izdal na podlagi zakona o zaščiti delavcev naredbo o privatno -posredovalnih borzah dela. V »Službenih novinah« je bila objavljena dne 27. jun. 1928, v veljavo pa je stopila dne 12. julija 1928. Naredba ureja privatne posredovalnice za delo in službe na ceiem ozemlju kraljevine SHS enotno. Za Slovenijo, kjer imamo troje javnih borz dela, — v Ljubljani, v Celju in v Mariboru — pomenja ta naredba dejansko ukinitev vseh privatnih posredovalnic za delo, ki se kot obrtna podjetja bavijo radi zaslužka s posli posredovanja dela delavcem. Naredba je dobra in bo tako delavcem kot hišno-gospodinjskim poslom socialno mnogo koristila. Privatne posredovalnice so šušmarile v celoti: 1 ne poznavajoč delovnega trga, ne strokovnega položaja posameznih delavskih strok, so hlastale samo za dobičkom. Spričo pomanjkljivosti obrtno-nadzo-rovalnega aparata se tarifi za vpisnino in posredovanje niso držali. Pritožbe v tem oziru so bile na dnevnem redu. Dočim so strokovne organizacije in javne borze dela dotok s kmetov v mesta in industrijska središča delavstvu v prid stalno zadrževale, so ga privatne posredovalnice pospeševale, ker Jim je naval v pisarne donašal dobiček. Najbolj jasno se je moglo to videti v jesenskih in zimskih mesecih, ko so trumoma oblegala te posredovalnice kmetska dekleta, iščoč zaposlitve v hišnem gospodinjstvu. Privatne posredovalnice so imele posla Čez glavo, a tudi dohodke sijajne. Nihče pa se ni oglar sil: »Dekleta, domov pojditel Tu gleda beda izza vsakega vogla, toliko je služkinj brez posla.« Zasluga za omenjeno naredbo gre »Jugoslovanski strokovni zvezi« in v njej včlanjenjeni »Po-selski zvezi«, ki je potoni svoje delegacije v »Delavski zbornici za Siovenijo« vedno delala za uki-njenje privatnih posredovalnic za delo. Enako je treba omenili tu dr. Andreja Gosarja, ki je kot minister za socialno politiko reorganiziral Javne borze dela, jih postavil na sigurne trajne noge ln jim dal priliko, da se razmahnejo. Vanje j prišel nov duh, in centralni odbor javnih borz dela z g. dr. Kruipotičem na čelu je bil na svojem mestu. 2. Glavne določbe naredbe. 1. Posredovalnice, ki jih ustanove samupravne oblasti, razne javne korporacije, podporne in do-brotvorne družbe ali delavske organizacije, ne veljajo za privatne posredovalne borze dela. Strokovne organizacije bodo torej svojim članom lahko posredovale delo. Pri nas v Ljubljani, v Celju in Mariboru pride vpoštev predvsem >Po-selska zveza*. Baš hišno-gospodinjskim poslom so napravljale privatne .posredovalnice največ zla. 2. V krajih, kjer poslujejo javne borze dela, njih podružnice ali ekspoziture, se dovolila za otvoritev privatnih posredovalnic za delo sploh ne sme več dajati. — V Sloveniji bodo torej vse posredovanje dela prevzele borze dela v Ljubljani, Celju, Mariboru in Murski Soboti. > 8. V krajih, kjer obstoje ppsredovalnlce samoupravnih oblaslev, javnih korporacij, profesionalnih organizacij v smislu obrtnih zakonov, podpornih in dobrodelnih družb ali delavskih organizacij, se •mejo izdajaU dovolila samo ako ni ugovora od strani od teh. Ugovor zoper dovolilo ima odložilno mož! 4. Tam, kjer se bodo privatne posredovalnice za delo ustanavljale, je pridobivanje dovolil vezano na stroge predpise, ki onemogočajo vsako šušmar-stvo in izrabljanje ter ščitijo delavstvo na celi črti. Poleg tega bodo morali kompetentje vlagati visoke kavcije: v mestih do 50.000 prebivalcev 2000 Din, v mestih nad 50.000 prebivalcev 5000 Din in v mestih s čez 100.000 prebivalci 10.000 Din. Poslovanje privatnih posredovalnic za delo, kolikor jih bo sploh še ostalo, bo urejeno v celi državi enotno in bo stalo pod strogim nadzorstvom pristojnih oblasti. 