Poštnina plačana v gotovini **haja vsak četrtek Celoletna naročnina Din 35' — Posamezna številka stane Din 1*50 ovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.790 Izdaja: Konzorcij ,.Straže y viharju" (A- Tepež) • Urejuj*: R. Č.uješ Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč) ana, 23. decembra 1937 Leto IV — Številka 12 Vsem nneoinikom, bralcem in priiatel}em želimo blagoslovljene božične praznike In blagoslova tet uspehov polno leto 1938. Uredništvo in uprava. Murillo OB ROJSTVU Sionsko ljudstvo, glej, Gospod pride reševat narode. g S Siona zasije svetloba Njegove lepote. Jeruzalem, vstani in stopi na višavo in poglej radost, ki prihaja. In ti, Betlehem, zemlja Judova, nikakor nisi najmanjši med knežjimi mesti Judovimi; zakaj iz tebe bo izšel vojvoda, fci bo vladal moje ljudstvo Izraela (Mih 5, 2). Pridi, pridi) zakaj zemlja joče, dan se je nagnil. Pridi že skoraj, nam Zaželeni, z milostjo in tolažbo naše duše odeni. Pridi, pridil... In Beseda je meso postala in med nami prebivala (Jan 1, 14). Angel jim je rekel: Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvp; Jlodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod (Lk 2, 10) . In pohiteli so, prišli tja in našli Marijo Jožefa in dete, v jasli položeno (Lk 2, 16). In ti Betlehem .. • ®lagor tvojim zemljam, tvojim vodam in goram, dvojemu dnevu in noči, tvojemu soncu in zvezdam! Zakaj v tvoji tihot£ je prišla na svet Beseda, ki je med nami prebivala, Modrost, ki je izšla iz ust Najvišjega, Resnica, ki je uredila vse umnosti, Življenje, ki nikoli ne usahne. O Emanuel, naš Kralj in Knez miru, p Milost, ki si uničila hudobijo, . o Ljubezen, ki si strla željo satanovo, p Večnost, ki si se sklonila v čas! Pridi, pridi!... O Gospod in Voditelj Izraelpve hiše; 0 korenina Jesejeva, ki si v znamenje ljudstvpm *n bodo pred teboj kralji umolknili in te _ l_ narodi molili; ključ Davidov, ki odpreš in nihče ne zapre, pridi in izpelji iz ječe jetnika, ki sedi v temi in smrtni senci! O Vzhajajpči svit vččne Luči in spnce Pravice, pridi in razsvetli našo temp! t.. Pridi, pridil... Urgičjie sentence božičnih dni prelil v pesniško obliko Fr. Kunstelj. Božič leta 1937. Novo leto 1938. Kakšna znamenja ju spremljajo? O čem govori človek ob letpšnjih jaslicah in pb vstppu v npvp letp? Nemir, trpljenje, stiska, zmeda, bpl, nejasnost, nered. Mnogi ne bodo imeli jaslic, še številnejši zametujejo božje Dete in njegovo odrešenje. Nemir. Nemir se je vselil v dušo sodobnega človeka. Nemir, ki povroča strah in blodno iskanje. Nemir zaradi notranje praznote, zaradi pomanjkanja trdnih temeljev, na katerih je človeštvo stoletja slonelo in ustvarilo tako kulturo, ki neizmerno prekaša ono, ki jo je človek pred krščanstvom dosegel. Človek je zavrgel te temelje in živi danes v večnem nemiru pred neznanimi novimi, strašnimi dogodki: pred zunanjo ali državljansko vojno, pred takim ali drugačnim preganjanjem, pred to ali ono zmoto ali nesrečp. Mir. Bpžje dete nam vsako leto prinaša mir. »Mir ljudem na zemlji...« Njegov nauk, njegova resnica, življenje pp njegovih načelih mp-ra rpditi mir. Mir v srcih, mir v medsebojnih odnosih, mir v delu in ustvarjanju, mir v pridobivanju, delitvi in uživanju pptrebnega vsakdanjega kruha, mir med narpdi in državami. Kapitalizem. Še velja o neusmiljenem kapitalizmu to, kar je povedal papež Leon XIII. v pkrožnici »Rerum novarum« ter je isto tako ostro ponovil Pij XI. v okrožnicah »Quadragesimo an-no« in »Divini Redemptpris«. Bolj kot kdaj lahko rečemo tistim, ki krivičnp trgajo težko pri-služene plače in izrabljajo delovne sloje za svoje bajne dobičke, bolj kot kdaj in komu lahko rečemo danes tem s sv. Jakobom: »Bogatini, jokajte se in tarnajte nad stiskami, ki pridejo na vas. Vaše bogastvo je preperelo in vaša pblačila od molja razjedena, Vaše zlato in srebro je zarjavelo in njuna rja bo pričala zoper vas in razjedala vaše meso kakor ogenj...