Ut. 66. V Gorici, v sredo dne 17. avgusta 1904. lxh»ju dvakrat nu tedp«, in sicer v sredo in ,tboto ob 11. uri predpoldue ter stane z izrednim prilogami ter s .Kažipotom" oh novem leto vred po poŠti prpjemana aH v Gorioi na dom poAiljana: Vse leto.......13 K W li, ali «ld. H G<) pol lata ........ 6 , 60 , , , 3-30 jetrt leta.......3 , 40 . . , STO Posamične Številke stanejo 10 vin. NaroSnlno sprejema upravnfttvo v Gosposki nlic; . v. 7. v Gorici v «Gori?ki Tiskarni* A. GabrSfiok vsak mu od 8. ure zjutraj do 6. sveBer; ob nedeljah pa pj j. do IS- ure. Na naročila brea 4op»slaae narcJnlr e ,e ne aiirano. Of !•»! la ¦•«!»¦••• se rafiunijo po putit-vrstab. ;., tiskano Nkrat 8 kr., i-krat 7 ki., 2-krat 6 kr. mka «*'-»• VeCkrat po pogodbi. — Vefje 6rke po prostoru .. Heklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrata. — -^i obliko in vsebino »uhsnv odklanjam'' mako odgo- Tečaj XXXIV. Vse za omiko, svobodo In napredek!« Dr K. L.vrn Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 v Gorioi v I. nadsti. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop, UpravniSlvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v L nadslr. na levo v tiskarni. Naročnino In ogluao Je plačati loco Uoriea. Dopisi n..; se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne 'spadajo v delokrog uredništva, naj se' pošiljajo le upravaiBtvn. »PRIMOBEC" Nunski uhoi; - v Trstu v tohakarni LavronSio ne trgu aella Caserma. - T«!«fon it. 83. — Preganjanje slovenščine iz cerkvi Počasi pa t dobro preračunjeno doslednostjo se vrst pn>gftn>n> slovenščine iz naVh irkva. M»>d preganjalci se nahaja seveda tuii tržaški škof N agl, tisti *kof, ka-l. remu so poslali .slovenski mladeniči* z Preži; pozdrav m izjavo udastosli, v kaUri so pri-ptiiimli. da l,ub: Slovnice ter da ,e ljubljen i d njih! Kongreg e >» t brc lov v Himu t r brez dvo-i.sarada na roke puMiii ve< kbh 1 ške A>s!ii,e, li krati pravil« Slovanov v cerkvi,ko uganja po nabili južmh dt-Selah slovanttiuu h ti«, ker uiM kongregat j;3 niti pjiitika Av»tri,e ninata ma za n?4o Ijiidslvo, marveč delala !e za ;.ro*pevanjc t u j e e v n:ed nami. Štofe so K^stii p) reverr.di na vlado, petem pa prihajajo na Škofovske bL-Iic* v zadnjem času :. • možje, o katerih se ži« naprej ve, da bodo d t lati popolnoma po inteucijah vlade ter se tu.li sami is sebe striu,ijo z načrtom, kako idpraviti v naSib deklah vsako slovansko h-. gii<-!u?.je v katoliških ct-rkvali, ker so ttt/i i,,cd nun.dom, kaleren.n pattitu,* je. T»k;» vidimo skupno fin;«« prol- rabi naiig.i ;ixika v terkvi toli iz litina, kolikor z Dunaj* iti ie ordinarij*tov. Laike liste je obvladalo te dni sira A no vesele. Zadnji zvezki ura-.lnili naznani! ftku-fi;sk»h ordmari.atov v Trstu in v P.-reču pri-naSjjo samreč nek »j vi-stij. u»i>a*ajcčih se na vpraJUtve o t i t ur gie n e ni jeziku. Tr-»jJki Sk^f navaja v teb zvezkih o iioke, doPle ir.u od kongregadje obredov v Ibmti glede na nekatera od n>ga »lavljena vprašanja o sidanjh uavad«h v bf.go*«u?.;U v 5ko-f-;i, p-.,;er» pa se vstavi pri dekretu od 2. jtatjja t. K o odgovoru glede na sporočilo o rabi jezika pri bJagasbvih. Škof dostavna lato, iia po sedanjem sUn;u se opravka blagoslov v latinskem ; e 2 i k u. ,ricci'!(j" je ;*a\> vesrJ te vesti ter pravi, da to je prvi korak 4kc fa Nagla g.t.u latinščine kot liturgi,*t:.-ga ,*.'i>ka, m «.:.-t sploSno za e-lo Skrfi.o, tor.-j tudi za c:iv cerkve, v katirdi brf;e;o Slovani glago- !ico. Laski listi se vesele, da je stopil škof Nagi v polno akcijo za latinščino, ker ve, da pomeni ta škof - korak hud udare- ?n veliko taljenje za slovansko ljudstva Edino zveličevalna katoliška cerkev izborilo sluzi politiki laških zidov. Ali kljunu temu sa doli jo slovenski duhovniki, ki hvalijo škofa na vse pn trge. J.