5. Kazni za prestopke so odmerjene od 500 do 5000 Din, ob ponovitvi poleg denarne še zaporne kazni od enega do treh mesecev. 6. V krajih, kjer so že ustanovljene Javne borze dela, njih podružnice ali epspoziture, in v neposrednji bližini teh krajev se zatvorijo vse privatne posredovalnice brez odškodnine: a) v iestih mesecih vse tiste, ki so bile dovoljene brez odo-brenja ministrstva z a socialno politiko, ko je ie stopil v veljavo zakon o zaščiti delavcev; b) v enem letu pa tudi vse ostale. Z drugimi besedami: Po šestih mesecih bo prenehala pri nas veČina privatnih posredovalnic za delo, 12. julija 1929 pa popolnoma vsa Podrobnosti nisem omenjal. Za javnost niso važne, prizadeti si iih bodo pa, hočeš-nočeš, itak morali dobro ogledati. Naredbo po poleg drugih v posebni brošuri izdala »Delavska zbornica za Slovenijo«. Prvi uspeh te naredbe bo pač tu, da se bo poslovni promet javnih borz dela silno povečal, — posebno še v ženskem oddelku. Pri nas so spričo neprimernih lokalov, v katrih se nahaja borza dela, ženske na javni posredovalnici bolj redka prikazen. Ko pa se bo borza dela za zimo vselila v palačo »Delavske zbornice« v Čopovo ulico poleg Okrožnega urada, bo bolje. Tam bodo imele ženske posebno, od moških ločeno čakalnico in v IV. nadstropju posebne azile. V Celju bo borza tudi kmalu pod lepim krovom, Maribor pa ima itak še dovolj prikladne lokale. Zrastel je s to naredbo tudi pomen delavskih strokovnih organizacij, ki so v njej močno poudarjene in bodo delo lahko mirno posredovale. »Po-selska zveza« n. pr, tako blatena sedaj po privatnih posredovalnicah, je dobila z njo najboljše zadošče-nje. Njeni članici, Ivani Godeša, delegatinji »Delavske zbornice« pa čast! Dobro se je zavzemala za svoje organizirane in neorganizirane tovarišice. Tišči nas še pomanjkljivi »Poselski red«. Bog in sreča junaška: tudi on bo še prišel v paco! Z. Henrik Sienkiewicz: 52 Na po!5u slave Povest Iz časa kralja Jana Sobieskega. »Tako vedno pravijo ljudje in baš zato bo prav, Če vas slednjič kdo v roke dobi.« »A to bodo nežne roke!« je odgovoril Pongovski tako veselo, kakor bi bilo težko od njega pričakovati. Vozili so se prav počasi, kajti na vasi je bilo strašno blatna Iz Radoma so se bili odpeljali dokaj pozno popoldne in zato je zdaj že nastopaia noč. V okencih kmečkih bajt na obeh straneh ceste so se svetlikale lučke in so metale rdečkaste proge na raz-orano cesto. Tu in tam se je ob plotu nejasno zarisala postava kake ženske ali kmeta, ki se je hitro odkril in se nizko priklonil, čim je zagledal potnike. Že ti prenizki pokloni so kazali, da je Pongovski res znal držati ljudi v pesteh, da je bil celo pretrd ž njimi in župnik Vojnovski je že imel vzrokov dovolj, da mu je s prižnice očital preveliko strogost. A v tem trenutku je imel stari šlahčič mehkejše srce kakor po navadi. Ko je zagledal te ponižno sklonjene postave in pohlevna okenca ob tleh, je celo rekel: »Tudi podložnikom storim katerokoli veselje: ona se je vedno zavzemala zanje.« »O, tisto bo že prav!