« Komunizem ip nova poganstva. S pretvezo, da hoče izboljšati usodo delovnih slpjev, nastopa z odurno in nečloveško krutostjo navidezni nasprotnik kapitalizma, komunizem z vsemi svojimi odtenki. Komunizem zavestno pobija vero v Boga in odrešenje po Kristusu. Na najvišje mesto postavlja snov in človeka ter vero v popolno tostransko zadostitev vsem človeškim potrebam. Sorodno z novim zmotnim poganstvom narodnega socializma jemlje človeku njegove pravice, zasužnjuje njegpvp osebnost, zanikuje nadsveini izvor države in državne oblasti, uveljavlja brezbožno in pogansko vzgojo otrok in zlorablja državno oblast v krivično nasilje. Proti Bogu. Od takrat, ko se je prvi človek uprl, lahko skozi vso zgodovino zasledujemo borbo proti Bogu. Vendar so se borili proti Bogu le redki posamezniki, pozneje tudi večje ali manjše skupine; danes pa so nastali mogočni sistemi, ki so napovedali Bogu skrajno borbo na vsej črti, na vseh področjih. Hočejo ga vreči iz vsega javnega življenja, pa tudi iz najskrivnej-ših globin duše vsakega posameznika. Pij XI. pravi v okrožnici »Divini Redemptoris«: »Prvič v zgodovini smo priče hladno začrtane in točno pripravljene borbe proti vsemu, kar je božjega.« Bo j proti komunizmu. Ni treba ponavljati, da je komunizem »sistem, poln zmot in prevar, ki nasprotuje tako zdravi pameti kakor božjemu redu«, in da smo zato dolžni skrbeti vsi, da se ta zmota odpravi s sveta. Za nas velja železno povelje, boriti se proti komunizmu iz razlogov, ki zadevajo tostranski družbeni red kakor večno resnico Proti komunizmu moramo voditi načelno borbo, onemPgPČiti komunistične voditelje in zapeljivce, na drugi strani pa se truditi, da bi bile deležne milosti odrešenja po komunizmu zapeljane množice najbednejših in najbolj obupanih. Saj je goiovo prav na te mislil sv. oče, kp je pred kratkim rekel francpskim škofom: »Mnogo govore o francoskih katoličanih in ponujeni roki.,, Ali naj sprejmemo ponujeno ro-kp? Jaz bi tp rad: ppnujena rpka se ne pdbije, toda le, če ni to v škodo resnice. Resnica je Bog in Bog ne more biti žrtvovan. Oni, ki govore o ponujeni roki, se s tem ne izražajo jasno. V njihovem govorjenju so koniuzije in nejasnosti, ki jih je treba razpršiti. Sprejmimo torej njihovo ponujeno roko, toda zato, da jih pridobimo za Kristusov nauk. In kako jih bomo privedli do tega nauka? Z razlago? Ne, z življenjem po njem v vsem, kar ima dobrega v sebi. In v okrožnici »Divini Redemptoris« nam je dal sv. oče v pretresljivih besedah točna navodila za naš boj proti zmotam »brezbožnega komunizma«. Delo »Katoliške akcije«. Verujemo v odrešilno moč Kristusove resnice. Verujemo v končno zmago tega, kar mora zmagati. Za nas pa velja, da zahteva Kristus za odrešitev našega sodelovanja. Naš čas velikega odpada zahteva velikega sodelovanja, Velikega apostolata. V vseh gibanjih, v vseh poklicih, v rodbini, v vseh oblikah življenja in delovanja morajo nastati npya, sveža katoliška jedra, ki naj vplivajo na okolico in jo zopet pridobe za Kristusa. Sv, pče nam postavlja ia zgled žpsiste. Tako je rekel francoskim škofom: »Dragi škofje, dragi