« pač prebridko dejstvo, da so naši politiktijoči duhovščini vsa narodna vpr..A nja d< vei« briga ! — Skopski list poreSk«)-pu'j! >Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Ricmanjsko vprašanje. (Dalje.) Škof v pastirskem listu, kateri smo priobčili zadnjič, ne omenja nikake odredbe iz Rima, po kateri bi bili priili Ricmanjci zopet pod jurisdikcijo tržaškega škofa, ne omenja niti z eno besedo, da hoče odpraviti v ilic-manjih krivice ter zlajsati prebivalstvu neznosno breme, pa tudi ne omenja nič, da ustanovi v Hicmanjili novo župnijo, čeprav so v Borštu tisti dan na tako slovesen način praznovali ustanovitev nove župnije. Ustanovitev le župnije v Borštu je dovolilo inini-sterstvo 21. marca 1901., župnijo v Ricma-njih pa že dnu 3. septembra 1900. Čudno je bilo to postopanje. Za Ric-tnanjee je imel škof le to .skrb*, da jim je določil novega latinskega kaplana Krančica; nič drugega jim ni treba nego sprejeti ga pa se vrniti pod Dolino. Sicer smo že omenili, da je bilo ustanovljenje nove fare v Borštu le gola konedija..., šlo je pa pri tem lo za to, da se uvede v Ricmaiij h in drugih 4 kaplanijah prejšnje stanje nasiitva in krivice. Škof in namestnik sta hotela le po načinu slavija v Borštu in aparatu dne 29. dcc. 1902. rešiti okoli 50 raznih prošenj, rekurzov in protestov v zadevi ustanovitve nove ricmanjsko župnije. Te vloge še do danes niso rešene. V glavnem pa je izdal škof Nagi omenjeni pastirski list radi tega, ker so Ricmanjci ogorčeni .ačeli prijavljali pri glavarstvu v Kopru svoj prestop v pravoslavje. Dne 3. febr. 1903. so zasedli orožniki zopet vsa pota, ki vodijo v Ricmanje, 10 orožnikov pa je šlo pred hišo župana Ber-dona; tam so mu naložili, da naj takoj izroči ključ kapianijo, sicer se bo postopalo s silo. Župan je protestiral proti temu, zlasti še, ker je kaplanijska hiša izključna last občine Ricmanje-Log. Sili se seveda ni mogel upirati, zalo je izročil ključe s protestom. Dne 5. febr. 1903. so orožniki zopet obkolili Ricmanje. Okoli 9. ure pa je prišla iz Boršta cela procesija: Glavar, njegov komisar, kaplan iz Boršta, novi kaplan Kran-čič m dolinski župnik Zupan, potem kovač- ključavničar, sluga z glavarstva in orožniki, kakih 20 po številu, z nasajenimi bajoneti. Šli so pred kaplanijo, katero je glavar odprl. Komisija se je mudila tam kakih 5 minut. Mežnar je na to zaprl farovž, utaknil ključ v žep, in vsa družba je šla nazaj proti Borštu. Vse tako pofietje je umljivo toliko bolj, ker je rekel škof Nagi po svojem prihodu v Trst neki odlični osebi, da že pokaže zobe tem Slovencem in Hrvatom! Kar se tiče prestopanja v pravoslavje, so našli v Kopru hitro izgovore, češ, da tak prestop ne velja, ker niso odtegnili prijave na grško-katoliški obred. Izdajale so se jim take rešitve s pripombo, da se morejo pritožiti proti temu v 14 dneh na namestniatvo. (Pride še.) DOPISI. Ia SovodouJ. — V nedeljo dne 24. m. tu. so imeli pri nas veterani tombolo. Ali glejte! Niti ene slovenske velike zastavo ni bilo videti od strani veteranov. Le pri enem krčmarju, ki je tam točil pivo, je vihrala velika slovenska zastava, Že na predvečer tombole smo opozorili delavce, ki so tam pripravljali za tombolo, da naj denejo na vrh lesenega stebra, ki je stal pri poti, slovensko zastavo, a oni so rekli, da denejo lanšno, kakor je bil« druga leta, in da ne pusti baron Bianchi, da bi plapolala slovenska zastava na vrhu ob cesti. Bianchi je namreč predsednik društva veteranov in kot tak je ukazoval on vse, ne da bi mu odborniki reki', da slovenska zastava ima ravno toliko vrednosti, kakor kakšna druga. Tudi pri spomeniku ni bilo videti nobene slovenske zastave, ker gospod baron že za to .skrbi", da dene popred zastave kakor so-vodenjska občina. Pravzaprav nima baron nič »skrbeli* za spomin, deti par zastiv, tisto naredi lahko občina. Še nekaj imamo povedati o rubinjskem baronu. Na levi strani, ko se gre preko mosta v Rubije, stoji neka plošča v opomin, da se ne sme voziti po mostu z več kakor 40 kvintali. To stoji v treh jezikih. In si- Islandski ribič. Picrre Loti. Romati. I/ francoščine pie\e! rran Šturm. Iti /.molil je :m> očienai*. Tt»oV ji* .Tati zaplakal. j - ... Stul libera nos a malo, Amen. Potem so je zarezo ni-?jr. iVsmi, ki so s« jiSi na-I ;*jli mornarji v »službi«, daj mornaric:} ima v«» povfe. In začeli so : 1 Mi V.r.