« je odgovoril prelat. Nato sta obmolknila. Pan Gedeon je nekaj časa sledil svojim mislim, nato pa se vnovič oglasil: »Sicer vem, prečastiti, da ne potrebujete nobenega nasveta, a to ji že morate povedali, da hočem vse urediti v njeno korist in da samo na njo mislim. Če pa bi se upirala (toga sicer ni pričakovati, a vendar!), potem bi jo lahko tudi malo ošteli...« »Saj ste dejali, da ie ne boste silili.« »Sem, in ji tudi nočem groziti in je oštevati. Vendar pa je druga stvar, če jo kdo opozori na njeno nehvaležnost, posebno če to stori duhovni gospod.« »Le prepustite vso zadevo meni, gospod. Če sem Jo že prevzel, se tudi potrudim, da jo speljem do čim ugodnejšega zaključka. Vsekakor pa vam vnaprej povem, da se pomenim z dekletom le delicatissime (najdelikatneje).« »Prav, prav! Samo še eno besedo. Tačevski se ji je hudo pristudil. A vendar, če bi tako nanesel pogovor, bi menda kazalo še karkoli o njem pripomniti.« »Če je res tako storil, kakor ste mi pravili, potem nequam est.« »Zdaj smo že tu. No! V imenu Očeta in Sina ...« »In Svetega Duha — amen!« Dospeli so domov, a nihče jim ni prišel naproti. Kolesa niso nič ropotala radi velikega blata, psi pa na znane ljudi in konje niso lajali. V veži je bila tema, kajti služinčad je posedala menda v kuhinji. Tako je naneslo, da se ni nihče prikazal, ko je Pongovski prvič zaklical: »Ali ni nikogar tu?« Ko pa je ponovil ta klic in sicer z ostrejšim glasom, je prišla ven gospodična sama. Stopila je v vežo s svečo, ki jo je ščitila z roko pred prepihom in se ustavila pred vrati, kajti videla ni nikogar: bila je namreč v luči, medtem ko je pri-šlece skrivala tema. Gospoda pa sta se tudi oglasila šele trenutek pozneje. Sprva se jima je zdelo namreč kot posebno znamenje, da jima prva prihaja naproti ' baš. gospodična. Potem pa sta se tako zavzela r.ad njeno, lepoto, kot da bi jo poprej ne bila še nikoli videla. Prsti, s katerimi je zastfrala svečo, so se zdeli rožnati in prozorni. Luč ji je švigala po prsih, ji razsvetljevala usta in drobni obrazek, ki pa se je zdel malce zamišljen in otožen, morebiti radi tega, ker so bile oči ostale v globoki senci, čelo in svetli, lesketajoči se lasje, ki so se vzpenjali vrh njega kakor krona, so žareli v luči. Krog in krog s temo obdana, vsa žareča in tiha, ie stala pred njima kakor pravi, iz rožnate svetlobe slkani angel. "»0, •za Boga milega, to je pa res prividi« je rekel prelat. Pongovski pa je zaklical: »Anuljak Tedaj je pritekla naproti, postavila svečo na prizidek ob peči in ju pričela veselo pozdravljati. Pongovski jo je nežno objel in ji rekel, naj se raduje, da imajo tako uglednega gosta, ki slovi kot dober svetovalec v vseh zadevah. Ko so se pozdravili in nato stopili v jedilnico, je Pongovski vprašal: »Torej ste že večerjali?« »Še ne. Sližančad je baš zdaj odšla v kuhinjo po jedi, da nam pogrne mizo; zato tudi ni bilo nikogar v veži.« Duhovnik je nato pogledal starega šlahčiča in vprašal: »Morebiti pa bi kazalo, da nič ne odlašamo?« »Ne, ne,« je rekel naglo Pongovski, »saj pani Vinicka se hitro zasuče.« Pani Vinicka^ se je res urno zasukala in četrt ure pozneje so že vsi sedli k zavretemu vinu in jajčniku. Gospod prelat Tvorkovski je precej jedel in pil, a pri koncu večerje se je zresnil in dejal, obrnjen h gospodični; »Velecenjena gospodična! Bog ve, čemu me imenujejo ljudje svetovalca in se tako pogosto zatekajo k meni po nasvet. A ker je tako storil tudi vaš gospod varuh, se moram z vami pomeniti o neki važni zadevi, ki jo je zupal mojemu šibkemu razumu.