bratje, srečen sem, da vas vidim> srečen sem, da se vam morem zahvaliti za tolažbo, ki prihaja iz vaše in naše drage Francij«; zahvaljujem se vam za tolažbo, ki mi jo dajejo dragi žosisti, žastiti, žesisti Najin sveti veter Mir ljudem.. Kako to, da se tudi ti, draga tovarišica, vedno znova veseliš božiča? Saj je vendar vsaka stvar lepa le v začetku, zastarela pa izgubi blesk, nikdo se za njo ne meni. In vendar obhajamo božič že toliko časa, pa kljub temu ni izgubil svoje lepote. Božič — rojstvo Gospodovo. Samo spomin je sicer, toda če veš, kaj ti je dal nekoč ta dan, moraš biti neizmerno srečna. Malo Dete je prišlo na svet, vsemogočni Bog, ki je iz tebe napravilo božjega človeka, ki ti je odprlo nebo — Boga, edini tvoj cilj, ki ga moraš doseči in v katerem boš utešila vse hrepenenje svoje nemirne duše. Rodil se je Kristus — zgled neskončne popolnosti, ki jo moraš upodabljati v sebi, da boš tako Kristusa ponesla tudi drugim. Kako boš doživela sv. večer — rojstvo našega Odrešenika? »Nisem duhovno tako poglobljena, zato...« Nič zatol Tovarišica, izobražena si. Toda v teh svetih dneh pusti misel na to in postani povsem preprosta in uboga v duhu, kot je bil mali Jezus. — Na sveti večer ne išči družbe) Dom imaš, bodi samo v domačem krogu; če pa si sama, ostani sama, morda samo z najboljšo prijateljico. Ti moraš prinesti v svoj dom božičnega sonca, biti moraš pravo središče vsega veselja, če imate navado, da pripravite božično drevesce, je lepo, a ne pozabi, da so jaslice pomembnejše in na prvem mestu. Pripravi mah, pastirčke in potem postavi domek. Skušaj se prav vživeti v vsako podrobnost — hlevček, jaslice, Detece v pleničkah, Marija, Jože! -h mislim, da mora biti to za vsako dekle še posebno nekaj lepega. Dete je prišlo zato, da je trpelo za me, izbralo si je revščino za me! Prižgi lučko pred jaslicami in poprosi božje Detece, da v tebi prižge istočasno drugo, mnogo bolj blestečo lučko — lučko božje milosti, ki naj nikdar v tebi ne ugasne. Prosi Ga dalje, naj ti da prave nesebične ljubezni do bližnjega, ljubezni do trpljenja, ki ti ga bo poslal On sam, Nato zapoj z vsemi ono toli-krat peto, pa vendar vsakokrat kot prvič doživeto; »Sveto noč«. Tako stori in začutila boš toplino svetega večera z vsemi, ki bodo v tvoji bližini. Pa tudi, če si popolnoma sama, si pripravi isto. Naj nihče v tvoji bližini na ta dan, tudi nobeden posel ne čuti, da ni doma, da ga kaj nq nižjo stopnjo od tebe postavlja. Enak ti je — Kristus je prišel prav tako zanj na svet kot zate! In če imaš v bližini reveža, bolnika, pomisli, ali bi lahko tudi njemu napravila veselje, ali bi mu lahko dala malo topline, malo sonca sv. večera z darom, s prijazno besedo, morda samo z odkritim, iskrenim pogledom, Pomni, da nisi samo zase na svetu in bodi, kakor tvoj Kristus, ki je hodil od bolnikov do revežev, vsem dobrote deleč, ker jih je ljubil, V dejavni ljubezni, ki sebe razdaje, obhajajva praznik božje ljubezni, ki je bila tolika, da je Bog človek postal. Našim bratom in sestram za mejami Kakor mi v domovini, se bodo tudi naši ljudje v tujini zbrali ob jaslicah v pričakovanju božjega Odrešenika. Njihove misli bodo pirav gotovo ta dan pohitele v domače kraje, ustavile se bodo v naših belih domovih, pomudile se bodo pri jaslicah v kotu, hitele bodo z vsem slovenskim ljudstvom v naše cerkve k polnočnici ... Oni se bodo svoje domovine prav go- in drugi, ki si jih tako dobro oblikujete; zahvaljujem se vam za vesele novice, ki jih dobivam o organizaciji in razvoju Katoliške akcije ...