-t.k:t —ta -.:.! -. '*¦•; >-.-.:i\f .-i:- I »tta:..: t..>T!:Lijji tir j. >z:u;>' llura! hura! svatov je vodil petje z motornim dušo; in drugi polni, globoki jriasovi so mu odgovarjali v zboru. Toda mlada poročonca sta Cula vse to lo nejasno, kor iz veliko daljavo. Kadar sta so spogledala, so se jima svetilo oči v motnem sijaju, kakor zastrte svetilke. Govorila sta tiso in tise, drže se vedno za roki, in Marjetica jo Cesto povesila glavo, čute«, kako se je polaSfia sladka, opojna bojazen pred njenim novim gospodarjem. Sodaj je ponujal Janov bratranec gostom neko posebne vrste vino. Držal jo na rahlo steklenico v rokah ter jo božal, češ, da se no sme stresti. Pripovedoval je, kako jo prišel do tega vina: ko so nekega dne lovili, so zapazili nenadoma sod, ki je plaval po morju. Da bi ga bili spravili na ladjo, je bil prevelik; zato ho ga odrnaSili ter napolnili z vinom vso posode, kar so jih imeli na krovu. AH sod m» vodno ni bil prazen. Priklicali so torej z znamenji m* drugih mornarjev iti ribičev; vse polno belin jader so ju bilo nabralo krog soda. In več nego jeden so je vrnil zvečer pijan v Pors-Kven. Zunaj jo še vedno divjal veter. Spodaj so začeli otroci plesati; nekaj jih je šlo res spat kar je bilo prav majhnih Gaoščkov — toda drugi so uganjali vraga. Mali Fantec') in Lau-moc") sta jih vodila; hotela sta iti na vsak način ven, skakat, in vsak hip sta odprla vrata, da se je veter zaganjal v hišo ter ugašal sveče. Janov bratranec je končal svojo povest o čudovitem sodu ; on je dobil zase Štirideset steklenic. Prosil je Še vse navzoče, naj ne govore o tem, ker bi utegnil gospod komisar kaj zvedeti, in potem bi se jim ne godilo preveč dobro. Da, to bi bila izvrstna kapljica, samo prav bi bilo treba ravnati s steklenicami. Kajti tu notri je gotovo več vinskega soka nego v vseh kleteh paimpol-akih krčmarjev. Kdo ve, kje je zrastlo to vino? Bilo je močno, Čisto črno, namešano z morsko vodo, in imelo je zo-pern ukus po soli* Vendar je zelo ugajalo, in več steklenic se je izpraznilo. ") Francck. | •») Viljem. ' Glave so se začele polagoma vrteti; glasovi so postajali bolj zmedeni, fantje so začeli objemati dekleta. Veselo petje se je nadaljevalo; toda duhovi so se začeli vznemirjati, in možje so plašno pogledovali tja v črno, viharno noč. Tam so razsajali vetrovi silneje nego poprej. Zdelo se je, da je to sedaj jeden sam krik, vzdržen, gluSeč, grozeč, kakor da je zatulilo hkrati tisoč srditih zveri, odprtih, lačnih žrel, iztegnjenih vratov. Slišati je bilo, kakor da v daljavah zamolklo grome topovi: to je bilo morje, ki se je zaganjalo ob ploubazlaneško zemlj j ; — da, to morje se je srdilo v resnici, in Marjetica jo čutila, kako se jej stiska srce pri tej preteči godbi, katere ni nihče naročil ua večer njune svatbe. Okrog polnoči, ko je veter malo potihnil, so je Jan tiho dvignil ter pomignil svoji ženi, da bi rad govoril ž njo. Hotel je, da bi Sla domov.. Zardela je vsa zmedena, in sram jo je bilo, da je že vstala... Rekla je, da se ne spodobi, da bi že odšla ter pustila goste some. — —- Ne, oče nama je dovolil, lahko greva, je odgovoril Jan. In potegnil jo je za seboj. Tiho sta zapustila hišo, neopažena. Zunaj je bilo mraz, nemirna in temna je bila noč. Začela sta teči, držeč se za roki. Tu visoko s skalnate poti nista videla, pač pa slutila iz dalje razburkano morje, odkoder je prihajalo to šumenje. Tekla cer prvo je nemško (seveda, ker je on Nemec) drugo