« Panu Pongovskemu so zopet nabreknile žile na čelu, ko je to slišal. Gospodična pa je nekoliko pre-bledela in se nemirno dvignila. Zdelo se ji je namreč bogvezakaj, da hoče duhovnik govoriti ž njo o Jacku. Prelat pa je še rekel: »Govoriti morava na samem!« — Nato sta odšla. Pan Pongovski je zopet in zopet globoko vzdih-nil, zabobnal s prsti po mizi, nato pa vstal in rekel pani Vinieki, ker je čutil, da mora s katerimikoli besedami dati duška notranjemu razburjenju: »Ali ste tudi vi kdaj zapazili, gospa, kako Anuljko sovražijo vsi sorodniki moje pokojne soproge?« »O, pač! Posebno pa Kšepecki,« je odgovorila pani Vinicka. = 111 = 111 m w ® to n P e 3 r i 5* K" S S o o F F 2 I i «s-p-g 3 i N o tO £. S- PT O D 5 i F m S&S 2 - c - B pr OD Q 5-f 1 5 39 9 | g — o S S' 1 " 2' B D5P P g - iS s = 3 ■ i* i« CO lJ§ F* g cc C 2" ° 2 w 5- w S > is * p* ho O ° > S * S. to s! tU 7." S » » E «_ 2. = ET *> p S Sf o o g F S- S • ' ff " 9 O » F* i 3 p ® I *• ■<* B-M O- < CT <1 B> S H. pr •• > 8 3-1 •»i = 111 = 111 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstico l-SO Din >11 naka betedn SO par. Najmanltl og'»s 3 ali S r.In. Oglasi nad devet vratlc se računalo vlia. Za odgovor »namkol Na vpraianfa brez znamke ne odgovarjamo! Lepo vilo z velikim, lepo ograjenim vrtom, velikim gospodarskim poslopjem z lepimi skladišči, pripravno posebno za veletrgovino, proda Martin Jančigaj, Ljubljana, Zg. ŠiSka. IrnTrnrrffii Banjo kopalno, emajlirano in umivalnik, kupim. Ponudbe pod »Banja« na upravo lista. Učenka v trgovino z mešan, blagom, se sprejme. Izobrazba 3 gimnazije aH 3 realke. - Preskrba izven trgovine. - Ponudbe na upravo »Slovenca* pod šifro »Učenka«. Kuharico rabim za 14 dni za nadomestilo na dopust odšle kuharice. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Dopust kuharice«. Mizarski pomočnik samostojen, za stavbeno delo, se sprejme. Delo stalno. T. Jeglič, mizarstvo, Radovljica. Ključavničarskega vajenca gjrejmem takoj. Franc osmač, Jeranova ulica Stev. 5, Ljubljana. Učenka *a strojno pletenje se sprejme pod ugodnimi pogoji Naslov v upravi pod št. 6540. Prodamo Zidno opeko vsakovrstno, nudi v poljubni množini in najceneje nova opekarna na Črnučah, Franc JERKO, pošta Jeiica. Malinov sok izvrsten, pristen, dobite pri Lovro Sebenik, Ljubljana. Knezova ulica. Dva mizarska pomočnika vajena vsakega dela, se takoj sprejmeta za stalno delo pri mizarju Jojipu Kuharju v . Št. Vidu nad Ljubljano. Pletilka katera zna plesti poleg drugih pletenin tudi nogavice na stroj št. 12/27, se sprejme na deželi. De. lo akordno. Hrana in stanovanje izven. Naslov v upravi lista pod št. 6556. 2 mizar, pomočnika dobro izurjena za pohištvo se sprejmeta. Prednost imajo samci in z znanjem pleskanja. Ponudbe na Peter Kobal. Kranj. Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. - Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Drva suha, smrekova fkrajniki in žamanje), imam vedno v zalogi po nizki ceni. -Dostavim tudi na dom kamorkoli v Ljubljano ali bližnjo okolico Pišite na naslov: Pavel B o ž n a r , les. trgovina, Polhov gradeč pri Ljubljani. Naprodaj imam tri lesene stružnice in brus, 1 meter velik, 6 cm širok, po ugodni ceni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6518. Hrastova klada lepa, nova, za kovače, 200 kg težka, naprodaj radi selitve za 250 Din. Franc Lončar, elektrarna, Moste pri Ljubljani, 3! Sobo preprosto, opremljeno — oddam takoj v centru. -Jurčičev trg 2/II., desno. Sobo prazno, podstreSno, takoj oddam, Novi Vodmat 62. I Vnajem V najem se odda na več let primeren lokal za trgovino (soba, kuhinja). Informacije: Lipovci pri Beltincih, Prekmurje. Posestva Posestvo okoli 10 oralov, z gospodarskim poslopjem, lep vinograd, sadonosnik, njive, gozd in travnik, 10 minut od glavne ceste, se proda; cena 50.000 dinarjev. - Martin Drobne. Levič, Laporja Oklic! Hiša v Ljubljani. Cerkvena ulica 5 in k te| hiši pripadajoča zemljišča se bodo prodajala kosoma na prostovoljni iražbi, katera se bo vršila v petek dne 20. julija 1.1. ob 10. uri dopoldne v pisarni notarja Hudo-vernika v Ljubljani. Vsak zdražitelj mora pred dražbo položiti koi vadij 16% vzklicne cene. Natančneje sc poizve v pisarni tega notarja. Pletilja z lastnim strojem in večletno prakso vzame vse vrste pletenin v delo na dom. - Naslov v upravi Slovenca pod »Pletenje« štev. 6534. Sejmarji, pozor! Najlepše in najboljše piškote dobile v mc-dičariji B. Grah, Kolodvorska ul. 11. Ljubljana. V Mariboru je najugodnejši nakup ga-ianterije - drobnarije -parlumerije - papirja -pletenin - čevljarskih potrebščin - motvoza . vr-varskih in pletarskih izdelkov - na debelo in na dobro - pri DRAGO ROSINA, Vetrinjska ulica št 26. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4. Jetika se ozdravi, pri zdravniku dr. Pečnikn, zavod Se-čovo, železniška postaja Rog. Slatina, Štajersko. Pozor zastopniki srečk na obroke! Popolnoma novi najboljši pogoji! Pišite v lastnem interesu pod Šifro »Beskonkurenč-na zarada 367-1« na In-ierreklam d. d., Zagreb, Marovska 28. Visoka tehniška in kolonist, šolo Počctck '.5. oktobra Inženjerski oddelki 2 in 3 leta, mehanika, elektrotehnika, kemija, industrija, avtomobilizem, trgovina, kolonije. - Istotako tudi pripraven enolet. oddelek. Ugodna in cena oskrba. Programi na zahtevo. 51 A Qnai d'Amer-. coeur. Liege (Belgija). | Koruzo za krmo oddaja najceneje veletrgovina žita tn moke A. VOLK. Llubljana npstler.1 ce6ta 6v. It. Droa bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI ▼ Ljubljani, z« . gorenjskim kolodvorom. ' Stev. ad. 12.729/rel, IX. 6547 Razglas Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo naprave nekaterih cestnih kanalov Ponudbe je pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II, do ponedeljka, dne 23. julija 1928 do 11. nre dopoldne. Tam se dobe vsi potrebni razpisni obrazci, proračuni in načrti. Mestni magistrat ljubljanski, dne 17. julija 1928. Predno gradite vodno kolo zahtevajte ponudbe za vodne turbine od tvrdke G. F. fehneiter podjetje za gradnjo vodnih turbin Škof i a Loka Radio Nauk o radlolelinibi Spisal Leopold Andreo Broširan Din 60'—velan Din 76'— Jugoslovansko knjigarna v Ltnbisani. 7.A DAME: kopalne čepice ....... Din 7 kopalni čevlji........ 28 kopalni tricot v vseh barvah . 44 kopalna obleka, čista volna n 145 kop. obleka jaquard (novost) . 169 kop. obleka iz melanese blaga n 159 kop. tricot iz melanese blaga . B 120 kopalni plašč iz Irotirja . . . f> 240 solnčniki.......... n 88 ZA GOSPODE: kopalne hlače........Din 16 kopalna ob'eka, Črno bela . . „ 56 kopalni čevlji ........ „ 30 kopalni plašči........„ 390 Zunanja naročila z obratno pošto! A. ŠINKOVEC flijl, K. Liubljans, Kongresni tr» 18-19. soss Pokončava hitro in temeljito muhe, komarje, molje, stenice, bolhe, ščurke, mravlje, uši in vse druge škodljive mrčese in njihova jajčeca. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Anglo-Jugoslavensko pelrolelsko d. d. Ljubljana, Kralja Petra trg 2 Štev. 4373. OGLAS V pisarni štaba komande inženjerije IV. armijske oblasti v vojašnici Kralja Petra Velikega Osvoboditelja se vrši dne 25. julija leta 1928. ob 11. uri doppldne ustmena licitacija za dobavo: ->Iwj£i 50.000 kg Portland cementa. Odjem po potrebi. Pogoje je mogoče vpogledati vsak dan ob uradnih urah v štabu komande. Varščina 5% celokup. ponudenc vsote. Iz pisarne komande inženjerije IV. armijske oblasti v Ljubljani. Nafeiii za sprejem gojencev v nižjo šolo vojne ahademijt. i. Letos se bo sprejelo v nižjo šolo vojne akademije do 440 gojenccv. Šola prične 1, oktobra in traja tri leta. Kandidati, ki se udeleže natečaja za lo šolo, morajo spolniti naslednje pogoje: 1. da so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2. da so popolnoma zdravi in za vojaško službo sposobni; 3. da so dobrega vedenja; 4. da niso mlajši od 16 in ne starejši od 21 let; 5. da so na gimnaziji ali realki napravili zrelostni izpit, ali pa dovršili z vsaj dobrim uspehom osmi, sedmi ali šesti razred gimnazije ali realke; 6. da imajo dovoljenje svojih staršev ali varuhov. II. Svojeročno napisana prošnja, s katero sc kandidati priglašajo, mora biti vročena upravniku vojne akademije najkesneje do 10. avgusta t. i. Tej prošnji mora vsak kandidat priložiti tale dokazila: 1. domovinski list o državljanstvu; 2. krstni list; 3. šolsko spričevalo v izvirniku; 4. pismeno dovoljenje staršev ali varuha, s potrdilom pristojnega oblastva, da kandidat inorp stopiti v šolo; 5. zdravniško spričevalo drž. zdravnika in kraja, kjer živi kandidatova rodbina. S tem spričevalom v zvezi jc tudi zdravniški pregled kandidata v najbližji stalni vojni bolnišnici. Vsa tu navedena dokazila in prav tako tudi prošnja morajo biti po predpisu kolkovana. III, Vsi priglašeni kandidatje, ki bodo po svojih pravilnih dokumentih uvrščeni med natečajnike, morajo priti osebno, a da ne čakajo posebnega poziva, dne 1. septembra t. 1. ob 7 v vojno akademijo na zdravniški pregled in k nadaljnjemu postopku za sprejem v šolo. Ti kandidatje dobe, če sc obrnejo na svojega povelinika vojnega okrožja, brezplačne železniške ali parobrodske vozovnice do Belgrada. OPOMBA. 1. Vse podrobnosti glede nadaljnjega postopanja zaradi sprejema gojencev v nižjo šolo vojne akademije dobe kandidatje v objavljenem natečaju. 7c natečaje je uprava vojne akademije poslala: poveljnikom vojnih okrožij, rav. nateljstvom gimnazij, okrajnim glavarstvom in županstvom. — 2. Obrazec za zdravniško spričevala, s katerim gre kandidat k zdravniku na pregled in nato na pregled v stalno vojno bolnišnico, n.ore vsak kandidat dobiti pri poveljniku voj. okrožja ali pri upravi vojne akademije. — 3. Sprejumni izpit morajo napravi vsi kandidatje razen tistih, ki imajo zrelosthi izpit in prihajajo neposredno iz državnih šol. Za Jugoslovansko tiskarno f Ljubljani; Karel Cti. izdajatelj dt. Fl. Kolovec, Urednik: Franc lerseglari