« Žrtve. V čem je uspeh žosistov, ki sv. očeta tako tolažijo? V delu za organizacijo, študiju, propagandi? Gotovo. Pa še v nečem, na kar bolj redko pomislimo: v žrtvah. Žosisti razumejo, da smo katoličani deL skrivnostnega telesa Kristusovega in da moremo s prostovoljnim trpljenjem in žrtvami rešiti svoje brate, ki so v zmoti ali sicer v veliki bedi. Zato žosisti z veseljem žrtvujejo vse nevšečnosti in jtežave dneva, vsakdanje poklicno delo in še mnoge prostovoljne žrtve za druge delavce, predvsem za komuniste, da bi tudi oni postali Kristusovi, ki je zanje prišel na svet, živel, trpel in umrl in jim more edini prinesti rešitev. Mnogo je takih delavcev, ki se zahvaljujejo v molitvah za milost trpljenja, da ga morejo žrtvovati Kristusu za rešitev drugih delavcev. Podobno delajo tudi drugi (žesisti, žasisti). Nov duh je zavel v teh ljudeh in Bog daj, da bi zajel Judi nas in vse katoličane; svet bi dobil drugo lice. Svetost. V težkih časih živimo in velike naloge nas čakajo. Ob letošnjem božiču bomo zato prosili nebeško Dete, naj nam v tem boju pomaga, naj posveti naše delo in naše življenje. Sv. oče pravi: »Ta doba je najvznemirjenejša, kar jih pozna človeštvo, pa tudi najlepša. Kajti v tej dobi prav nič ni dopuščeno biti polovičarski, v teh časih se mora katoliško življenje razširiti v vsem sijaju, to je doba, v kateri se pripravljajo triumfi Cerkve, Toda zato je potrebna svetost.« tovo spomnili. Toda kdo izmed nas, ki smo doma, se bo ta dan sploh spomnil, da prebiva. 1,200.000 Slovencev raztresenih po različnih-' delih sveta? Koliko Slovencev bo na božični večer zaprosilo božje Dete, ne samo zase in za naš narod v domovini, ampak tudi za one, katerim je domovina le lepi sen iz mladih,' srečnih dni? "j Mi radi pozabljamo, da ni ves slovenski narod v domovini, da ga je le dobra polovica’ doma! Pozabljamo, da so vsi tisti, ki so odšli’ v tujino, nujno potrebni naše pomoči, pozabljamo, da nismo zrel narod, če svojih ljudi ne’ poznamo, če jim v sili ne priskočimo na pomoč! Mi sicer vemo, kje je Koroška, kje Primorska, kje je Francija, kje Amerika. Mi še' to vemo, da so na Koroškem Slovenci, da prebivajo na Primorskem; tcdi to vemo, da se izseljujejo v Ameriko, da hodijo na sezonsko de-,' lo v Francijo in Nemčijo! Ne vemo pa, vsaj' večina ne, kako ti Slovenci v tujini žive, ali' imajo priložnost, da so vsako nedeljo pri sv. maši, ali jim skozi vse leto sploh pride do rok kaka slovenska knjiga ali slovenski časopisi Ta dan, ko se nam bo znova rodil božji Zveličar, se spomnimo tudi naših ljudi, ki v tujini trpe za slovenski narod! Pišimo jim, čeprav kratko pismo, vsak svojemu znancu ali sorodniku. Vsak Slovenec, ki ima koga v tujini, mora to storiti, da bodo tudi oni v tujini čutili, da še vemo zanje in da se jih večkrat spominjamo! Mi smo mladi in zato lahko le malo nudimo našim izseljencem. Zavedamo pa se, kolike važnosti je za nas Slovence izseljenstvo. Zavedamo se, koliko žrtev bo treba, da se bo rešilo to vprašanje. Obljubljamo, da bomo vse storili, kar moremo storiti, da bo našim izseljencem res pomagano! Zavedamo se, da bomo v kratki bodočnosti tudi mi poklicani k reševanju izseljenskega vprašanja, kjer hočemo s pozitivnim delom imeti svoj delež! Ta obljuba naj bo naše božično darilo slovenskim izseljencem! Vse pa, ki so v tujini, naj novorojeni Zveličar krepi v stanovitnosti in upanju v boljšo bodočnost! «9 Bolj kakor kdaj nam je v naših dneh zaželen evangelij svete noči, ko je življenje okrog nas