italijansko in — na zadnje Šele slovensko, V kraju, ki je čisto le slovenski, razun - barona in njegove družine, stoji slovenski napis Se le na zadnjem mestu I Se nekaj. Na krizpotju pred njegovim gradom stojita dve tablici z napisom: na levi strani: ,per Gabria" in na desni ,per Sdraussina*: ubog Slovenec, ki ne zna italijanščine, ne bo vedel, kam jo obrniU.Tudi na plošči, ko se pride v Rubije, stoji zapisano na prvem mestu: ,Dorf Rubbia, Ge-meinde Savogna*. Zakaj ne stoji pravilno ime na plošči? Slavno županstvo pa prosimo, da naredi potrebne korake. Tudi na postaji v Rubijah stoji napis: »Rubbia Savogna*. AH ni sramotno, da se pusti ime slovenske vasi tako pačiti? Čas je, da se da odstraniti. --------Slišijo se gla*°*»r ** ce zmagajo klerikalci, postavijo za župana rubinjskega barona. Še tega manjka, potem bi začel kar ponemcevati celo vas! Radovedni smo, ako razobesi pred spomenikom kako slovensko zastavo. Mi mu rečemo, da se že navadi slovenske trobojnice, ki ga posebno bode v oči. To za zdaj. Drugikrat veC. S c voden j c. Ii Bol. Branlce. — Oh, ko bi vstal pred 20 leti umrli iz groba, gotovo bi se ne mogel načuditi prerojeni braniški dolini. Mislil hi, da se mu sanja o nebeškem raju; ako bi vgledal prekrasno cesto, ki se vije kakor kača skozi Branico, s strahom bi se vrnil in rekel: to je gotovo ona lepa, bela, široka cesta, ki pelje v pekel, kakor so mi pravili duhovniki. Poleg tega bi se videl pri cesti na prekrasnem prostori* ."e od narave odločenem, šolo, katera je že u -kokrat tako živo cvetela v pogovorih domaČih zakotnih politikov ; dozdevalo se mi je, da se množe njih besede, kakor gobe v deževnem času. Kako veselo je bilo poslušati kedaj tak razgovor teh vsegavednih in .kunfnih* možakov; a kaj pa še le sedaj, ko so njih zimske besede poleg tolike suše tako lepo obrodile! Vsi spoznajo, da je bilo pohajanje otrokom v Šmarje v šolo, ki je od Branice s/4 ure oddaljeno, jako naporno. Kako težavno je to v prvi vrsti za otroke, potem za stariše, si že lahko vsakdo misli. Kolikokrat so bili ofjroci izpostavljeni nepričakovano slabemu vremenu brez vsake obrambe; a koliko jih je tudi zbolelo radi večkratnega popivanja vode, ne da bi se zadostno ohladili! Delo začasnega šolskega poslopja tako dobro napreduje, da bode lahko s 1. septembrom že nastopil reden pouk v novem poslopju, za kar se najtopleje zahvaljujemo vsem onim, ki so le količkaj pripomogli v pridobitev toliko potrebne šole; zahvaljujemo se tudi g. veleposestniku Ant. Hmelaku, ki je prevzel gradnjo tega poslopja, kakor tudi vsem vaščanom, ki pomagajo pri tem delu. Ii St. Andreftu — Večkrat se je že objavljalo po časopisih vrle vspehe naSega .bralnega in pevskega društva*. Sedaj so sicer omejili njegovo plodonosno delovanje razni opravki na polju kakor tudi dejstvo, da je poklicala vojaška dolžnost marsikaterega člana na vaje. Ta odmor pa ni počitek, pač pa priprava za pridnejše delovanje v bodočnosti. Ker je uvidelo društvo, kake važnosti je zastava slehernemu društvu, začelo je z nabiranjem prispevkov za zastavo. V soboto zvečer se je pri živahni društveni zabavi nabralo že 25 K 14 vinarjev, katerim je dodal še g. Karol Nanut 10 K. Ako ne poneha neha požrtvovalnost društvenikov, ako se vsi zavedajo svojih dolžnosti kot zavedni Slovenci in kot vrli društveniki, zaplapola lahko že spomladi društvena zastava v slovenskem St. Andrežu, pod katero se morajo združti vsi zavedni Štandrežev ki bodo makari s svojimi prsi zabranjevali vstop laški pesni, katera se je tu pa tam slišala, delovali pa bodo tudi na to, da ne poseže Legina šola na Rojcah med našo deco, ter je ne odtuji slovenskim starišem in slovenskemu narodu. Na delo torej! Od beneške meje. — Preteklo je že nekaj časa, od kar ni bilo slišati od tu najmanjših novic. Vsled tega se je nabralo toliko gradiva, da bi se dalo res nekaj časa pisati. Kakor znano, je g. podjetnik Anton Križnic iz Kanala ravnokar izvršil svojo nalogo. Zgradil je namreč prvi del poti Golo-brdo-Britof. Prav lepo bi se dalo pričeti z drugim delom, ko bi bil načrt pravočasno dovršen ter predložen roerodajnim krogom. A komoditeta je menda kriva, da je delo kar naenkrat tako rekoč zaspalo. Vsak pameten človek pripozna, da z lepo mastno plačo je lepše se zabavati in kratkočasiti v družbi, kakor delati in se prepekati na solncu. Vsakemu gotovo ne gre tako dobro. Preteklo je kmalo poldrugo leto, odkar je prišel tu sem inženir. Poslan je bil za-to, da nadaljuje s tresiranjem, ter ob enem nadzoruje delo g. A, Križnica. Dotičnik si je najel stanovanje v bližini Mimika na Italiji. Tje se je preselila tudi vsa njegova družina, katera je do takrat živela v Trstu. V pričetku se je videlo tega gospoda vsaki dan v Mirniku. A po kratkem času se je seznanil s predstojniki italijanske straže v Albani, Sedaj je pričelo drugo življenje. Pričelo seje napravljati vsestranske izlete. Žalostno je bilo opazovati pretečeno nedeljo početje avstrijskega državnega inženirja, kako je tlačil krvave žulje ubogega avstrijskega kmeta v lačne italijanske trebuhe. V nedeljo, dne 7. t. m. se je nudila prilika radovednim ljudem opazovati, kako se v veseli družbi pije in veseli. Otroci so se vže o poludne istega dne pripravljali na to, da bodo poslušali vesele italijanske godce v lepem parku inženirjevega stanovanja. Tudi marsikatera ženica je Sla pogledat to veselo družbo. Z eno besedo rečeno, bilo je videti vsakovrstnih ljudi, kakor na kakem javnem shodu. Tupatam se je čuio kako mrmranje kakih zavednih Avstrijancev, ki so jezno ponavljali: ,Oh kako slepa in gluha je Avstrija, da ima take uradnike, ki nosijo naše žulje Italijanom v usta!* Vprašali so se: ,Ni Ii še kdo nad onim gospodom, da bi to razmerje pretrgal ?" Domti h run itvise. Umirovljenje. — G. dr, Anton Tu-šar, predsednik okrožne sednije v I.*,»mju, naš rojak, je bil na lastno prošnjo upokojen. O tej priliki mu je bil podeljen komturski križ Fran Josipovega reda. Imenovanje. — Minister za trgovino je imenoval dr.a Karla bimeonsa tajnikom finančne prokure v Trstu. Javni shod akadamltnega fer. društva .Adrlje". — Kakor že objavljeno, priredi .Adrija* v nedeljo t. j. 21. t. m. svoj drugi letošnji javni shod, na kojem se bo govorilo o istih točkah, kakor lansko leto. Prihitite vsi na ta shod, da i Vi povzdignete svoj glas, da i Vi zahtevate to, cesar odrekajo na pristojnih mestih nam, zvestim in mirnim Slovencem. Enoten glas naj se razlega ta dan čez Katarinijev vrt daleč gor do cesarskega Dunaja, kjer ga slednjič morajo vpoštevati, ako zagromi iz tisoč in tisoč grl ,Sol nam dajte 1* to bodi naša deviza, po tem duševnem kruhu hrepenimo vsi Slovenci, da ottneno svojo deco nasilnih sovražnikov, da ugladitno svojim dijakom lepo, slovensko pot do izobrazbe. Torej, dolžnost nas kliče! Vsi na krov ! Vojaške vesti. — Od sobote do torka smo imeli v Gorici 27. peapolk iz Ljubljane. Ko je bil napovedan prihod v soboto, je čakalo izredno mnogo občinstva na Travniku, Vozovi in nekaj vojaštva je doSlo v Gorico okoli tO. ure dop. naravnost h Kanala čez Solkan, drugo vojaštvo pa je krenilo ob X uri zjutraj iz K»nala proti Marija-Celj; tam do Vrhovelj so se vršite polkovne va;e. Vojaštvo je prišlo potem čez Kijsko in Pevmo v Gorico ob 1VS pop. Radovednost občinstva je bila tako velika zlasti radi tega, ker se nahaja pri tem polku nadvojvoda Joiip Ferdinand kot oberstlajtnant. S prihodom vojakov je bilo takoj živahneje po mestu, zlasti pa v nedeljo in v ponedeljek zvečer, ko jt ala na Travniku godb? ^vodošlega polki, .lasti drugi večer *e je kar gnetlo občinstva. Prvi večer je bil navzoč na Travniku tudi nadvojvoda; v družbi častnikov je stal pred kavarno .Central.