tako daleč, daleč od njega. Mir je prinesel Kristus v srca ljudi, ki za Bogom hrepene, pa jih zagrešenost po Adamu priklepa na dno. Na sveto noč je njih prošnja bila uslišana: odprla se je zemlja in rodila Zveličarja, novega Adama. Mir je prinesel Kristus med ljudi, ko je človeštvu, v temi blodečemu, pokazal njega skupni cilj in dom, ga učil o enakosti vseh ljudi pred Očetom, po katerem smo vsi bratje in sestre, pa je zato zapoved ljubezni do bližnjega enaka prvi in največji — Ta je našla polnost uresničenja v prvih kristjanih. »Glejte, kako se ljubijo med seboj!« Novodobno človeštvo je zavrglo krščanskega Boga in nauk svete noči: evangelij medsebojne ljubezni. S tem je izpodneslo samemu sebi edino osnovo ljubezenskega soživljenja. Zato vlada od takrat spet predkrščansko načelo: človek človeku — volk! Drug drugega ujedamo. Posamniki med sabo in narodi in države. Da se ohrani mir, se proglaša načelo: Če hočeš mir, si vojno pripravljaj! In natanko po tem govore državniki o »oboroženem miru«, o »oljčni vejici v senci bajonetov«. Para bellum žre denar, denar in denar, kakor je pred 300 leti Montecuccoli povedal. Človeštvu ni dovolj, da je svetovna vojna uničila petino vsega svetovnega premoženja; da so USA izdale 26, antantne države 126, centralne sile 61 milijard dolarjev. Da bi bilo mogoče za ta denar sezidati 10.000 mest s 1000 družinskimi stanovanji in vrtovi, 100.000 delavskih domov, 50.000 šol, 10.000 javnih knjižnic, 500 univerz, 5000 gledališč, 100.000 športnih igrišč, 10.000 sanatorijev, kupiti 10,000.000 kmečkih posestev, 10 milijonov poljedelskih strojev, 50 milijonov glav goveje živine. Ni dovolj, da je bilo nad 40 milijonov mrtvih in ranjenih, da živi danes kot grozeč opomin še nad 4 milijone vojnih invadilov (Jugoslavija sama jih ima nad 18.000). In moralna škoda? Kdo bi jo precenil? Ne. Svet se vsak dan bolj oborožuje, ker država pred državo trepeče. V letu 1930 so potrošili za svetovno oboroževanje štiri milijarde, 1. 1936 6 milijard, 1937 7.1 milijarde zlatih dolarjev (600 milijard dinarjev. Za to vsoto bi 50 let v Jugoslaviji ne bilo treba plačati nobenega davka!), ker pač svet »bolj potrebuje topov kot kruha«. . Z obledelimi frazami o človečanstvu, svo-svobodi, enakosti, bratstvu in kar se še podobnih praši po klubih rotarijcev in mednarodnih bratstev hočejo ohraniti »trajen mir«. Toda že prej ko v 20 letih so mednarodne pogodbe postale samo še »kos papirja«; inkor-poracija idej evropskega humanizma, Društvo narodov, je dejansko samo še razvalina, babilonski stolp v ruševinah, vsemu človeštvu v posmeh. Nad Evropo se že dolgo prihuljeno plazi svinčeno siv oblak in vsako uro trepečemo, da se utrga. Včliki Vzhod in evropski Zapad nas z grozo polnita. Nam, ki s katoliškega zorišča, pod prizmo Kristusovih naukov motrimo življenje, je vsak dan trdnejše prepričanje, da: »Zaman se trudijo zidarji, če Bog ne zida hiše«, in pravilnost Krekovih besed: »Brez Krista ljudi ne zedinja zvestoba, Brez Krista enakost zaman se poudarja, Brez Krista i bratstvo ne zbrati sveta.« (Pesem kat. shoda 1892.) Zato smo danes bolj ko kdaj odločeni z zgledom in besedo učiti človeštvo edino pravilnega nauka, da bi bil mir božjega Deteta med nami, ki smo bratje. »Osservatore Romano« z dne 14. decembra t. 1. ugotavlja, da je mnogo italijanskih listov v poročilu o tajnem konzistoriju zamolčalo papeževe besede, v kolikor se nanašajo na skrb vzbujajoče razmere v Nemčiji. Ognjeni dnom je čezenj šel, kot slap odlomljenih zvezda se osuje čez nebo... V bridkosti ves je osamel in slep in nem odšel je o noč — joj, kdo mu luč prižge o temo? Neznana pot in smer — ga je izmučil, kot izlil bi vanje snbjo srčno kri. in cilj Sam, čisto sam in brez opor je blodil kakor meteor ... dokler postal ni tih in odan. A ko najhuje je trpel, se mu je s križa nasmehijal Bog sam in ga je o sooje roke o jel... 2. In šel oznanjat blagooest je... da vsaki duši pozabljeni pokazal raj bi izgubljeni... šel o ulice, in na razcestje. Da o nje posije luč pričakovanja in strmih upov plamen sreče, da o prsih vžge srce goreče, da prišla bo svetlost spoznanja osem, ki se umikajo rešilni luči, ki žge preveč oči nevajene, od bleska spolzkih sanj omamljene, ki večno zoablja jih in muči. 3. In blagooest je šla od ust do ust... Božično noč pa bratom je zapel božično pesem, a odmev je čudno tih začul od vsepovsod: Nocoj je svet večer, nocoj je sveta noč, prav rahlo boža dušo nam pojoč, moj brat in sestra ti, ne čutiš o sebi božji dih noči? O sveta noč, tako skrivnostna si, o sveta noč, tako vsa bela si, da ves čist hodim z brati v božji molk nočU le v sneg se vdirajo mi romarske stopinje. Iz radosti do Jezusa se svetijo oči, do majhnega, ubogega, ki toplo govori: K meni pridi, moj najmanjši brat, da mir dobi srce razžaljeno, saj danes je moj dan in moje je srce za vse pripravljeno ... Jože Cukale. VAŽNOST VERSKE VZGOJE Danes, ko državna vsemogočnost vse bol) izključujoče zahteva zase vso vzgojo mladin* in se ne omejuje samo na to, da jo v državljan' skem pogledu vzgoji, do česar ima prav gotov® pravico, zahteva Cerkev odločno bolj koH kdaj svojo pravico do verske vzgoje mladin® in pravico do lastnih šol. Pa tudi nekatoličan* vedno bolj spoznavajo, da more biti le prav* verska vzgoja trden temelj družbenega red*' Tako je predsednik šolske organizacije ameri' ške episkopalne cerkve pred kratkim izjavi* na nekem zborovanju: »Značaji se ne morejo razvijati brez vere o Boga. Zato sem prepr*' čan, da je vsaka vzgoja brez verskega pouk* nepopolna. Šele vera daje zakonom smiseh substanco in tudi možnost, da vplivajo. Bre* vere bi še tako lepa in sama po sebi vzvišenj* etična načela komaj kdaj odločujoče v pl*" vala na človekovo življenjem Poljski akademski mesečnik »Odrodzeni«* prinaša med drugim tudi daljše poročilo o 1®' tošnjem kongresu »Slaviae-.Catholicae«, ki r bil v Ljubljani. Rajši v leto kot pa v svobodo sovjetskega »raja s« Praznik slovenske pesmi v Unionu V ponedeljek, dne 13. t. m. je naš Akademski pevski zbor praznoval na svečan in sijajen n*čin desetletnico svojega kulturnega udejstvovanja. Deset let nesebičnega, požrtvoval-nega dela, deset let uspeha ob intenzivnem, neutrudnem študiju je minulo od časa, ko so akademiki idealisti prvič stopili pred sloven-sko javnost s svojo pesmijo. Njihov delovni Program je bil izključno posvečen slovenskim slasbenim umetninam. Obravnaval je sodobne v°kalne kompozicije, slovensko narodno pesem ter posamezne avtorje v okvirju samostoj-rsrn stilnih koncertov. Zbor je šel s pesmijo po Vsei Sloveniji in navdušenje, ki je povsod spremljalo njegove nastope, je bilo najboljši kaz, kako zelo je ustregel narodu. Ponedeljski večer je bila veličastna manife-stacija za zborov desetletni trud in napor. Program je prikazal prerez skozi dosedanjo tvornost. Od Trubarjevega-Tomčevega »Očenaša« 0 Kogojevega »Rekvijema«. Že »Očenaš« je izval vihar navdušenja, naslednje pesmi pa so razpoloženje sproti stopnjevale. Od točke do točke se je občin-®tv° bolj razvnemalo. Ploskanja ni hotelo biti ra)’a. Zlasti so užgale — kakor vedno — dojeno interpretirane narodne pesmi (»Ribnica«, »Srce je žalostno«, »Flosarska«, »Voz-nica« in druge). Višek večera je bil dosežen s ^ogojevim »Rekvijemom«, pretresljivo, veli-Sstno kompozicijo, ki ji v slovenski vokalni 8*asbi zlepa ni najti primerne. Koncertu so prisostvovale vse ljubljanske Prominence. Opazili smo g. bana dr. Natlačena s soprogo, g. rektorja dr. Kušeja, divizionarja Tomiča in druge. Občinstva se je zbralo nad nva tisoč. ^ Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzelo Jleno Veličanstvo kraljica Marija, zborova po-roviteljica. Zastopala je visoko pokroviteljico °vorna dama gospa Tavčarjeva. , Koncert je bil najlepši in najuspešnejši glas-~eni dogodek v letošnjem letu. Dokazal je, do ‘‘akšne višine je možno privesti zbor, ki je in-*®Hgenten, glasovno na višini ter resno dela. točke so bile naštudirane z brezprimerno **rbnostjo. Še nikdar doslej zbor ni bil tako *vočen, tako dovršeno izdelan in homogen ka-°r je bil na ponedeljskem koncertu. Pevcem-**ademikom ljubljanske univerze in dirigentu r.Krancetu Maroltu čestitamo k edinstveno sipinemu uspehu, za bodoče delo pa mu želimo Se najboljše. Misija, ki si jo je bil nadel je redna truda in napora in bo v slovenskem na-r°du zapustila neizbrisne sledove. Protikomunistični organizaciji »Deiense So- Argentine« in »Dčfense sociale brčsili-o ne« bosta skupno izdajali posebna poročila vaniu komunizma v Argentiniji in Bra- • ^«rksističnl Študentje Mehike so po svo- 01 zadnjem zborovanju objavili manifest, ki v ,eta označujejo duhovščino in vero kot sodnika socialnega napredka, zahtevajo raz- armade, razbitje moči kapitala, socializa- 1,0 žen, lastnine in industrije. i BENGALSKI MISIJONAR Ako potrebujete tiskovine, kataloge, ilustracije, prospekte in se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na JUGOSLOVANSKO TISKARNO V LJUBLJANI Brzojavni naslov: »Jugotiskarna Ljubljana“ Umetniški grafičnPzavod, v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. — Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni Bakrotisk, offset- in litografski tifk. k I i š a r n a , tiskarna za knjigo- in umetniški tisk UPRAVA SPOROČA. Tej številki prilagamo položnice. Če š* niste poravnali naročnine, Vas prosimo, d® to kar najhitreje storite, ker moremo list red-, no izdajati le, če naročniki naročnino redno plačujejo. Če ste naročnino že poravnali in Vam ra*', mere dopuščajo, pošljite kak dinar za naš tiskovni sklad. Za novo leto nas morete najbolj razveš«' liti, če nam pridobite vsaj enega novega nS' ročnika. Prihodnja številka izide 13. januarja 1938- Parna pekarna F. DOLINAR\ Pred škofijo Vam želi vesele božične praznike in srečn0 novo leto in se Vam tudi v 1. 1938. priporoč* GRILC i Km Cevlgarslvo - NOVO MESTO | .i Prodaja vseh vrst čevljev. Izdelava p^ meri. Poprava čevljev hitro in počen1 j i Tvrdka F. I. Goričar Ljubljana priporoča svoii dve trgovini 03 Sv. Petra cesti 29 in 30 in s cer perilo in trikotažo za gospode, kravate, štofe za moške obleke i. t. d. Cene konkurenčne! Vse pisarniške in šolske potrebščine nudi KNJIGARNA MOHORJEVE Knjige domačih in tujih založb •vv l ,/iT nudi ' Celje Prešernova ul. 17 Zahtevajte brezplačen seznam knjig Ljubljana Miklošičeva c. 19 mr Bif m Salda-konfe, štrace, journate, šolske zvezke Mape, \alne kr risalne bloke itd. g odjemalne knjižice, nudi po izredno ugodnih cenah KNJIGOVEZNICA TISKARNE V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6. II. NADITB.