* Ko je godba nehala svirati, je šla za vrstami častnikov z nadvojvodo v sredi skozi Raštet mimo dež. hiše po ulici Municipio ter po Gledališki ulici — kjer so se culi ,heil'-klicil — pred hotel .Sfllbahn.* Drugi večer je šU godba 27. peSp. po mestu; ko je dospela na Travnik, je bilo iz občinstva zopet čuti nekaj ,h e i l'-klicev, potem pa sta svirali skupno dva komada. Včeraj zjutraj sta odšla 27. pešp. v Grniče, 47. pa v Rihenberg. Tam imajo biti vaje do 19. t. m. Od tam gredo v Komen ter se vrnejo v Gorico zadnje dni meseca. Takrat prideta v Gorico tudi 87. in 97. pešpolk, 7. topničaraki in dva eskadrona dragonskega polka. Oba regimente, 27. in 47., se vrneta danes v Gorico, po eni govorici radi pomanjkanja vode na Vipavskem, po drugi pa da bo »strenge Bereitschaft", če bi se utegnilo kaj pripetiti v Trstu jutri na cesarjev inundanl 47. polk se je že vrnil. »Bokovojsdl* r Dornbergn. — Vde-ležba iz vseh slojev je bila ogromna; veliki vrt, kjer se je vršila predstava, je bil napolnjen. Občinstvo je sledilo igri z vidnim zanimanjem. Vlogo Blaža Mozola je igral g, A. Verovšek iz Ljubljane in vzbuja! mnogo smeha in zabave. Drugo težko vlogo, rokovnjaškega glavarja Nandeta, je igral g. Job. Bric, ki ima največjo zaslugo za uprizoritev. V obče je bil dober, deloma izvrsten, mnogokrat pa mu je nedostajalo temperamenta. Poleg Mozola nam je najbolj ugajal oskrbnik Poljak (g. Molek iz Gorice), ki je pizno motril položaje in vsak moment skrbno izpolnil. Prav dober je bil 1, prizor 3. dejanja, kjer sla poleg Poljaka dr. Burger (f. los. Pavlic*) in lodntk Gavrič (g. Fr. Basa) bila docela na svojem mestu. Ugajal nam je tudi miren in skrben nistop g. Poljakove (g. Al Mozetič.) Presrnetil nas je hlapec France (g. A. Filipie), bil je naraven v svoji vlogi, ki je nevarna, da postane igralec snielen. Zadostovala je krčmarica Jera (g. Hat. Žorž), kakor tudi Polonca (g. A. Ulčakar) in Nona {t, Jož. Pehcon.) Pogumen nastop g. pe»ke in prijazen glasek sta nam vrlo dopadala. Druge manjše vloge so bile več ali manj sreč tu razdeljene. Po igri se je razvil živahen pl«s na veseličnem prostoru. Tudi po drugih go-stilruh je bilo veselo življenje. Dornberg je tako doživel lop dan in ves trud je bil obilo poplačan. Občinstvo se je vračalo zadovoljno proti do:nu,kttjU splošni ulis veselice je bil vsestransko prav ugoden. - I. Pouilloftčenje. — Povodom rojstnega dae cesarjevega je bilo pomiloSčenih 5 kaznjencev kaznilnice v Gradiftkt, dva pa one v Kopru. Premeftceujo pespolkov ? — Tukajšuji laiki dnevnik »II Gmeltino Popjlare* pravi, da je izvedel iz dobrih virov, d* se je določilo tako preraeščenje pešpolkov: Tuk. 47. pešpolk bi šel v Trs', iz Trst«- 97. v Ljubljano, iz Ljubljane 27. v Gorico. Tuk. domobranski bataljon bi Šel v Pulj, oni iz Pulja pa v Gorico. Domobranski bataljon v Gorici odide v soboto n% manovre v Olovec. sta, trupli sklonjeni proti vetru, in dež jima je bil v obraz. Večkrat sta se morala ustaviti ter se obrniti od vetra, da sta zopet ujela sapo. Prijel jo je krog pasu ter jo skoro nesel, da bi se ne vlekla njena lepa obleka po tleh, da bi ne bre-dla s svojimi lepimi čeveljčki po vodi, ki je tekla po poti. Potem pa jo je hipoma dvignil v naročje ter začel še hitreje teči«. Ne, da jo tako ljubi, tega si ni nikdar mislil! In že bo stara triindvajset let; on skoro osemindvajset; najmanj dve leti bi bila že lahko poročena in srečna, kakor nocoj! Slednjič sta prišla domov, v svoje borno, vlažno stanovanje, pod svojo slamnato, mahovito streho; — in prižgala sta svečo, ki jima jo je veter dvakrat ugasil. Stara babica Moan, ki so jo bili pripeljali domov, še predno se je začelo petje, je ležala že celi dve uri na.svoji postelji za leseno pregrajo. Približala sta se spoštljivo ter pogledala skozi špranje pri vratih, da bi jej želela lahko noč, če morda še ni spala. Ali videla sta kmalu, da je njena glava mirna, da so zaprte njene oči; spala je ali pa se je samo delala, da spi, da bi ju ne motila. Tedaj sta začutila, da sta sama, čisto sama. Tresla sta se oba, ko sta se držala za roki. Sklo nil se je nad njo, da bi jo poljubil. Toda Marjetica mu je umaknila ustne, ker ni poznala tega poljuba, in pritisnila mu jih je, kakor na večer njune zaroke, na lice, ki je bilo vse mrzlo in ledeno od vetra. Da, revna in nizka je bila njuna kočiea,in mraz jo bilo v njej. O, ko bi bila. Marjetica bogata kakor nekdaj, potem bi ne bila ta sobica tako gola in prazna!... Ni bila še dovolj navajena teh surovih granitnih zidov, tega vlažnega zraka, ki je vladal tu notri. Ali saj je bil Jan tu pri njej; njegova navzočnost je vse izpremenila, in videla je samo še njega... Zdaj so se našle njune ustnice, in Marjetica jih ni več umaknila. Stala sta pokoncu, tesno objeta, nema, v ekstazi tega kipečega poljuba, ki ni hotel nehati. Njuno nemirno dihanje se je mešalo drugo z drugim, in trepetala sta oba kakor mrzlična. Zdelo se je, cla nimata več moči, da bi se razklenila, da ne poznata in ne želita ničesar več izven tega dolgega poljuba. Slednjič se ga je oprostila; postala je hipno vsa zmedena: — Ne, Jan... babica bi naju utegnila videti! Ali on se je samo smehljal ter iskal iznova njenih ustnic. Usesal se je vanje kakor žejni, kateremu si vzel kozarec sveže vode za trenutek od ust. Sladko, čarobno obotavljanj© je sedaj nehalo. Jan, ki bi bil v začetku najraji pokleknil pred Marjetico, kakor pred svetnico, je čutil, kako mu je začela prekipevati strast. Skrivaj se je oziral tja na staro posteljo, kjer je spala babica; nič mu ni bilo po volji, da je tako blizu nje in da ga lah> vidi vsak hip. Ne da bi le za trenutek izpustil Marjetične ustnice, je iztegnil roko za seboj ter ugasil svečo, kakor poprej veter. — Potem jo je burno dvignil v naročje. Tesno jo je tiščal k sebi, in ustnic ni mogel odtrgati od njenih. Bil je podoben zveri, ki je zasadila ostre zobe v svoj plen. Temu mogočnemu poželjenju se ni bilo več mogoče vstavljati, objelo je je kakor en sam velik, opojen poljub: udala se mu je z vso dušo, z vsem telesom. In ponesel jo je tja na njeno lepo, belo posteljo, njuno poročno posteljo... Krog njiju pa je še vedno igral oni nevidni orkester. Iluhu !... huhu!... Veter se je zaganjal zdaj glasno in besno, zdaj jima je zopet tiho grozil na ušesa, z zlobnim glasom skovikajoče sove. In tu čisto blizu je bilo ono veliko grobišče mornarjev, razburkano, gladno. Požre tudi njega prej ali slej; tam sredi črnih, ledenih valov se bo moral bojevati neke noči s smrtjo; vedela sta to... Ali kaj! Za sedaj sta bila na sunem, varna pred vso to brezuspešno jezo, in ni jima bilo mari smrti. Veter je bril nad kočo, ona dva pa sta se ljubila, dala sta se drug drugemu, vsa pijana od sladke magije ljubezni... VIII. Šest dni j sta bila mož in žena. V tem času, ko so odhajali Islandci, se je baril ves svet z Islandom. Delavke so polnile sode s soljo ter jih nosile na krove; možje so pripenjali vrvi na ladje, in pri Janovih so pripravljale sestre in mati od jutra do večera srajce in jopiče za prihodnje pole* Vreme je bilo mračno in morje temno in nemirno, ker je čutilo, da se bliža ekvinocij. Strahoma je gledala Marjetica te neizogibne priprave, ?n po dnevi je štela naglo bežeče ure ter Željno pričakovala večerov, ko bo zopet imela Jana sama zase. Boli res odhajal tudi v prihodnje ? Upala je pač, da ga bo znala pridržati doma, toda sedaj se mu ni upala o tem govoriti... In vendar, Jan jo je zelo ljubil; ta ljubezen je bila vsa drugačna nego do prejšnjih njegovih ljubic; bila je tako globoka, in vedno sveža, da so se mu zdeli isti poljubi in isti objemi vedno nekaj novega. In vsako noč je naraščala slast njune ljubezni, in ko je prišlo jutro, nista bila nikdar nasičena. (Dalje pride.) Solkanskega f»Jmoštra palica ni namenjena le za sprehod, da ga podpira, marveč tudi za to, da koga lopne po hrbtu ž njo. V poned. je govorilo v kremi pri H. več njih tudi o orgijah in o nekem plašču. Nekdo je rekel v Šali, da poklice fajmoštra. Ta je sel bas mimo, poklice ga, fajmošter stopi v gostilno pa lopne občutno s palico mizarja Fr. Šuligoja po hrbtu, Š. je bil golorok. Skočil je pokoncu ter vprašal fajmoStra, kaj ima ž njim. FajmoSter je pobegnil.Vpotem pa pravil redarju, da je njega nekdo napadel. Vsa stvar pride pred sodnijo. Ib BtemanJ pišejo .Edin.": Kakor drugod, tako smo imeli luii v Bregu veliko sušo. Trpelo je izlasti mnogo grozdje, sadje^ in koruza. Drevje je počelo rumeneti ter zgubljati listje; no, zadnji dež bo vsaj deloma koristil grozdju, ali vode Š2 vedno primanjkuje. Dan na dan so po vsej vročini prihajale v Romanje ženske iz Trsta in dru-gh krajev prosit za dež, ker je tukajšnja ctrkev po milosti Škofa Nagla Se vedno zaprta ter so na vseh vratih Se vedno angit žke žibnice, so molile ženske pred cerkvijo, oziroma moleč hodile okolo cerkve a zraven so preklinjale, ker je ta slavna romarska ctrkev sv. Jožefa zaprta. Ih bi bil slišal škof Nagi, kakšne besede so padale na njegov nasLv! žmske so bile razjarjene do skrajnost'. Že 18 mesecev je minulo, odkar j« zaprta cerkev ter ni vet nobenega zvonenja. Kaj bi rekli naši predniki, ki so nabirali krajcar pri krajcarji, da so nakupili zvonove, a so zdaj zaprti! Od novega leta 190U. se je rodilo l-i . Blago bode potovalo na riziku iu nevarnost naročevaiea. C. Oiic: a) cepljenci na »Riparia Porlalis* 13 K za sto; b) ecpljeuri na .Rupestris Monlic.da' ali ,du Lit* 13 K za slo; c) koreninje na .Riparia Porlahs.' I l.to staro 1 K za sto; d) koreninje i:a .Rupestris MonticoU" ali vdu L»d* 1 K za sto. 7. Različnost eepSjeneev. A. (!.'pljeiui na ..Riparia Porlalis." 1. Jcdno vro'1-i.c: beli Cbasselas, Fiiih von der L h»i. 2. Grur. Jje za vina bilj: Piuot, italijanski rizling (\V.Vs-ch-Ricsling), renski rizling, rebula, t ividin, črno: Modra frankiuja iu fraukoni.a, kabernot »auviguon, rrf-rtk. 15 C-pljenei na .Rupestris moulicijla* ali .du I/d*. Grozdje za vina belo: Rebula, italijanski ri/.lin/ (\V.i's<'lrRe&Iing) verdtie. črno: Grozdje za vino: Modra frankiuja iu frankonija, kabrmcl sauviguon, rrfoSk. — Deželni odbor. Iz Šote so potegnil v Gradišču mesarja Art. Morpurgo, o katerem smo poročali zadnjič, dA j'.' izgini! pa da se je slutilo, da je Sel v smrt. Raje je bil zad:ijc dni jako molčeč in se je vedel čudno; najbržc se mu je zmešalo. .Brat*, ki Je prinesel denar, — Pravijo, da je šel neki .bral* v Stračicc ter tam poizvedoval, kje stanuje neka L*opo!dina Kocijančičeva. Ko je izvedel za njeno stanovanje, je Sel k njej v gostilno, Keeijančieeva ima namreč gostilno, in ko se je prepričal, s kom govori, je potegnil iz v. Gorica!* Hotel Ji v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»- pivo. | j\nton Jvanov pečenko - Gorica | Zaloga piva Velika zaloga , Zaloga piva pristnih belih in črnih vin iz lastnih M „Delniške družbe združenih pivo-in drugih priznanih vinogradov, j varen Zaloe-ZašAi Jrg m ptženjskega Dostavlja na dom in razpošilja po j'\P*?a »»""^'roj* j/. stoveCe če§k< „me-železnici na vse kraje avstro-ogerske seanske pivovarne". monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na Ijl Zulosra ledu, karerega se oddaja zahtevo pošilja tudi uzorce. | ! na debelo od 100 kg naprej. Cone zmerna. Postrežba poštena In točna Tr^o\/5ko-obrtqa rGj>i5troVaqa zadruga ; z neomejonirn Jamstvom v Oorlol. Hranilna vloga obrestuje po 4',%, ?ežje stalne, naložene najmanj »a jtnino teto, po 5%. Sprejema hranilne knjižico drugih smv krm; v petih letih. Po zaključku petletja ssnafta vrednoM delala :mx> kron. Htanje 3!. avgusta 11)0?: Datatl: a) poeipluanl . b) vplačani . Dana posojila . . . Vlaga ........ . K Ul0.: