VESTNIK
=!imMnmH::mmimttnminmuum)!Unnunnnm)unm)um)L,
Poštni urad 9020 Cetovec E	Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt	E
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge =	mesečna naročnina 12 šiiingov	=
= ceioietna naročnina 120 šiiingov E
P. b. b.
n)!Uimnm)umimm<:t!ii<m)imtnmxmnmum]mmmnii:nK:
LETNiK XXXiV.
CELOVEC, PETEK, 9. NOVEMBER 1979
ŠTEV. 45 (1942)
Upravni odbor ZSO
je obravnava! vprašanja s!ovenske narodne skupnosti na Koroškem
V soboto 3. novembra 1979 se je v Celovcu sestal Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem na svoji tretji seji po občnem zboru aprila meseca v Železni Kapli. Obravnaval je aktualna vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Ocenil je nedavni obisk zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Josipa Vrhovca na Dunaju in z zadovoljstvom ugotovil, da so ob tej priložnosti — kakor je razvidno iz poročil in zlasti iz izjav zveznega sekretarja Vrhovca ob priložnosti sprejema zastopnikov organizacij koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov — v sklopu bilateralnih odnosov izčrpno obravnavali tudi nerešene probleme slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji. V tej zvezi so odborniki iz uradnega sporočila, ki je bilo objavljeno ob zaključku obiska, poudarili kot posebno pozitivno zlasti naslednje točke:
#	Avstrija je potrdila svojo pripravljenost, da izpolni vse obveznosti iz državne pogodbe in drugih mednarodnih dokumentov in je
s tem uradno priznata, da s sedanjo ureditvijo potom sedmojutij-ske zakonodaje iz teta 1976 čten 7 državne pogodbe ni izpotnjen.
#	Avstrija ie zagotovila, da bo podvzela vse potrebne ukrepe za obstoj in uspešen razvoj slovenske in hrvaške narodne skupnosti, kar
pomeni spričo dosedanjega odkta-njanja skrbi za razvoj manjšin brez dvoma pomemben napredek.
#	Avstrija in Jugoslavija sta poudarili, da je najboljša pot za urejanje manjšinskih vprašanj dialog in sodelovanje neposredno med avstrijsko zvezno vlado ter organizacijami slovenske in hrvaške narodne manjšine, kar pomeni, da zvezna vtada ne vztraja več na reševanju v takoimenovanih narodnostnih sosvetih.
Soglasno so bili odborniki mne-
nja, da je v okviru dobrososedskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo lažje reševati tudi manjšinska vprašanja in s tem postopoma uveljaviti celovito zaščito manjšin. Hkrati so poudarili potrebo, da Zveza slovenskih organizacij na Koroškem skupaj z Narodnim svetom koroških Slovencev čimprej išče stike z zvezno vlado za nadalnje reševanje odprtih vprašanj.
Po poročilu o delu in načrtih Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu so bili sprejeti kon-
Srečanje
Kreisky-Djuranovič
ob začetku de) na izgradnji karavanškega predora
Dane: se bodo : večanostni-ma aktoma na obeh straneh Karavank začela dela pri Izgradnji skupnega karavanskega predora, ki bo pomenil bistven prispevek k izboljšanju cestne povezave med Avstrijo in Jugosta-vijo.
Ob tej priložnosti bo prišio tudi do srečanja vodilnih predstavnikov obeh držav. Tako pri Hrušici na jugoslovanski strani kot v Podrožčici na avstrijski strani se bodo svečanosti udeležili avstrijski zvezni kancler dr. Bruno Kreisky in predsednik zveznega izvršnega sveta SFR jugoslavije Veselin Djuranovič, prometna ministra obeh držav Lausecker in Zelič, koroški deželni glavar Wagner in predsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Vratuša in številni drugi gostje, ki jim bosta dobrodošlico izrekla župana obeh obmejnih občin fesenice in Šentjakob v Rožu.
Kancler Kreisky in predsednik Djuranovič bosta srečanje izkoristila za pogovore ki se bodo gotovo nanašali na bilateralna kot na mednarodna vprašanja. Predsednik Djuranovič pa bo ob tej priložnosti v Celovcu sprejel tudi predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev.
kretni sklepi glede organizacije in nalog te narodne ustanove.
Odbor je razpravljal tudi o letošnjih deželnozborskih volitvah ter o konstituiranju novega deželnega zbora in deželne vlade. V tej zvezi je odbor zavrnil ponovno trditev deželnega glavarja VVagner-ja, češ, da je z zakonom o narodnih skupinah člen 7 državne pogodbe v celoti izpolnjen; Ja izjava očitno nasprotuje v zaključnem sporočilu o nedavnih avstrijsko-ju-goslovanskih razgovorih potrjeni pripravljenosti avstrijske zvezne vlade, da bo izpolnila vse obveznosti iz državne pogodbe.
Ko je ocenjeval letošnji volilni boj in Izid volitev, je odbor po stvarni polemiki o gotovih različnih pogledih in iznašanjih ponovno poudaril pravilnost in potrebo po dosledni frontovski orientaciji Zveze slovenskih organizacij. V tem smislu bo pri njenem delu tudi v bodoče osnovno politično izhodišče to. da združuje narodno zavedne sile ne glede na različne svetovnonazor-ne poglede in strankarske opredelitve v boju za dosego popolne enakopravnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Ponovno opozorilo
na neizpotn jene obveznosti Avstrije
Zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Jugoslavije Josip Vrhovec je prejšnji teden na seji zveznega zbora skupščine SFRJ poročat o razvoju mednarodnih odnosov in ugotovit, da je bita jugostovanska zunanja potitika v pretektem obdobju doceta istovetna z naprednimi prizadevanji sveta in aktivna v boju za njihovo uresničevanje. Pri tem je dejat, da se potitika neuvrščenosti pojavtja kot nujna sestavina gto-batnih odnosov v svetu, s tem pa tudi kot pomemben etement ravnovesja v svetu ter postaja izredno važen dejavnik pozitivnega spreminjanja sveta.
V	okviru ocene jugostovanske zunanje potitike je Vrhovec posebej govorit o odnosih s sosedi in v tej zvezi opozorit na nedavni govor predsednika Tita v Prištini, kjer je poudarit žetjo in pripravtjenost Ju-gostavije, da te odnose oblikuje kot prijatetjske, prežete z medsebojnim zaupanjem in upoštevanjem.
..Prav v zadnjem času smo imeti vrsto meddržavnih srečanj, ki so potrdita intenzivnost pogtabtjanja teh odnosov v pozitivni smeri", je nagtasit Vrhovec in v sktopu pozitivnega razvoja dobrih sosedskih odnosov še posebej opozorit na pomen, ki ga Jugostavija pripisuje narodnostnim manjšinam. ..Menimo", je poudarit Vrhovec, „da morajo biti narodnosti most za še botjše odnose, razumevanje in prijafetjstvo med sosedi. To pa tahko v resnici postanejo samo ob njihovih možnostih za kutturno-prosvetni in gospodarski razvoj in na temetju tega ob ohranjanju svoje narodnostne identitete."
V	tej zvezi je zvezni sekretar Vrhovec opozorit na svoj nedavni obisk na Dunaju, katerega rezuttate sta — kot je dejat — obe strani oceniti kot žeto pomembne za nadatjnji uspešen in vsestranski razvoj odnosov in prijateljskega, dobrososedskega sodetovanja med Avstrijo in Jugostavijo. .Pomembno je", je tozadevno poudaii Vrhovec, „ker smo sogtašati, da bo repubtika Avstrija posvetita posebno pozornost izpotnjevanju obveznosti iz državne pogodbe, zajamčita vsestranski razvoj stovenski in hrvaški narodnosti v Avstriji ter ohranjata njuno nacionatno identiteto. To še ztasti cenimo, posebno vrednost pa vidimo v tem, ker se pozitiven razvoj vseh odnosov odpira tudi kot okvir za nodatjnje uspešno reševanje tega problema."
*
S tem je Vrhovec povsem jasno in dovotj razumtjivo postavit na taž vse tiste komentarje v Avstriji, s katerimi domači in tudi inozemski novinarji skušajo ustvariti videz, kakor da je Jugostavija data Avstriji potrdito, da v sedanji rešitvi manjšinskega vprašanja vidi cetovito iz-potnitev tozadevnih obveznosti iz državne pogodbe. Samovotjne interpretacije izjav, ki so bite podane med ooiskom Vrhovca na Dunaju, so se torej žeto hitro izkazate kot tisto, kar v resnici so — ztobno potvarjanje, ki pa taži ne more sprementi v resnico, naj bi bita žetja v tej smeri še tako vetika.
Cetotni potek nedavnih avstrijsko-jugostovanskih pogovorov na Dunaju in ztasti skupno sporočito ob zaktjučku obiska nasprotno nedvoumno potrjuje, da sta obe strani ugotoviti in poudariti potrebo po nadatjnji in cetoviti izpotnitvi čtena 7 državne pogodbe [kar vendar pomeni, da sedanja ureditev še ne pomeni izpotnitve!) ter je Avstrija izrecno potrdita svojo pripravtjenost, da napram manjšinem izpotni vse obveznosti iz državne pogodbe in iz drugih mednarodnopravnih dokumentov.
KHD-jevski nastop na Dunaju
z značitno povezavo in zgodovinskim ozadjem
Na povabilo FPO-jevskih študentov je v sredo zvečer imel predsednik koroškega Heimatdiensta dr. Feldner zborovanje na agronomski visoki šoti na Dunaju, kjer pa je doživel kar precejšnje razočaranje. Ugotoviti je namreč moral, da danes nikjer ni več možno nemoteno širiti protislovensko in protimanjšinsko hujskanje — povsod naleti taka dejavnost na odločen odpor demokratičnih sil, ki nočejo ščuvanja na narodnostno
;e napravica prifožbo
n a avsfTi/s^o us favn o sodišče
Koroška, enotna tista (KEL); je napravita na astrij-sko ustavno sodišče pritožbo, s katero žeti izpodbiti posamezna dotočita sedanjega koroškega votitnega reda. Kot pravni zastopnik KEL je pritožbo vtožit dunajski odvetnik dr. Graff, ki ga označujejo kot voditnega odvetnika OVP.
Na tiskovni konferenci, ki jo je KEL v tej zadevi priredita na Dunaju, je bito povedano, da se pritožba opira tako na dotočita senžermenske mirovne pogodbe iz teta 1919 kot na dotočita avstrijske državne pogodbe iz teta 1955, poteg tega pa še na evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Sedanji votitni red na Koroškem je v nasprotju z določiti teh mednarodnopravnih dokumentov, ker „stovenski manjšini onemogoča, da bi do-segta svoje zastopstvo v dežetnem zboru". Predvsem je pritožba naperjena zoper razdetitev Koroške v štiri votitne okraje, pri čemer je naselitveno ozemlje manj-
šine tako razdrobtjeno in priključeno nemškim okrajem, da Stovenci v nobenem okraju ne morejo dobiti potrebnega števita gtasov; to bi bito dosegljivo te ob ustrezni razdelitvi okrajev in ob povečanju števita mandatov od 36 na 48, kakor je to predvideno v ustavi.
O pritožbi KEL bo ustavno sodišče baje razpravtjato že v začetku teta 1980 'in gotovo ne samo koroški Stovenci, ampak tutdi vsa koroška in avstrijska javnost z zanimanjem pričakuje, kakšna bo odločitev. Po mnenju odvetnika Graffa bo razsodba odvisna predvsem od tega, ali se bo ustavno sodišče opredetito za načelo in-dividuatne zaščite ati pa za načeto kotektivne zaščite. V tej zvezi je dr. Graff opozorit na primer Južne Ti-rotske, kjer se ravno Avstrija žeto močno zavzema za uveijavitev kotektivne zaščite. Torej bo odločitev ustavnega sodišča spet enkrat pokazala, kako je z avstrijskimi meriti — doma in napram drugim državam.
mržnjo, temveč želijo mirno in enakopravno sožitje.
Tako so na Dunaju razne demokratične organizacije, med njimi Klub slovenskih študentov, Hrvaški akademski klub, solidarnostna gibanja za pravice manjšin in visokošolska zveza, priredile protestno demonstracijo, na kateri se je zbralo dvakrat toliko ljudi kot na Feldnerjevem zborovanju. Organizatorji protestne demonstracije so v posebnem letaku opozorili na značaj Heimatdiensta in osvetlili njegovo dejavnost, zlasti tudi genocidno izjavo njegovega glasila Ruf der Heimat leta 1970 ter njegovo vlogo pri tafelsturmu leta 1972 in pri ugotavljanju manjšin leta 1976; opozorili pa so tudi na vlogo, ki jo je predhodnik današnjega Heimatdiensta igral v prvi republiki pri pripravi zločinskega izseljevanja koroških Slovencev. Izrekli so se za prepoved protimanjšinske provokacije, za pravice narodnih manjšin, za izpolnitev člena 7 državne pogodbe, proti sedanjemu zakonu o narodnih skupinah ter zahtevali prepoved in kaznovanje sleherne protimanjšinske dejavnosti V tem smislu so na demonstraciji govorili zastopniki prirediteljev, med njimi tudi novi predsednik OH Lenkh.
Prvotno se je proti Feldnerjeve-mu zborovanju izrekel tudi rektor agronomske visoke šole, vendar je potem na pritisk organizatorjev le dat privolitev z utemeljitvijo, da zborovanje prireja organizacija, ki zastopa del študentov na tej šoli. Vendar je izrecno poudaril, da je politično proti takim prireditvam. Proti zborovanju pa se je izrekla tudi zveza asistentov na tej šoli.
V zvezi s Feldnerjevim zborovanjem je zanimivo ugotoviti značilno povezavo, ki je prišla ponovno do izraza: segala je namreč od KHD preko FPO-jevskih študentov, ki so zborovanje priredili, pa do neonacistične ANR, katere oboroženi pripadniki so prevzeli „Saal-schutz", medtem ko je policija prevzela „skrb", da se je Feldner-jevega zborovanja tahko udeležil tudi iz dobe južnotirolskih bombnih atentatov znani Norbert Burger.
Verjetno ni naključje, da je imel Feldner svoje zborovanje tik pred obletnico ugotavljanja manjšine. Gotovo pa je res samo golo naključje, da je bilo dunajsko zborovanje KHD ravno na predvečer obletnice takoimenovanega ..pohoda pred Feldherrnhalte", kakor je šel v zgodovino nacistični puč 8./9. novembra 1923, ko je Hitler prvič skušal zgrabiti za oblast.
Protislovja današnjega sveta:
Miiijarde gredo za orožje
hkrati pa na miiijone ijudi umira od iakote
V poiitičnem komiteju giavne skupščine OZN se nadaijuje razprava o tem, kako čimprej začeti resnično razoroževanje. Zastopniki držav-čianic svetovne organizacije razpredajo pred tem forumom svoje misii in predstave giede ukrepov, s katerimi naj bi dosegii zmanjšanje sedanje oboroževaine tekme. Kajti vedno botj postajajo očitna protisiovja današnjega sveta, za katerega je značiino, da na eni strani dnevno gredo miiijarde za orožje, hkrati pa na miiijone ijudi umira od iakote, pomanjkanja in boiez-ni — torej zaradi vzrokov, ki bi jih zeio iahko odpraviti aii vsaj omejiti, če bi sredstva, ki jih trenutno izdajajo za kopičenje orožja in vojaške opreme, preusmeriti v miroijub-ne namene.
Medtem ko teče razprava na sedežu Združenih narodov, so strokovnjaki pripraviti podatke o svetovnem oboroževanju. Po teh podatkih porabi svet trenutno za oboroževanje vsak dan več kot milijardo dotarjev.
Računajo, da je od druge svetovne vojne do danes oboroževalna dirka veijala čioveštvo 6.000 mitijard doiarjev (v našem denarju bi to predstavijato velikansko vsoto 78.000.000.000.000 šitingov!). Tolikšen je bi! teta 1977 narodni dohodek vseh držav na svetu, izračunati pa so tudi tote: če bi vse dežele sveta le potovico denarja, ki ga uporabljajo za vojaške namene, samo za pet tet uporabite v mirotjubne namene, bi nastala proizvodnja v vrednosti 200 mitijard dotarjev; to pa je zdaj skupni narodni dohodek držav jugovzhodne Azije in osrednje Afrike, ki imajo več kot milijardo prebivalcev, ki pa živijo v največji bedi.
Pretežni det vojaških stroškov odpade
Zastuženo priznanje
Z vidnim ponosom je KTZ te dni objavita vest, da je znani korofki abwehr-kampfer Viktor Arneiti, ki iedotgaieta živi v Braiitiji, pohvatii manjlinsko poiiti-ko deieinega giavarja Leopoida Wag-nerja ter izrazit ieijo, da bi Wagnerjeva prizadevanja prinesta Korožki .pravično, mirno in srečno bodočnost".
Ma tako priznanje je dežeini giavar res tahko pono:en. Ce njegovo manjčinsko potitiko hvaiijo abwehrkdmpferji, potem ne more biti nobenega dvoma o tem, kaklna in komu v korid je taka potitika — manjdni gotovo ne. Saj so abwehr-kdmpferji in njim sorodni krogi v pre-tektodi vedno dovoij jasno pokazati in prav tako jazno kažejo tudi danes. kako zi zamidjajo režitev manjdnzkega vpra-fanja.
Siter pa dežetni gtavar njihovo pohva-to rez zaztuži: njegovo zagotoviio v nedavni vtadni izjav), da ze bo v manjdn-zkem vpratanju „nadatjevata zkupno iz-detana tinija dežeine potitike", vendar pomeni, da bo ztej ko prej vetja) triztran-karzkt dogovor, torej tizti protimanjdnzki pakt, ki zo ga v triztrankarzki troedinosti uvetjaviti z zvojim vpttvom nemžki nacio-natizt). Mjihovo hvaiežnozt pa zi vedno zpet zaztuži tud) z doziednim vztrajanjem in ponavtjanjem nereznične trditve, da zo z zakonom o narodnih zkupinah v cetoti tzpotnjena dotočita čtena 7 državne pogodbe.
seveda na velesile. Amerika, Sovjetska zveza, Kitajska, Francija, Velika Britanija in Zahodna Nemčija nosijo 75 odstotkov vseh vojaških stroškov na svetu, na te države pa odpade tudi 90 odstotkov izvoza orožja ter 96 odstotkov vseh sredstev za vojaške raziskave in razvoj. Dežele v razvoju, v katerih živi polovica svetovnega prebivalstva, so pri svetovnih vojaških stroških udeležene sicer „samo" z 12 do 13 odstotki, ki pa so zanje veliko breme, saj imajo ravno te dežele največje potrebe na vseh drugih področjih, da bi se izkopale iz zaostalosti in pomanjkanja ter našle skupno pot z razvitim delom sveta.
Računajo, da je trenutno na svetu pod orožjem okrog 22 milijonov vojakov. Deta, ki so v zvezi z vojsko, pa opravlja 60 milijonov uniformiranih in civilnih oseb, kar je enako številu vseh zaposlenih v Evropi brez Sovjetske zveze. Oborožene sile po vseh državah so največji potrošniki energije in surovin. Prišli so tudi do ugotovitve, da nikakor ni res, da bi morebitno razoroževanje povečalo nezaposlenost v svetu. Na primeru Amerike so namreč izračunali, da vsaka milijarda vojaških stroškov zaposluje 76.000 delavcev, vendar bi ta vsota, če bi jo sprostili in zmanjšali davek, omogočila odprtje 112.000 novih delovnih mest.
Primerjave vojaških in miroljubnih stroškov pa kažejo naslednje: izdatki za 1 tank znašajo toliko, kolikor bi bilo potrebno za opremo 520 šolskih učilnic; z denarjem za 1 reaktivni bombnik bi lahko odprli 40.000 vaških lekarn; stroški za izdelavo sodobnega rušilca pa bi zadostovali za elektrifikacijo celega mesta in okoliškega območja z 9 milijoni prebivalcev.
V objavi teh podatkov mnogi vidijo predvsem poskus, da bi se svetovna javnost bolj zavzela za prekinitev oboroževalne tekme med velesilami, ki naj bi svoj vpliv in bogastvo uporabljale v tistih deželah sveta, kjer še vedno vladata revščina in lakota. Tako je predsednik svetovnega odbora za prehrano Tančo na letošnji konferenci tega odbora med drugim navedel žalostno dejstvo, da je na svetu pol milijarde podhranjenih ljudi in da zaradi tega 3 do 5 novorojenčkov in majhnih otrok ne doživi petega leta starosti. Dejal je. da bi se ta problem lahko rešil „po hitrem postopku", če bi temu najbolj nesrečnemu delu človeštva razdelili rezerve samo nekaterih držav.
Na omenjeni konferenci so dosegli soglasje glede potrebnosti razvoja strategije prehrane v siromašnih deželah in sprejeli vrsto priporočil, ki jih bodo predložili glavni skupščini OZN. Izrekli so se za ustanovitev ..varnostnega sklada" za prehrano, v katerem bi zbrali 9,6 milijona ton žitaric. Združenim narodom pa bo svetovni odbor za prehrano predlagat, da se prihodnje desetletje proglasi za ..desetletje prehrane in razvoja".
O problemih lakote in bede v svetu pa je govoril tudi predsednik svetovne banke McNamara, ki je navedel, da danes 800 milijonov ljudi živi v popolni revščini, brez človeškega dostojanstva - tepejo jih podhranjenost, nepismenost in razne bolezni, v državah, kjer žive, pa je težko doseči gospodarski napredek zaradi recesije, inflacije in težav, ki nastajajo okoli nafte. Od štirih milijard ljudi, kolikor jih sedaj živi na svetu, se jih več sto milijonov komaj ohranja pri življenju, na milijone ljudi -med njimi zlasti veliko otrok — pa vsako leto umre za lakoto.
Tem stvarnim ugotovitvam je treba vedno spet postaviti nasproti podatke o oboroževalni dirki, ki — kakor že uvodoma povedano — dan za dnem požre več kot milijardo dolarjev. Treba si je vedno znova priklicati v zavest dejstvo, da je v 35 letih po zadnji vojni človeštvo porabilo 6.000.000.000.000 dolarjev za oboroževanje - torej za uničevanje. Ce bi ta velikanska sredstva uporabili v miroljubne namene in zlasti za odpravljanje zaostalosti in lakote,
Evropska mtadina
obsoja Heimatdienst
Zveza evropske mladine Avstrije, dežetna organizacija za Koroško, je imeta pred kratkim seminar, na katerem je obravnavata vrsto načeinih vprašanj. Pri tem je biio poudarjeno, da hoče Zveza evropske mladine podpirati in pospeševati poiitično, gospodarsko, sociaino in kuiturno sodeio-vanje držav in narodov ob spoštovanju jezikovnih posebnosti, „zato obsoja nacionalne izjave in akcije koroškega Heimatdiensta, ki očitno merijo na to, da bi ogrozile obstoj slovenske manjšine," kot je rečeno v izjavi, ki jo je omenjena miadinska organizacija izdala za tisk. „Zato pozivamo koroški Heimatdienst, da takoj preneha z obrekovatno kampanjo proti pripadnikom siovenske narodne skupnosti."
Načelno se Zveza evropske mladine zavzema za varovanje in razširitev pravic manjšin, vendar odklanja „ek-stremistične ukrepe" za dosego teh ciljev. Miroijubno, kooperativno sožitje med evropskimi državami in ustanovitev evropske federacije na demokratični osnovi je možno ie pod pogojem — je rečeno v že omenjeni izjavi — če bo poiitiko obiikovaia strpnost in ne nacionalizem in če bodo priznane spoštovane svojstvenosti drugih narodov in narodnih skupin.
bi bilo lahko v veliki meri rešeno tudi življenje tistih ljudi in zlasti otrok, ki dnevno umirajo, ker nimajo niti toliko, da bi se enkrat na dan do sitega najedli.
Po dunajskih razgovorih
ne sme ostati pri besedah in obljubah
Ob nedavnem dnevu mrtvih so bile v Slo-venijii številne spominske svečanosti, kjer so se spominjati junakov, padlih za svobodo v borbi proti fašističnim okupatorjem. Na krajih legendarnih bitk so polagali vence in cvetje ob spomenike, v drugih krajih pa odkrivali nova spominska obeležja, ki naj bi tudi bodoče rodove spominjala na težka in hkrati junaška leta narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda.
Na ljubljanskem pokopališču je bila spominska svečanost posvečena spominu padlih za svobodo izpod nemškega in madžarskega gospostva — borcev za severno mejo, junakov iz vojaških uporov v Judenburgu, Radgoni, Murau-u in Coidroipu ter borcev iz NOB in posebej koroških partizanov. Udeležencem je spregovoril znani koroški borec Lojze Ude, ki je ob tej priložnosti opozorit tudi na sedanjo stvarnost na Koroškem.
Kolikor zavisi boljša bodočnost Slovencev v Avstriji od njih samih, bi mogli biti zmerni optimisti, je dejal tov. Ude ter menil, da koroški Slovenci izkazujejo danes močno živ-Ijensko voljo in borbenost. Toda njihova usoda
Značitna užatjenost dotočenih krogov
Obsežna in do podrobnosti dokumentirana publikacija o desničarskem ekstremizmu v Avstriji (.Rechtsextremismus in Usterreich nach 1945"), ki jo. je izdal Dokumentacijski arhiv avstrijskega odporniškega gibanja, založila pa Avstrijska zvezna založba na Dunaju, je v določenih krogih na Koroškem izzvala podoben odziv, kot ga je prod leti imela tudi brošura ..Koroška — alarmno znamenje". V novi knjigi, o kateri smo v našem listu že poročali, je namreč govora tudi o tistih, ki se radi istovetijo z vsem, kar je ..domovini zvesto". So pa v svojo namišljeno izključnost tako zaverovani, da vidijo v nevarnosti že kar celo Koroško, če kdo nekoliko posveti za kulise njihove dejavnosti.
Tako je tudi sedaj v zvezi z omenjeno knjigo o desničarskem ekstremizmu: zakričali so, da je to napad na Koroško in njeno prebi-valsvto ter so pozvali odgovorne dejavnike na deželni in občinski ravni, naj vendar nekaj ukrenejo v obrambo domovine — čeprav Koroške in njenega prebivalsvta nihče ni „napa-dal", ampak je knjiga samo postavila na pravo mesto določene kroge in organizacije ter jih okaraktertizirala na podlagi njihovih lastnih dejavnosti in izjav. Ker uradnih ustanov očitno le ni uspelo v zadovoljivi meri naščuvati proti avtorjem in izdajateljem knjige (le notranji minister se je .junaško distanciral od svoje lastne uvodne besede!), skušajo zdaj pre-
Volksgruppen politik
pričevati nekatere organizacije, da bi se morda le čutile ..užaljene".
Že stari strategi pa so vedeli, da je napad najboljša obramba. Torej tudi krogi, ki so jim odkritja o desničarskem ekstremizmu šla za nohte, svojo ..obrambo" pred resnico raje gradijo na napadalnosti. Ne samo, da avtorje in izdajatelje inkriminirane publikacije (vključno ministrstva za znanost in raziskave, ki je knjigo subvencioniralo) enostavno proglasijo za .levičarske ekstremiste", marveč v isti sapi opravijo tudi s .slovenskimi nacional-komuni-sti". Ko tako lepo vse skupaj proglasijo Za sovražnike domovine, pa se obrnejo do .koroških rojakov" ter jih rotijo (tudi s pomočjo anonimnih pamfletov, kot ga kaže naša slika): .Korošec, pomagaj si Mm in bog tibopo-gal!"
Takih pojavov, pri katerih očitno gre za izlive skisanih možganov, gotovo ni treba jemati preveč resno. Toda tudi podcenjevati jih ne bi smeli, kajti eno take akcije — naj bodo še tako primitivne — vsekakor dosežejo: pomagajo zastrupljati politično ozračje in s tem ogrožajo mir v deželi; nevarne postanejo še posebno tedaj, če za njimi stoji načrtnost in sistem.
Di. Zu.tttndt,k.tt	-7°^
truppcnpoUU"
MtftrunV In K*mt*n viti dl* S PO
d.3 d* t*td*" V. "J zruppnn tmmtr mnhr *u
KjHTMtt.tn.nd" 'ni
im bttdtrtAU*** Vntrf-m* E*
MiEMAL* ZAJ VEHOJESSEN, hautt*" 'h'* HOfdan
1%
BS!
MrtKiDM!. Haiti) a. M
VtrDfKhBH
MgApttMEg

KArntn** hilt dtf aattm dann hHM dtf GoM*
j^f__
ne zavisi samo od njih in njihove življenjske volje, temveč bi se moral predvsem spremeniti odnos avstrijske družbe do narodnih manjšin. Poleg splošne politične usmerjenosti avstrijske družbe, kot se kaže v nenaklonjenosti posameznih strank, pa so koroški Slovenci izpostavljeni še odkritemu in prikritemu nasilju, ki prihaja do izraza predvsem v dejavnosti izrazitih protislovenskih sil.
.Politični in administrativni germanizato-rični odnos do Slovencev se ne ustavlja pred nobenimi manjšinsko-zaščitnimi pravnimi obveznostmi: ne pred obveznostmi iz avstrijske državne pogodbe, ne pred obveznostmi iz helsinške listine, ne pred drugimi moralnimi in mednarodnimi obveznostmi iz raznih deklaracij in konvencij Združenih narodov," je naglasi! tov. Ude. Opozoril je na obveznosti po 6. členu državne pogodbe glede človeških pravic, med katere spada tudi popolna jezikovna enakopravnost; po 5. odstavku 7. člena, ki prepoveduje vsako protimanjšinsko dejavnost; in po 9. členu, ki obvezuje Avstrijo, da bo zatrla vse sledi nacizma in preprečila pojave neonacizma, ter ugotovil, da avstrijska uprava teh obveznosti ali sploh ne upošteva, ali pa v najboljšem primeru pod pritiskom demokratičnih organizacij ter mednarodne javnosti prepove kakšno neonacistično prireditev, medtem ko zlasti izrazite protimanjšinske organizacije lahko neovirano nadaljujejo s svojo po državni pogodbi prepovedano dejavnostjo.
.Neizpolnjevanje teh obveznosti je posebno vidno znamenje bolnega odnosa avstrijske družbe do Slovencev in do Jugoslavije," je menil tov. Ude ter poudaril, „da je torej življenje Slovencev v Avstriji slej ko prej odvisno predvsem od njihove lastne odpornosti in borbenosti ter seveda od odločne politične in gospodarske pomoči matičnega naroda." Kot eno izmed možnih oblik pomoči matičnega naroda in njegove države je navedel diplo-matično opozarjanje Avstrije na neizpolnjevanje obveznosti iz državne pogodbe in drugih mednarodnih aktov in v tej zvezi omenil tudi nedavni obisk jugoslovanskega zunanjega ministra na Dunaju. Pri tem pa je dejal, da nas izkušnje iz preteklosti učijo, „da v takih razgovorih avstrijski diplomati zelo lepo govorijo in obljubljajo, a te obljube potem po svoje tolmačijo, tako, da končno ostane vse pri praznih besedah; zato po vseh izkušnjah tudi na obljube avstrijskih diplomatov v dunajskih razgovorih oktobra letos gledamo z dvomom." Oktobrske razgovore bi mogli imeti za delno uspešne šele tedaj, je dejal tov. Ude, če bi avstrijska vlada izpolnila vsaj obljubo v skupni ugotovitvi, „da je dialog in sodelovanje med avstriisko zvezno vlado in organizacijami slovenske in hrvaške narodnostne manjšine najboljša pot za urejanie vseh vprašanj, ki se tičejo njunega položaja in pravic".
Siovenski knjižni sejem
bo predstavi) zaiožniško dejavnost zadnjih dveh iet
hc	not
Prihodnji teden — od 12. do 18. novembra - bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prirejen 4. slovenski knjižni sejem, na katerem bodo slovenske založbe predstavile svojo dejavnost tekom zadnjih dveh let. Tovrstne prireditve na Slovenskem sicer še nimajo dolgoletne tradicije, vendar so se že uveljavile in je zato pričakovati, da bo tudi letošnji knjižni sejem uspešno odigral svojo vlogo kot reprezentator slovenske založniške dejavnosti. Da pa je ta dejavnost, merjena po velikosti slovenskega knjižnega trga, brez dvoma zelo obsežna, kaže dejstvo, da bo na letošnjem knjižnem sejmu razstavljenih okoli 2500 naslovov knjig in okoli 1000 naslovov drugih publikacij, ki so izšle v zadnjih dveh letih pri slovenskih založbah.
Organizatorji sejma so se dogovorili za temeljno vsebinsko zasnovo sejma z željo, da bi bil sejem primerna kulturna manifestacija knjige in druge založniške dejavnosti, hkrati pa čim bolj učinkovita predstavitev knjige in drugih publikacij ter gramofonskih plošč in kaset čim širšemu krogu uporabnikov. Ker je letos mednarodno leto otroka, bo slovenski knjižni sejem po tej vsebinski zasnovi dat razumljivo poseben poudarek otroški literaturi. Tako bodo slovenski založniki na svojih razstavnih prostorih še posebej in poudarjeno prikazali tisti del svoje založniške produkcije, ki je namenjena mladim in najmlajšim bratcem.
V tem okviru bo ob sodelovanju ljubljanskega mestnega odbora za praznovanje ieta otroka in ob pomoči Gospodarskega razstavišča pripravljena posebna razstava slovenske otroške oziroma mladinske knjige, ki bo predstavila tovrstno produkcijo v obdobju od 1945 — 1979. Obenem pa bo s to razstavo tudi opozorjeno, kako se je kvalitetna slovenska slikanica in spioh siovenska otroška iiteratura preko prevodov in koprodukcijskih izdaj uveijaviia tudi pri drugih jugoslovanskih narodih ter v svetu.
Drugo težišče letošnjega knjižnega sejma bo letošnja šestdeset-ietnica ustanovitve KPJ, sindikatov in Skoja. Zato bodo v okviru celotne prireditve poudarili tudi tisti dei založniške proizvodnje, ki je biia aii je posebej namenjena počastitvi teh jubeiejev. Na tem pod-
ročju bodo zavzemale osrednje mesto posebne razstave Titovih del v slovenščini, del Edvarda Kardelja in knjig Prežihovega Voranca.
25-ietnica smrti
ivana Trinka-Zamejskega
Kulturno druMvo ..Ivan Trin-ko" v Čedadu pripravlja spo min:ko svečanost ob 25. oblel-niti smrti velikega beneškega narodnega buditelja Ivana Trin-ka-Zamejskega, po katerem društvo tudi nosi ime.
Slavno:! bo 24. novembra v Spetru na tamkajšnji :rednji Soli, kjer bodo orisati lik in dejavno:! znanega pe:nika, kulturnega delavca, duhovnika in narodnega buditelja beneSkih Slovencev. Ma dvoriSču kulturnega doma v Čedadu pa bodo odkrili brona:!i kip Ivana Trinka, katerega o:nutek je izdelal beneški rojak arh. Simonitti.
Za 25-ietnico smrti zasiužnega rojaka pa je kulturno druStvo „lvan Trinko" v :odelovanju z nekaterimi :loven:kimi duhovniki iz Benečije pripravilo tudi po:ebno broSuro, po:večeno beneškemu buditelju.
Poleg že omenjenih težišč bo imel knjižni sejem še vrsto drugih privlačnosti: to bo na primer razstava knjig, ki so bile nagrajene v letih 1977—1979, nadalje razstava izbranih 100 knjig za šolsko knjižnico ter razstava žepne knjige; med spremnimi prireditvami pa je treba omeniti literarne nastope slovenskih avtorjev, pogovore s prevajalci, podelitev nagrade „Zlata ptica" (ki jo podeljuje Zveza socialistične mladine Slovenije), srečanje delegatov bralne značke, sestanke knjigarnarjev in podobno. Ne nazadnje pa bo obiskovalce pritegnila tudi prodaja knjig in ostale založniške produkcije, kajti ves čas sejma bodo prodajali z 10-od-stotnim popustom, za zadnji dan sejma pa napovedujejo celo popust v višini 50 odstotkov.
V okviru slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani bo predstavljena tudi ..manjšinska" književnost: po eni strani bo prikazana knjižna proizvodnja slovenskih založb v zamejstvu (v Trstu in Celovcu ter po možnosti tudi pri porabskih Slovencih na Madžarskem), po drugi strani pa si bo obiskovalec lahko ogledal literaturo, ki jo izdajajo slovenske založbe za italijansko in madžarsko narodnost v Sloveniji.
Klub slovenskih študentov na Dunaju prireja v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu v četrtek 22. novembra 1979 ob 19.30 uri v Schubertovi dvorani dunajskega Koncertnega doma
KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA
Ta najboij znani siovenski vokaini ansambei bo prvič v svoji zgodovini gostova) na Dunaju. Pokroviteijstvo nad prireditvijo je prevzet dunajski župan Leopoid Gratz.
Ljubiteiji kvaiitetnega petja in prijatelji ..Slovenskega okteta" prisrčno vabijeni!
Pomorski muzej v Trstu
in jubilej iznajditelja Ressla
Pomorski muzej v Trstu obhaja 75-tetnico obstoja, praznovanje tega jubileja pa so povezali s 150-letnico pomembnega dogodka v zgodovini pomorstva: pred 150 leti je namreč vijak, ki ga je izumil Jožef Ressel in ki je pomenil pravo revolucijo v po-
zareza) v
Niz znanstvenih pubiihaci/
Siovenshe ahademi/e znanosfi in umefnosfi
V založbi Slovenske akademije znanost: in arnef-nosti v Ljabljani je v zadnjem časa izšla spet cela vrsta znanstvenih pahlihacij, hi posredujejo javnost; izsledhe slovenshe znanosti na posameznih področjih.
Med novimi izdajami #dZD naj ho na prvem mesta omenjena obširna razprava Paole Korošec z na-siovom „Zgornjesrednjevešba arheološha sliha baran-tanshih Slovanov", hi v dveh hnjigah na več hot 600 straneh izčrpno obravnava in toimači izsiedhe vseh dosedanjih razishav davne zgodovine tistega predela, hjer so živeli naši davni prednibi. Kahor je v predgovora rečeno, predstavlja to delo poshas, da se zajame z arheološhimi interpretacijami vse do sedaj odhrite in dognane manifestacije materialne in dahovne haltare najboij zgodnjih stoletij srednjega veha s področja dlp — her pa so bili v tem časa na tem področja naseljeni harantanshi Slovani, je torej izpričano, da so oni nosilci teh manifestacij. Časovno in haitarno je ovrednotena dejavnost najboij zgodnje siovanshe periode na tem področja, saj je bil namen dohazati izvor posameznih pojavov haitarne in časovne vrednosti in s tem dohazati stopnjo haltare, hi naj bi jo Slovani imeli po svoji naselitvi v novo domovino. Delo je opremljeno z bogatim siihovnim in hartografshim gradivom.
S področja zgodovine je tadi zlrbeoiošbi vestnih (letnih XX/X/797#), hi na shoraj #00 straneh prinaša dolgo vrsto razprav številnih avtorjev. Njihovi pri-spevhi so razdeljeni v shapine.* prazgodovina, rimsha doba, zaton antihe, poznoantične naselbine in atrdbe ter h zatona antihe v iiiriha.
V razreda za prirodoslovne vede sta izšla dva letni-ha Ceografshega zborniha (NV77/7977 ;n NV77//797#), hi sta — babor že dva prejšnja letniha — v glavnem posvečena tehočim raziskovalnim prizadevanjem geo-grafshega inštitata dntona Melika pri SzIZč/ na področja dolgoročnega razishovanja poplavnih področij na Slovenskem. V letniha 7977 so objavljeni rezaitati tozadevnih razishav v porečja Dravinje (M. Šifrer), v Gornji Savinjshi dolini (D. Meze) in ob Sotli (M. Koi-bezen in M. Žagar), v letniha 797# pa sledi še Spodnja Savinjsha dolina (M. Nateb); dodana pa je še štadija o posledicah potresov ieta 7976 v Sloveniji (Milan Orožen zldamič). Objavljene rczaitate dopoinjaje astrezno hartografsho gradivo.
V razred za fiioiošhe in literarne vede pa sodi zbornih inštitata za sitovensho narodopisje „7*raditiones", katerega dvojni zvezeh S—6 (7976—7977) je namenjen živijenjsbema jabiieja znanega siovenshega narodopisca Miha Kareta, hi je ieta 7976 obhajal sedemdesetletnico. O jabiianta pišeta Viiho Novah (hi je orisal etnoiošho delo Niha Kareta) in /Zelena TLožar-Podlogar (hi je sestavila bibliografijo njegovih etnoloških objav). V ostalem so v zborniha na dobrih 400 straneh objavljeni najrazličnejši prispevbi, hi so opremljeni s fotografijami, izvirnimi risbami, fahsimiii, bartami in dragimi prilogami. /zmed objavljenih dei bi morda posebej omenili prispeveb Bratka Krefta o dramatshi strahtari Dra-bosnjahove „ Komedije od zgabijeniga sina" ter zapis Pavia Zabiatniba o novem siovenshem rohopisa o zlbasvera.
morskem prometu, prvič valove Tržaškega zaliva.
Obema obletnicama je veljala svečanost, ki so jo pred kratkim priredili v prostorih muzeja. In s to svečanostjo se je skušal Trst z veliko zamudo oddolžiti predvsem spominu genialnega izumitelja Ressla. Tržaški župan je v svojem govoru v navzočnosti izumiteljevega vnuka Ferdinanda šel tako daleč, da je Ressla ..okupirat" kar za povsem tržaškega: v svojem navdušenju je poudarjal, da je Ressel „naš, naš, ker je v Trstu živel in delal, naš, ker je v Trstu prvič zaplula ladja, ki jo je gnal njegov vijak".
Primorski dnevnik je županovo navdušenje komentiral v tem stmslu, da je žalostno, da je Ressel postal „naš" šele stodvajset let po svoji smrti in da se Trst še do danes ni dostojno oddolžil njegovemu spominu — velika mesta, kot Washington, Pariz, Dunaj in mnoga druga, so Resslu postavila spomenike in poimenovala po njem ulice in ceste, v Trstu pa nosi njegovo ime le neka zakotna ulica, kar je prava sramota za mesto, kjer je živel in delal.
Drugi govorniki so orisali razvoj Pomorskega muzeja, ki je bil ustanovljen leta 1904 z razstavo modelov jadranskih ribiških ladij, leta 1911 se je z ustanovitvijo Ribiškega muzeja zbirka eksponatov povečala in postala vse pestrejša, leta 1968 pa je do tedaj privatni muzej prešel pod občinsko upravo kot oddelek Občinskega naravoslovnega muzeja. Ob svojem jubileju je Pomorski muzej dobil tudi nove razstavne prostore, kjer je razporejena bogata zbirka eksponatov.
TONE ZORN
Karntner Landsmannschaft
in nemškonacionalna propaganda pred 60 leti
V	nasprotju z Italijo najdemo še zagotovilo, da to, kar je Jugoslavija storila Nemcem in nemško usmerjenim na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem, lahko sttori le ..nekulturna balkanska država". Značilna je dalje trditev, da loči Korošca od te države ..globoka razpoka", medtem ko je z Italijo „že zgrajen most k razumevanju" (prim. Karntner I.andsmann-schaft, 21. april 1920, št. 47).
V	listu beremio, da se imajo koroški Nemci in ..Slovani" zahvaliti za svoje ..materialne vrednote in dela . . . krščansko ... germanskemu vplivu, ki se je uveljavil od srede 8. stoletja (dalje) na Koroškem". Po tem gledanju se Koroška za svoj razvoj ne more zahvaliti Slovanom, ampak Nemcem (Karntner Landsmannschaft, 21. april 1920, št. 47). O nemški prisotnosti v deželi po Karntner Landsmannschaft pričajo najstarejše listine, pa tudi nemška osebna, krajevna in ledinska imena. Jezik, ki sta se ga posluževala sodstvo in uprava, je bil vseskozi nemški, enako tudi vsi procesi in zapuščinski spisi na južnem Ko-
roškem (Karntner Landsmannschaft, 1. maj 1920, št. 48).
Kar se tiče mest in trgov, so vse ustanovili Nemci, o čemer pričajo tudi njihova imena. To pa še ni vse: kot na zemljiških gospostvih, je bila nemščina tudi v mestih in trgih izključni uradni jezik. Tudi šola na tužnem Koroškem je bila do druge polovice preteklega stoletja brez izjeme nemška in šele v petdesetih letih preteklega stoletja so jo slovenski duhovniki ..spremeniti" v slovensko. Vendar pa prebivalstvo s tem ni soglašalo ter je zahtevalo nemške šole, da bi „se .. . otroci učiti nemško in se mogli sporazumevati z nemškimi sosedi, s katerimi morajo Slovenci radi zemljepisnih razmer imeti na Koroškem vedno in povsod najožje gospodarske odnose". Zaključek takega razglabljanja je bil jasen: „Ne-dvomno drži, da sta nemško prebivalstvo in jezik več kot tisočletje na južnem Koroškem ob slovenščini udomačena in upravičena do domovine".
Po tako formulirani nemški upravičenosti do južne Koroške beremo, da ta prostor „etno-
grafsko, to je po izvoru prebivalstva ter po jeziku ni slovensko telo, ampak mešano območje". Zlasti pa bi podčrtali trditev, da je tudi v domačih Nemcih slovenska kri, kar naj bi pričalo o krvnem sorodstvu obeh koroških narodnostih. Veskakor zanimiva trditev, kakršne na Koroškem pač ne bomo več srečali, saj v koroški nemškonacionalni publicistiki v prihodnjih letih vedno bolj srečujemo trditve o vplivu nemške krvi na Slovence, trditev, ki ni bila omejena le na Koroško, ampak je v letih druge svetovne vojne zajela tudi dele okupirane Slovenije.
2e povedano da vedeti, da so bili Slovenci po zagotovilu Karntner Landsmannschaft na „zelo nizki kulturni stopnji". Ob svojem prodoru na zahod tam okoli leta 500 po trditvah lista tudi niso poznali železa. Po opozorilih grških in rimskih piscev So kazali „celo za tisti čas nezaslišano divjost", na samem Koroškem pa so uničili rimsko kulturo in še posebej poznorimsko krščanstvo. Tako so šele Nemci tu ustvarili novo višjo kulturo; sem so prinesli krščanstvo ter med drugim „voe-Ijali urejeno upravo". Ker je bila ta nemška, se je tudi celotno pravno življenje razvilo na nemški osnovi in to tako po jeziku kot po vsebini. Poleg tega naj bi bili po Karntner Landsmannschaft Nemci učitelji Slovencev v vseh gospodarskih zadevah, „v poljedelstvu in živinoreji, hišni gradnji, hišni opravi, obrti
in trgovini". Sledilo je še opozorilo o uporabi germanizmov v slovenskem koroškem govoru, seveda z namenom pokazati povezanost slovenskega koroškega elementa z nemškim.
Zaključek tega in podobnih pisani je bil: južna Koroška je prepojena z nemško kulturo". To pa pomeni, da so ..koroški Slovenci .. . glede na poreklo in kulturo, oblike gospodarskega življenja in življenjskih navad, ljudske miselnosti ter navade bližji nemškim deželanoim kot pa Slovencem na Kranjskem. Nemci in Slovenci torej tvorijo gospodarsko ter kolikor so tu doma po poreklu, kulturi, narodnosti ljudstvo Korošcev (Volk der Karntner), ki vsekakor govori dva jezika". Kai drugega, nadaljuje Karntner Landsmannschaft, pri obstoječih zemljepisnih pogojih tudi ni mogoče. Koroški Slovenci tudi niso imeli istega razvoja kot Slovenci na Kranjskem; zavedajo se nasprotstva, ki vlada med njimi in Kranjci. To, kar naj bi jih vezalo z njimi, naj bi bil novoslovenski pismeni jezik, ki ga koroški Slovence prvotno sploh ni razumel. Ob tem Karntner Landsmannschaft zagotavlja, da jezik ne odloča o narodnostni pripadnosti. Pač pa jo predeljuje „osebno čustvo" o pripadnosti „k tej ali oni deželi, k temu ali k onemu kulturnemu ali gospodarskemu krogu" (KL, 8. maj, št. 49).
(Dalje prihodnjič)
4 - štev. 45 (1952)
VESTIMK
Štev. 37 (1934) — H
Pok!oni!i so se žrtvam za svobodo
Posvet SPZ s funkcionarji krajevnih
SPD v Podravijah
Kjer se deta, pride tudi do napak. Napake pa najprej občuti tisti, ki je prizadet. V našem primeru gre za osrednjo siovensko kuiturno organizacijo, ki združuje nad petindvajset Siovenskih prosvetnih društev, katerim je za svoje deio odgovorna. Trenutno izvoijeni odbor ima zaupanje za svojo deiovno obdobje in za svoje deio praviioma daje obračun na občnem zboru. Toda odbor SPZ se svoje naioge močno zaveda, zato je pretekio soboto in nedeijo v prostorih bivše kmetijske šoie v Podravijah organizirata dvodnevni posvet s funkcionarji krajevnih Siovenskih prosvetnih društev. Po daijšem času je namreč treba pregiedati poiožaj, predvsem pa siišati, kaj je na prosvetnem področju biio storjenega in kaj je treba ukreniti, da bi to deio biio še boij učinkovito.
Ob avstrijskem državnem prazniku in na dan mrtvih je veijai spomin vsem tistim, ki so trpeti in se žrtvovati za svobodo v boju proti fašizmu. Ob tej priiožnosti so predstavniki Zveze siovenskih organizacij (zgornja siika), Zveza koroških partizanov, Zveza avstrijskih protifašističnih borcev in žrtev fašizma (KZ Verband) ter ostaiih zvez borcev za svobodo poiožiii vence pred spomenikom žrtvam za svobodo Avstrije na ceiovškem pokopaiišču.
DOBRLA VAS:
Prireditev za miade varčevaice
Nad petdeset udeležencev se je vabilu SPZ odzvalo in v odkritih in stvarnih pogovorih razmišljalo, kakšen je trenutno naš položaj na kulturnem področju. Temu primerna so bila tudi področja, katera so udeleženci obravnavali. Vendar je zbrani avditorij s svojimi uvodnimi besedami, z dokaj razburljivimi vprašanji razdražil predsednik SPZ Valentin Polanšek. Kajti že njegova izvajanja bi gotovo zadostovala za vroče debate vsega načrtovanega časa posveta. A tu so bili še naslovi, tesno povezani z našo vsakdanjo kulturno dejavnostjo. Hanzej Kežar je v kratkem, a jedrnatem prispevku orisal položaj pevske dejavnosti, Marijan Srienc je govoril o dramskem področju, Hanzej VVeiss o fotoamaterjih, A.
Kokot o organizacijski pomoči SPZ krajevnim prosvetnim društvom, tajnik ZKOS Marjan Belina pa je lok prvega dne posveta zaključil z zanimivim in spodbudnim referatom o oblikah klubskega udejstvovanja. Medtem pa je v posebnem prostoru pripravil praktični prikaz take prireditve z nekaterimi udeleženci posveta referent za dramsko dejavnost pri ZKOS Franci Končan.
To je kratek informativni oris, kaj se je prvi dan posveta SPZ dogajalo v Podravijah.
Seveda pa so pri tem prišli do besede tudi številni udeleženci
Pravilna rešitev nagradne križanke, ki smo jo objavili v štev. 42, je naslednja:
Vodoravno: 1. plebiscit; 9. Tajska; 15. seter; 16. erar; 18. heretik; 19. anoda; 20. petelin; 22. lata; 23. Lana; 24. sin; 25. nebo; 26. Ela; 27. Mr.; 23. pena; 29. tvarina; 31. tobak; 34. za; 35. image; 37. potrata; 40. Duše; 42. tt; 44. til; 45. Enej; 46. akt; 47. Obir; 49. rele; 50. te-renka; 52. obala; 53. atestat; 55. cian; 56. nožek; 57. faktor; 58. trafikant
Navpično: 1. psalm; 2. Lenart; 3. Eton; 4. beda; 5. IRA (Irish Re-
posveta. In prav njim je bil dodeljen pretežni det časa, kajti SPZ je v Podravijah želela slišati, kaj krajevna prosvetna društva od svoje centrale želijo, kaj pri le-tej ni v redu in kako naj bo boljše. Te možnosti so se udeleženci tudi poslu-žili. Seznam želja in pripomb je bil obširen. Nadvse pa je bil tudi prepričljivo pripravljen klubski večer pri katerem so sodelovali Danica Kežar, Rupert Reichman, Franci Sadolšek in Nužej VVieser, ki so pod vodstvom tov. Končana udeležencem predstavili slikarja Nikolaja Pirnata. Tudi ta večer je sproži) vrsto vprašanj in pobud, ki jih je v zvezi s takimi prireditvami dal tov. Belina.
Nič manj živo je bilo življenje v Podravijah tudi v nedeljo, ko so na
dnevnem redu bila področja: knjižničarstvo, glasbena šola, izobrazba odraslih, likovna dejavnost ter naslov kultura in politika. O teh temah so govorili mag. Marija VVie-ser-Malle, Joško Hudi, Teodor Do-mej, Jože Mečina in dr. Franci Zvvitter. V tem kratkem poročilu seveda ni možno navesti vseh podrobnosti, ki so v Podravijah bile iznesene. Eno pa je v Podravijah jasno prišlo do izraza, namreč, da je našo kulturo treba gojiti in širiti v naših obrobnih kraiih, torej tam, kjer je slovenski živelj najbolj ogrožen; dalje, da je oblike pro-
publican Army); 6. cepin; 7. Irena; 8. tat; 9. tenorist; 10. ar;.11. Jelena; 12. Statag: 13. kita; 14. Aka; 17. renta; 18. hiba; 21. lev; 24. sekretar; 28. pat; 30. ime; 32. opilek; 33. bolest; 34. zajec; 36. etilen; 38. Anet; 39. ter; 40. Dakar; 41. ukana: 43. trakt; 44. teta; 47. obok; 43. baža; 49. RAF (Royal Air Force); 51. nit; 52. oni; 54. to.
Nagrade prejmejo: Kati Srionc, Leonhardstr. 100. Gradec; Andrej Arih, Kranjska gora, Slovenija; Miha Travnik, Remšenik pri Železni Kapli.
svetne dejavnosti treba prilagoditi toku časa, da pa pri tem nikakor ne gre zanemarjati dosedanje ustaljene oblike kulturnega udejstvovanja, ki slejkoprej zajemajo največ naših ljudi. To predvsem velja za pevsko in glasbeno dejavnost, ki dejansko prednjačita pred vsemi oblikami kulturnega udejstvovanja. Ob tem pa so tudi nove oblike kot so likovna vzgoja, fotografija, folklora in druge dejavnosti pri udeležencih našle razumevanje. Glavna skrb posveta pa je veljala tistim ljudem, ki so se zaradi hitre spremembe infrastrukture na našem naselitvenem področju svoji narodni celoti odtujili oziroma, ki so v glavnem postali socialno odvisni od delodajalca večinskega naroda. Veliko pozornosti pa je bito posvečene tudi tistim krajem, kjer nastajajo nova podjetja z udeležbo slovenskega kapitala. Krog referentov in s tem tudi razprav pa je zaključil s svojim prispevkom predsednik Nadzornega odbora SPZ dr. Franci Zvvitter, ki je govoril o kulturi in politiki. Čeprav se nekateri udeleženci prav temu prispevku sprva posvečali malo pozornosti, so njegova izvajanja enemu za drugim odpirala oči in naposled vodila tudi k razmišljanju in končno k ugotovitvi, da je kultura močno povezana s politiko in da prav tisti, kot je dejal dr. Zvvitter, ki govore o depolitizaciji kulture, že s takim nastopanjem kulturo speljujejo v svoje politične vode.
Vsa samo nakazana vprašanja, so podraveljskemu posvetu SPZ dala svojstven pečat, ki bo odboru gotovo koristno vodilo za bodoče načrtovanje pa tudi v spodbudo, da bo prihodnje v Podravlie večkrat vabila svoje in odbornike krajevnih društev.
Maks Trunk-80-letnik
Pred nedavnim je v krogu svoje družine in znancev obhaja) ča:tit)jiv ju-biiej — 80-)etnico svojega iivtjenja Mak: Trunk pd. Ovnič ii Zužatč.
Kljub )emu, da njegova iivijenj:ka po) ni bita, kakor :e to tako iepo reče, z rožicami po:tiana, je na! jubi-iant čii in zdrav in poin živtjenjzkega eiana. Čeprav je bii „samo' kmet in ni imei vi!jih !oi, je Mak: Trunk izredno načitan, razgiedan in napredno u:merjen, :kratka mož z nenavadno inteligenco. Kadar ga zane:e pot v Ceiovec, :e vedno og!a:i v „Maši knjigi", kjer :i nakupi knjig, ki :o mu v teku iet po:taie nerazdružtjive tovarnice.
Zaradi zve:tobe do :vojega :ioven-:kega )jud:tva je mora) v zadnji vojni, ko je pri na: in po Evropi viadai kruti fa!izem, detiti u:odo :toterih :)o-ven:kih družin v pregnan:tvu. Mora) je z ženo in otroci zapu:titi :vojo domačo grudo, ki mu je kot kmetu da-jaia živ)jenj:ko ek:i:tenco in :e vdi-njati kot htapec in :)užiti tujcu. Ktjub trdemu živijenju v pregnan:tvu, pa nikdar ni zgubi) upanja in bodri) je :voje :otrpine, da bo zmagata pravica. )n re: je zmagaia.
Po vojni je bita Trunkova družina med prvimi, ko je !io za obnovitev po naci:tih uničenih kuiturnih in go-:podar:kih dobrin. Znano je, da je brn!ko pro:vetno društvo po:taio po vojni eno najaktivnej!ih na južnem Koroškem. Pomagai je pri u:tanovitvi domače kmečke go:podar:ke zadruge na Brnci in :e :piošno uvetjavtja z)a:ti zaradi :voje izkušenosti in raz:odno:ti. V di:ku:ijah še dane: ktjub tetom bie-:ti kot odtičen poznavatec ne :amo domače marveč tudi :vetovne potitike. Staino je na tekočem in vedno ga najdemo med ti:timi, ki :o jim be:ede vetikega :ioven:kega pe:nika Franceta Prešerna vodito v živtjenju: ... žive naj v:i narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder :once hodi, prepir iz :veta bo pregnan, da rojak prost bo v:ak, ne vrag )e :o:ed bo mejak."
Našemu jubitantu Mak:u Trunku ob njegovem prazniku i:kreno če:titamo z žeijo, da bi bi) zdrav in čii ter da bi žive) v :reči in zadovo)j:tvu.
Posojilnica Dobrla vas je tudi letos vabila mlade varčevalce na zaključek varčevalnega tedna.
V spremstvu staršev in drugih se je v nedeljo 28. oktobra zbralo nad 160 mladih varčevalcev v našem kulturnem domu. Dvorana, ki smo jo pripravili za otr()ke, je bila do zadnjega kotička napolnjena. V imenu Posojilnice in obeh odborov je navzoče posebno pa male varčevalce pozdravil predsednik Štefan Sienč-nik in jim želel mnogo sreče pri zbiranju denarja ter na prireditvi mnogo zabave.
Da bi pa bila med Posojilnico in otroci še večja povezanost, smo poleg idomače mladinske folklorne skupine povabili še dve otroški, da bi skupno zapeli in zaplesali.
Prva je nastopila otroška pevska skupina iz Šentlipša s tridesetimi pevci pod vodstvom Pepce Wcifš. Zapela je dve pesmi ob spremstvu kitare. Otroška skupina SPD „Da-nica" iz Šentvida v Podjuni, ki jo vodi Danica Kežar je ob spremljavi harmonike zapela pet pesmi. Seveda so tudi domačini prispevali svoje. Domača mladinska folklorna skupina SPD „Srce" je zaplesala tri plese pod vodstvom Lize Pasterkove.
Pripravljen je bil tudi srečolov. Nudil je mnogo zabave in poživil razpoloženje v 'dvorani. Čeprav ni-
so imeli vsi sreče, so se nekateri veselili nad srečo drugih. Poleg tega je vsak otrok prejel tudi prigrizek.
Na programu je bil tudi slovenski lutkarski film, in po želji otrok še slovenski film „So!zice" (Prežihov Voranc). Filma, ki ju je posredovala Slovenska prosvetna zveza, je predvajal Martin Pandel. Ob predvajanju filmov smo imeli občutek, da so naši otroci lačni materinega jezika. Zelo važno in nujno je, da ljubezen do materinega jezika gojimo ob vseh priložnostih, ki se nam nudijo v vsakdanjem življenju.
Da bi tudi čas v odmoru ne bil zapravljen, sto otroci ob spremljavi kitare zapeli „Mi se imamo radi".
Na tej prireditvi so imeli otroci tudi priložnost spoznati novega poslovodjo Joška Plesnika, naslednika Joška Urbana, ki bo šel koncem leta v zaslužni pokoj. Tako otroci pri naslednjem obisku v Posojilnici ne bodo našli tujca, marveč njim že znanega človeka.
Otroci so videli in se prepričali, da zbiranje denarja prinese s strani posojilnice veselje v njihova srca.
Ob tej priložnosti izrekamo vsem, ki so se udeležili prireditve in nastopajočim za sodelovanje, prisrčno zahvalo z željo, da bi se tako prisrčno poveselili tudi vsa prihodnja leta.
Novice iz Kotmare vasi iti okoiice
Miren potek, trezna razprava in soglasni sklepi, razen enega, to je bilo značilno za sejo kotmirškega občinskega odbora v sredo 31. oktobra. Kot vedno se je seja začela z obravnavo pismenih vprašanj. Odbornik EL Jože Wakounig je vložil dve vprašanji. Pri prvem je šlo za škodo, ki jo je zaradi izpiranja utrpel lastnik neke gozdne parcele (voda mu je uničila pot), pri drugem pa za varnostne ukrepe pri takoimenovani Burgstallerjevi gramoznici ob cesti Kotmara vas—Cahorče. Zupan je izjavil, da se je že pobrigal, da si bodo zastopniki pristojnega urada ogledali zadevo. Nadalje je občinski odbor odobril poročilo nadzornega odbora (poročevalec Hugo Gotzhabei, SPD) in dodatni proračun. Občina je prevzela vse pravne posle za plešivško cestno skupnost (od križpotja do Toplicarja) in odredila izgradnjo poti na Majhinov breg v Trabesinjah. Dela bo izvedla tirma AG fur Bauwesen, ki je nudila občini tudi najbolj ugodne ponudbe. Skupni stroški bodo znašali po proračunu 981.406 šilingov. 70 odstotkov bo prevzela občina, preostalih 30 odstotkov pa interesenti. S problematiko poti na Majhinov breg se je bavi! občinski odbor že na seji 29. maja letos.
Veliko problemov povzroča kotmirški potok. 2e večkrat so govorili o regulaciji, pristojna komisija pa si je tudi že ogledala strugo. Odbor je soglasno odobril najem posojila in izgradnjo, ki bo predvidoma trajala pet let.
Soglasno je bila potrjena izvolitev poveljnikov obeh gasilskih društev v občini. Pri gasilskem društvu Kotmara vas je bit izvoljen za poveljnika Frie-derik Prosekar, pd. Rutar iz Sentgandolfa, za namestnika pa Maks Tschemer-njak iz Cahorč, ki imata isti mesti tudi v občinskem merilu. Za poveljnika gasilskega društva Brda pa Valentin Jakopitsch iz Crezdola in za namestnika Kurt Utschounig z Brd. Odborniki SPD, DVP in FPG so glasovali tudi za povišanje prispevka za odvažanje smeti. Zastopnik EL Jože Wakounig je glasoval proti. Povišanje bo začelo veljati s 1. januarjem 1980 (doslej 12,50 šil. z vrečo, po novem. 14 šilingov).
V	počastitev starih članov in prijateljev društva je SPD .Gorjanci" priredilo v nedeljo 4. novembra pri Mežnarju družabni popoldan. Med zbranimi je bila tudi najstarejša občanka Marija Schonlieb iz Sentgandolfa, ki je že stopila v 86. leto.
Po otvoritvi s pesmijo je vse navzoče, med njimi še prav posebno nekdanjega zborovodjo Jožefa Lampichlerja iz Vetrinja, pozdravil predsednik Gorjancev Joži Pack. Na žalost pa ni mogel priti Stefan Ogris, ki je prod leti vodil mladinski cerkveni zbor.
Veseli popoldan so olepšali domači mešani zbor (vodit Stanko Wrulich), ki je tudi zapel Lampichterjevo narečno pesem (besedilo in melodija) „Oj lepa Smarjeta", v kateri nekdanji zborovodja obuja spomine na mlade dni. Nadalje so sodelovali dijak Joško Pack s harmoniko, Nataša Iskra, Rudi Kulnik, Andrej Morič in Kris Muri z Zupančičevo pesmijo .Ciciban in čebela" ter Simona Iskra in Herbert Rutitz z deklamacijama (pripravila učiteljica Rezika Istra). Dijaka Franc Rultz in Gora:d Zivkovič sta prebrala nekaj pesmi,
Soglasno je bila potrjena izvolitev poveljnikov obeh gasilskih društev pozdravi! tudi občinski odbornik Jože Wakounig. Prireditev je posnel na trak stepi Vili Kulnik.
V	prijetni družbi in ob veselem prepevanju ter obujanju spominov je potekel ta popoldan, ki se je za marsikaterega zavlekel kar v zgodnje večerne ure.
Nagrade za ^rižan^o
Tovariška srečanja
Sprejeli so nas nemškogovoreči prijatelji
V zgornjeavstrijskem mestecu Traun so navdušeno sprejeti s!o-vensko pesem. Ob avstrijskem nacionatnem prazniku smo se jim predstaviti šentjakobski pevci.
Odpetjati smo se v ta oddatjeni kraj med tuje tjudi prav zaradi tega, ker smo jim hoteti posredovati pravo stiko o našem narodnem živijenju na Koroškem, ne takšno, kakor jo dobivajo kar naprej iz raznih oddaj avstrijske tetevizije in avstrijskega potitičnega časopisja, stiko našega izvirnega kutturnega bogastva in izvirne reprodukcije tega bogastva.
Gostiteljem smo predstaviti v povezovalnem besedilu tudi kulturni boj koroških Slovencev. Nismo se bali odkrite besede, da bi le raz-tožili pogoje, v katerih razvijamo naše kulturno delo. Razumeli so nas in se nam zahvalili z burnim aplavzom.
Organizatorji vrste prireditev pod imenom „Junger Herbst in Traun" — mladi angažirani ljudje — so prvič imeti v gosteh siovenski zbor. S svojim programom hočejo nagovarjati predvsem mladino, ki jo je pa le težko navdušiti za ljudsko pesem. Povedali so nam, kje je vzrok za to: ljudsko kulturo so dolgo časa zlorabljali v izrazito protiljudskem smislu — predvsem na Koroškem se žal še danes šovinistične organizacije poslužujejo folklornih skupin v svoje protikul-turne namene. Mladi iz Trauna so nam povedali, da smo slovenski pevci dokaz za to, kako napredno vlogo more igrati ljudska pesem. In res — za nas je naša pesem važno sredstvo v boju proti zatira-
nju, utrjuje nam našo zavest in nam daje poguma. Poslužujemo se je pač v poštenem, kulturnem in — ljudskem interesu.
Ob avstrijskem nacionalnem prazniku je bilo to naše gostovanje v Traunu srečanje prijateljev. Dobra priložnost: spomnili smo se neizpolnjenih obljub Avstrije; je zavarovala naš obstoj in razvoj?
Ker so njej napovedali in želeli naglo smrt, naša pesem ne more biti le prijazna in svečana, temveč tudi kljubovalna: „Hočemo zapeti našim nestrpnim grobokopom nagrobno pesem, in vsi tisti naj pojo z nami, ki jim ljubezen, kultura in prijateljstvo med narodi nekaj pomenijo". V Traunu so nas razumeli.
Dan navrh smo si ogledali zloglasno koncentracijsko taborišče v Mauthausnu. Kar smo tam videli in slišali, nas je pretreslo. Vsega tega kar ni mogoče doumeti. Grozotni zločini nad človeštvom, nešteto žrtev nas zadolžujejo, da se borimo proti fašizmu, zatiranju in vojni, za mir in prijateljstvo med narodi. Po-
klonili smo se žrtvam in se spomnili, koliko je bilo tudi slovenskih rojakov med njimi tako na primer tudi naš koroški pisatelj Prežihov Voranc. S pesmijo, ki je privrela na dan in s šopkom rož smo se poklonili spominu teh žrtev. Videli smo mnogo spomenikov žrtvam fašizma in se sporazumeli brez besed: nikoli več! Hočemo biti vredni njihovega spomina!
V okviru naše turneje je bi! tudi izlet v Durnstein, kjer smo se povzpeli na grad in v jesenskem vetru občudovali hribovite zgornjeav-strijske vinograde. Trgatev je bila sicer že mimo, mi pa smo poskušali, kar so nam naprešali.
pevce F. Sere;n:&
PreJ MeJdvw?72 7M$ je Zd vcJ^o zd-
pMSčJd PdTHMcj? fVrsd/d p J. .MPn<%d-Wcd z'z PdJpdč. fVfrzr/d ;e v 7#. (et% sfdronč ZdJnje po&vd/Hče je HdjJd Hd Jo??!dče?M po^opdKčd v $ewtJjM. ZdpMtJd je Jvd w!d Mer&o v gloLoU ždjosfi.
Po^oj^d je Md ^rorrzHd žend vJovd prej /ef;' Mrwr/egd wožd. Po/eg ^rornnost;' jo je oJJ^ovd/d ^d/nd p'OWdgdt: ^jer^of: je Md potrej?d, s^rdt^d Md je sp(oy-Mo prJjdF/jend $po!JovdMd. PdJd je :%J; Frd/d ^r^e/d, Jd so otroc;' ostd/: zvest; ;zročJow ndš;P očetov. Pogre^w; o%?reJ je oprdvJ Hds JoTMdčt' ŽMpn;'^ Lovrenc Petr;c;'g.
AfPnčLdrjevo mdmo Lonro oLrdnJt' v (epe?n sponHMK, otroLoTM ;zre^d?no Md?e gJo^oLo sožd/je.
Pospeševala nagrada dr. Eriku Prunču
Vsako leto podeljuje poseben odbor v okviru koroške deželne vlade kulturno in pospeševalne nagrade. Letošnjo kulturno nagrado bo prejel pisatelj Gerhard Gta-wischnig, ki je poživil novo koroško narečno pesem. Pospeševalne nagrade pa bodo prejeli slikar Franz Petschounig-Moro, glasbenik Gerhard Kuhn ter naš koroški rojak in slavist dr. Erih Prunč, ki dela kot raziskovalec naših narečij na graški univerzi. Kulturna nagrada in pospeševalne nagrade so povezane z denarno podporo, ki jo podeljuje koroška deželna vlada. Nagrade bo v okviru posebne svečanosti podelil koroški deželni glavar Leopold Wagner.
Slovensko planinsko društvo v Celovcu goji prijateljske stike z vsemi planinci zlasti pa s planinci iz matične dežele, ki so to tesno povezanost pokazali zlasti takrat, ko so pomagali graditi slovensko planinsko postojanko na Bleščeči planini.
V soboto 27. in nedeljo 28. oktobra so bili gostje slovenskih planincev na Koroškem planinci Planiškega društva Nova Gorica. Po prijetni družabnosti ob petju s spremljavo kitare, so se naši planinci skupno z Goričani naslednjega dne podali proti Selam ter se preko Meli povzpeli na Tolsto Košuto. Kot že na več letošnjih izletih je vreme tudi tokrat nagajalo — megla, veter in dež so bili stalni spremljevalci, tako da niso mogli videti tistih lepot skalnatih Meli, ki so značilne za ta svet pod Tolsto Košuto. Skozi labirint samih skalnatih stolpov je namreč speljana steza, ki je v zgornji tretjini zavarovana s kovinsko vrvjo, tako da je prehod skozi Meli varen in prehoden za vsakogar. Ob lepem vremenu je pogled na skalnate Meli privlačnost posebne vrste, saj kaj takšnega lahko vidiš samo na tem območju Karavank. Kljub slabemu vremenu pa je bila morala odlična. Tu si videl kaj je planinsko tovarištvo — fantje in dekleta so slabše opremljenim tovarišem nudili vse potrebno, da niso trpeti mraza in moče, zato tudi ni bilo nobenih posledic, vsi so se vrnili čili in zdravi v dolino in hkrati srečni in ponosni, da so kljub vremenskim nepriiikam dosegli svtoj cilj. Vodja skupine je bila izkušena alpinistka Nada Pisk iz Nove Gorice, za vodiča pa je bil odlični poznavalec Košute Franci Kropivnik iz Zgornjega Kota. Z vsakim srečanjem so stiki med obema planinskima organizacijama trdnejši in polni tiste plemenite domačnosti, ki je dana samo pravim planincem. Predno so se planinci odpravili na svoje domove, so se še ustavili v prijazni gostilni pri Trklu, Se zagreli z vročim čajem ter zapeli kot je to stara planinska navada.
Srečanje s primorskimi planinci je bil prijeten dogodek, ki bo ostal vsem v prijetnem spominu.
Naslednjo soboto in nedeljo (3. in
4.	novembra) pa so bili gostje naše
DtA-PREDAVANJE
Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem vabi v soboto 10. novembra 1979 ob 20. uri v Kovačevo gostilno. Marta Polanšek bo pokazala barvne diapozitive z različnih športnih in kulturnih prireditev.
Prisrčno vabljeni!
Odbor
slovenske planinske organizacije pla-nici Planinke sekcije Avto-Celje. Po večini so to bili tisti tovariši, s katerimi so bili naši planinci letos (na njihovo povabilo) v črnogorskih gorah — v Durmitorju. Bilo je to veselo in prisrčno srečanje v Koči nad Arihovo pečjo. Naslednjega dne so se z našimi planinci, kot teden poprej, podali na Tolsto Košuto. Tokrat je bila Tolsta Košuta v sneženem ode-lu. Po povratku je bila pri Trklu prijetna zabava polna tiste prisrčne družabnosti, ki jo premorejo samo planinci, katerim je tovarištvo posebno dragocen zaklad.
Uradni dnevi Pokojninske zavarovainiee za dciavce
V mesecu novembru bo imela gratka pokojninska zavarovalnica za delavce, podružnica za Koroiko (Pensionsversi-cherungsanstaH der Arbeiter, Landes-stelle Graz, Auljenstelle tur Karnten) v sledečih krajih svoje uradne dneve:
Beljak/Villach, Kaiser-Josef-Platz 1, v prostorih Delavske zbornice v torek 13. in Ž7. novembra od 8. do H. ure.
Labot/Lavamiind 6$ (občinska hila) v petek 16. novembra od 8. do 1!. ure.
Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
SLAVNOSTNI KONCERT
ob 80-letnici Pavla Kernjaka in 70-letnici Radovana Gobca v soboto 17. novembra 1979 ob 20. uri pri Voglu v Šent-primožu.
Sodelujejo: otroški zbor SPD „Danica ", mešani oket SPD „Danica", mešani zbor SPD „Danica", združeni moški zbor SPD „Vinko Poljanec" - SPD „Trta"
S številnim obiskom počastimo naša jubilanta!
Izšel je Mladi rod
Izšla je 3—4 številka Mladega tioda za meseca november in december. List izdaja konzorcij učiteljev na dvojezičnih šolah južne Koroške.
Že iz obeh omenjenih mesecev razvidimo, da gre tu za tisti čas, ko se prekobati leto z jeseni na zimo, to je tisto časovno obdobje v katerem najdemo najrazličnejše in najbolj vesele dneve leta — turobno jesensko vreme s praznikom vseh svetih ter Miklavža in božič z božičnimi počitnicami. No, tem dogodkom je razumljivo posvečen gotov del Mladega roda. Poleg domačih avtorjev — Florjana Lipuša, Milene Pipp, Milke Mohar, Marice Pinter, Flermana Germa, Valentina Vautija, Marte Velik, Tomaža Ogrisa, Valentina Polanška, PL Velik, Rudija Vouka in Val. Koschutnika, ki so vsi prispevali svoj delež k popestritvi lista, so zastopani tudi drugi slovenski pisatelji in pesniki, katerih stvaritve so prijetna obogatitev vsebine mladinskega lista. Seveda ne manjka živopisanih ilustracij — to številko je ilustrirala Jelka Reichmann, ovitek pa prav tako Jelka Reichmann ter Ančka Gošnik-Godec.
V tej številki mladega roda sta učitelja Tomaž Ogris in Valentin Koschutnik seznanila bralce z znanima južnokoroškima krajema Žihpolje in puškarskim mestom Borovlje. Nadalje so se predstavili mladi plesalci iz Železne Kaple ter tudi mladi bralci iz vrst naših šolarjev iz raznih krajev južne Koroške. Seveda je še cela vrsta zanimivih prispevkov, da samo omenimo opis šeste celine Antarktike, razne zgodbice, basni itd. Čeprav je Mladi rod mladinski list, je njegova vsebina takio zanimiva in pestra, da je privlačna tudi za odrasle. Cena posamezne številke znaša 10 šilingov. Mladi rod lahko naročite na naslov: „Mladi rod" Postfach 45, 9021 Klagenfurt/Celovec.
Dijaški domovi in Slovensko prosvetno društvo „Biserni-ca" v Celovcu vabijo na ve-seioigro
NAVADEN ČLOVEK
v petek 16. novembra 1979 ob 19.30 uri v Marijanišču v Celovcu. Gostuje igralska skupina SPD „Vrtača" iz Slo-venjega Plajberka.
Prisrčno ugidjeni/
Valentin Polanšek




I. del
„Take, ki imajo veliko otrok, ne pokličejo v vojno!"
„Moj stric je imel sedem otrok, pa je bil med prvimi, ki je v svetovni vojni v Galiciji padel."
Minka ga je stiskala za roke, kakor da ga roti, naj govori kaj svetlejšega za bodočnost in prijetnejšega za sedanjost.
Prinesel jo je čez poseko in posadil na gozdno zemljo, kakor bi upehan begunec prispel na kraj, kjer je brez strahu.
Čez nekaj časa sta postala spet otroka. Tudi danes ji je prinesel darilce. Toaletno milo v obliki vrtnice.
„Vedno mi kaj prineseš ..."
Trpko se je zavedala, kako je revna, da ne more kupiti njemu kaj dragocenega.
Kot da čuti njeno grenkobo, je zavil v drugo smer:
„Tu okrog bodo kmalu brusnice. Pa jih bova prišla nabirat."
Pomikala je hitro in se spet razcvetela:
Kako je bilo danes lepo v cerkvi, ko ste fantje peli! Vsem ljudem se je dopadlo. Vse je poslušato. Marsikdo je pozabil na molitev."
„Čutil sem, da tudi ti poslušaš!"
..Organist zna pevce za sabo potegniti. Včasih si mislim, kako bi le donelo, če bi kako narodno pesem zapeli .."
Čez nekaj časa je privlekel iz suknjičevega notranjega žepa nekaj za pod zob. Ponudil ji je in sam je tudi začel jesti.
„Na kmetih se že da živeti. Hrane ne primanjkuje. Ob nedeljah pride vedno meso na mizo."
Z veliko slastjo je uživala kuhani prekajenec in rženi kruh. On je jemal namenoma manjše kose, da bo za njo dovolj ostalo.
„Pri sončarju znajo gospodariti. Tudi čez teden je večkrat kaj mastnega za malico."
„So pa tudi revnejši kmetje, ki jim trda prede."
„Ni povsod dosti zemlje, rodovitna ni povsod enako, pa gospodariti tudi ne znajo vsi."
,.Tu v tvoji dolini so vsi kmetje na dobrem."
„Saj tukaj tudi ni gostilne, torej nimamo pravih pijancev. Če se kdo hoče napiti, se ga mora nalokati v Kapli in te toliko, kolikor ga upa prinesti na dolgi poti domov. Tako imajo še naše strme dolinske poti nekaj dobrega na sebi. Vsak se iztrezni in spametuje, kdor mora po njih domov!"
„Poznam kapelške dedce, ki bi tičali vsak dan v gostilni, če bi imeli kak groš. Kaj je to?"
..Brezposelnost in osebno nezadovoljstvo marsikaterega tudi požene k pijači!"
„Zakaj pa ga veliki gospodje, recimo grof ali župnik, ne pijejo?"
„Saj ne veš, če ga. Veliki gospodje ne bodo hodili v beraške gostilne tukaj doma. V mestu je gotovo takih imenitnih gostiln dovolj, kamor ne bi mogel kmečki teleban."
Minka je jedla in pila. Počasi in z veliko slastjo. Videlo se je na njej, da okusne svinine in rženega kruha ne dobi vsak dan pod zob. Zasmejala se je in si brisala z robcem izrazite ustne:
..Ljudje smo čudni, najraje jemo in jemo. Menda pred jedjo na jed mislimo, pri jedi na jed mislimo in po jedi spet na jed mislimo."
„Je že tako. Lačen biti je prekvato kisla reč."
„Pri nas doma ne vem, kako je to, da ne znamo ... Vedno je ista ... še kruha nam pogosto primanjkuje. Tedaj me mama napodi ..."
„Kam te napodi?"
Mučila se je z odgovorom
„Tja za Belo moram. Niti za vlak nimam grošev. Peš moram. Zdaj je bolje, ker mi Tilka kdaj tudi koto posodi. Tja moram k materini znanki od romarskih poti. Ta mi vselej kaj nabaše. Ati moke ati žita, kruha, pa še kaj mastnega. Ko prinesem domov, mati vse poskrije. Kratkomalo beračit hodim. A veš, kako me je sram?"
„Sram? Zakaj vendar? Saj nisi ti kriva, če je tako!"
„Tudi vsak groš, za katerega mama izve, moram njej oddati."
„To je krivda tistih, ki komandirajo na svetu, da je tako na svetu!"
Dvignila je obrvi in ga stisnila goreče k sebi:
.,Zakaj je tako, da imame vsi istega Boga, vsi, ki smo berači in taki, ki imajo hišo ali kmetijo ali gostilno ali grad ali ..."
„Boga imamo že vsi istega, samo pravic na svetu nimamo istih!"
Pomolčal je za trenutek, ker je ponovno zagorel v spoznanju, kakor takrat, ko je videl jokati svojega, napram sinovom trdega očeta in je šepetal tako pridušno svoji ženi, Domnovi materi: ,Mar misliš, da je Jež jeruzalemski samo na berače mislil, ko se je pustil križati? Ali pa so nam pravega Ježa jeruzalemskega vzeli papež in cesar in vse kronane glave in bogataši in modrijani, ki so tako šolani, da nas nemaniče !ahko slepijo, kolikor jim je ljubo?'
M - Štev. 45 (1952)
9. november 1979
Pomoč pri učenju
Mnogi šolarji se dovoij učijo, pa premato naučijo, ker ne vedo, kako naj se lotijo dela. Buljijo v odprto knjigo, ne da bi razmišljali o stavkih, ki so natiskani, in s tem zapravljajo čas in svoje moči. Starši lahko otroku pri učenju pomagamo. Kako?
H Z ofro^oTH fMrcJZ?7M Hdčrr z% Kcenjf Zn Je/o. Vse na/oge vpoewo v preg/eJen ;crwm-^o/eJar, otro^ pa wa/ //Z? opvav: c/wpre). Če se /m zace/ so/ar MČ/r/ ang/escmo se/e Jar; prej ^or:rro/r:o na/ogo, rre Z?o zrwoge/ srrov/. Če se Z?o ae// spror/, pa ?na aag/ešč/aa ae Z?o Je/a/a težav. /\ o šo/ar v/J/, Ja /wa prewa/o časa, se ga za nawečc^ /or/ par:/^a, Zw potew se sp/o/? rr/česar več ne aaač/, a// pa s/ reče Ja fa^o a// ta^o a/wa sw/s/a.
H Ne^ater/ ačenc/ se tež^o osreJotoč/;o a a Je/o m /wa;o zato težave pr/ MČenja. Včas//? potrtaga wetoJa z /?aJ//Ao. Otro^ pog/eJa sttov /n prZZJZŽHo /zračaaa, ^o//^o časa rna Z?o vze/o ačetije. Časa naj s/ vzame precej več, ^ot je potre/mo. /Varavna naj /?aJ//^o /n se /ot/ ačenja. Ker /?o o/?v/aJa/ snov v časa, s/ ga je Jo/očZ/, m a /?o to v///o več vese/ja /n vo/je Jo Je/a. Začne naj z /a/?^o snovjo, na Ja/ja je s težjo.
^ Vsa^o oprav/jeno na/ogo na term/ns^em ^o/eJarja prečrtamo /n oJ^/ja^amo, Ja so aspe/n ^ar se Ja v/Jno zaznamovan/. Otro^ /ma potem o/?čate&, Ja je /?// pr/Jen.
]] ReseJe tajega jez/^a se je tre/?/ ač/t/ po-postopoma, ne pa v večj/Z? Z;o//č/naZ? /n /j&rat/. Nove Z?eseJe naj otro^ razJe/Z n^ s^ap/ne po stopnj/ zahtevnost/, nato naj se j/Z? postopoma naač/. Posebno težbe beseJc naj /zp/se na //steb /n s/ ga pr/pTte na J p/sa/no m/zo, bjer so ma beseJe nato ves čas na očeb.
H Po en/ ar/ ačenja potrebaje otrob oJmor, Jo/g vsaj petnajst m/nat.
Starš/ b/ se mora// taJ/ zaveJat/, Ja bo vese/je Jo ačenja večje, če se bo sme/ otrob b/jab Jo/žnost/m se veJno nebaj časa /grat/ /n se sprost/tZ. Popo/Jne, b/ je namenjeno /e ačenja, pa se zJZ so/arja obapno, /n ačnega aspeba ob tabsn/ pr/s/// ne bo.
Drobni nasveti
rahljamo pri vratih in oknih.
^ Prah s knjig brišemo z vlažno Svileno krpo.
^ Madeže na ognja varnem steklu in porcelanu očistimo z nekaj kapljicami solne kisline v vodi.
H Red v omari in povsod nam pomaga v današnjem tempu življenja, ko nam je vsaka minuta dragocena, da vse hitro najdemo. Zato spravljamo vedno vse stvari na pravo mesto.
Če hočete zaščititi slike pred prahtom in pajčevinami, nalepite zadaj okrog okvira zaščitni trak, kakršnega upo-
Pozimi se avto najhitreje stara
Zima, mraz in sol na cestah so največji sovražnik avtomobila. V deželah z milimi in kratkimi zimami navadno avto zdrži več časa, kot v severnih krajih. Tudi pri nas zima močno načne avtomobil in ta vam bo še posebej hvaležen, če boste pozimi ravnali z njim kar se da skrbno.
Nikoli ni odveč dober nasvet. Prav zato smo se odločili zapisati še nekaj zimskih nasvetov, saj je toplo vreme minilo in zima pritiska v drugo.
#	Topla garaža je pozimi nenadomestljiva. Žal je med našimi vozniki le malo tako srečnih, da bi za svoj avto imeli ogrevane garaže. Večina ima garažo kar na ulici, pred blokom.
Šipe so vsako jutro zaledenele. Nikoli se vam naj tako ne mudi, da ne bi temeljito ostrgali ledu s šip, sicer se boste lahko še hitreje znašli v bolnišnici.
#	Najbolje je seveda dobro strgalo, v sili pa pomaga tudi glavnik, kos lesa ali kaj podobnega. Nikakor pa ne kovinski predmeti! Sneg, ki je ponoči pobelil avto, odstranite z mehko metlo. Trda sirkova metla je za lak precej neprijetna, če premočno drgnete po njem.
#	Slabo gretje vetrne šipe je slabost vseh cenejših avtomobilov. I.odu na vetrni šipi je kos dober spray proti zmrzovanju. Led stopi in vsaj za nekaj Časa prepreči nadaljnje zmrzovanje, takrat pa je motor že toliko ogret, da piha na šipo dovolj toplega zraka.
#	Spray proti zmrzovanju prežene tudi led s ključavnice. Če v ključavnico zaide voda, jo je težko odstraniti. Pomaga že, če vanjo močno pihnete ali izpihate vodo z zračno tlačilko. Ko avto perete ali vam ga operejo v pralnici zaščitite ključavnice, da vanje ne pride voda. Na cesti si boste pomagali z vžigalnikom ali vžigalicami. Segrejte ključ in po nekaj poskusih bo led popustil.
#	Akumulator v mrazu precej oslabi. Z njim ravnajte še posebno previdno. Največ, kar mu lahko pozimi nudite je, da je vedno poln. Polnjenje akumulatorja je Strošek, ki pa se mnogokrat dobro obrestuje.
#	Usmiljeni pa bodite z akumulatorjem pri zaganjanju mrzlega motorja. Zaganjač vključite le za dve, tri sekunde, nato pa nekaj časa počakajte, da si akumulator opomore. Pomembno je tudi, da se v mrazu držite navodil za zaganjanje avtomobila. Ne pritiskajte prepogosto na pedal za plin, sicer bo v motor priteklo preveč goriva.
#	V takem primeru je še največ vredno čakanje. Počakajte nekaj časa, nato ponovno poskusite zagnati motor. Pomaga tudi, če odvijete in osnažite svečke.
^ Na vseh stikih in razdelilniku se nabere vlaga. Dobra tekočina, ki odstranjuje vlago, je WD 40.
#	Z električno napeljavo je tudi poleti največ težav. Če je akumulator onemogel, pomaga le nov. Seveda pa prej preglejte, če ni le prazen in ga bo že polnjenje oživilo.
#	Ogrevanje motorja je večna tema vseh voznikov. Umni vozniki ogrevajo motor s počasno vožnjo, ne pa na mestu. Motor se namreč med vožnjo precej hitreje ogreje. Pa nikar ne pritiskajte močno na pedal za plin, da se
bo motor prenaglo vrtel. Mrzlo olje je še gosto in slabo maže bate in valje. Tudi zavesa pred hladilnikom je nekaj vredna. Zaprite jo in hladen motor se bo še hitreje ogrel. Ko pa se boste odpeljali odmaknite zavesice, da pride do motorja nekaj svežega zraka.
^ Tudi zimsko parkiranje sodi v veščine dobrega voznika. Posebno v snegu parkiranje ni tako brez nevarnosti, kot se zdi. Sledovi v snegu vam bodo povedali, kako se je godilo vozniku, ki je parkiral pred vami. Če vidite, da je imel s speljevanjem težave, raje poiščite drug prostor. Tudi tako ni pametno parkirati, da morate izpeljati navkreber. Seveda pa je pri parkiranju za daljši čas, čez noč na primer, najhujša napaka, da potegnete ročno zavoro. Zgodi se, da zmrzne in z vožnjo drugo jutro ne bo nič.
#	Ker pa pri nas ni veliko izbire za parkirni prostor v mestu, moramo pač avto zapeljati na prvi parkirni prostor. Tudi težavam pri speljevanju iz snežne in poledenele jame pod kolesi, je vešč voznik zlahka kos. Močno pritiskanje na plin, da se kolesa vrtijo v prazno, samo škodi. Luknja pod kolesi se bo poglobila in treba bo tuje pomoči. Zato speljujte z malo plina, najbolje v drugi prestavi. Tudi manevriranje, zdaj v prvo, zdaj v vzvratno prestavo, pomaga. Avto boste tako zagun-gali in naposled odpeljali.
^ Edino zdravilo za globok sneg pa je lopata. Za mal denar si jo lahko kupite in naj vam ne bo žal prostora v prtljažniku. Ko boste z njo ^napadli" sneg pod kolesi, nikar ne trošite moči in ne čistite okoli koles. Zadostuje, da odmečete sneg pred in za kolesi, nato pa z malim plinom odpeljite.
#	Ko ste prišli domov, je seveda najprijetneje odpreti vrata garaže in v toplo garažo zapeljati avto, da se dobro osuši. Neogrevana
POSKUS!TE
GRAHOVA JUHA S KROMPIRJEM
'/z kg oluščenega graha, 5 krompirčkov, 2 korenčka, 5 dkg olja, 3 dkg moke, 3 stroki česna, zelen peteršilj, sol, poper, 'A jušne kocke.
Otuččimo grah, krompir otopimo in iroiemo n** kocko, prav tako tudi korenček. Na vroče otje damo sosektjan peteršitj (samo potovico) in česen. Ko zadiši, dodamo grah, pritijemo kakšno žtico vode dušimo. Ko je grah napot mehak, pustimo vodo iz* hiapoti. Ko izstopi maščoba, pomokamo moko mato poraiimo in zaiijcmo. Zakuhamo krompir in korenček. Sotimo, popramo, nazadnje razpustimo v juhi jušno kocko in dodamo drugo potovico zetenega peteršitja. Zeto jo izbotjšamo z žtico kistc smetane ati žtico pa* radižnikove omake. 3uha mora biti gosta, da je nasitna.
KOLERABtČNA JUHA
4 do 5 mladih kolerabic, 2 krompirja, 5 dkg olja, pot čebulice, 2 dkg olja, zelen peteršilj, sol, poper, malo začimbnega posipa, 2 žlic' smetane po želji 2 žlici riža.
Koterabicam potrgamo tiste in jih osmukamo ter narežemo na tanko rezance, gtavice otupimo in narežemo na kocko, enako krompir. Na otju svetto zarumenimo sesektjano čebuto, dodamo koterabice krompir in dušimo. Ko je skoro mehko, pomokala n zatijemo. Začinimo, prav nazadnje primešamo se-sektjan peteršitj in smetano. Ako žetimo gostejša juho, zakuhamo riž.
garaža ni kaj prida. Za nekaj stopinj višja temperatura od zunanje lahko povzroči, da slana voda na trebuhu avtomobila ne zmrzne in rja vso noč nažira pločevino.
#	Pri parkiranju na prostem pa ne pozabite pod brisalce zatakniti na vetrno šipo kos močnejšega papirja. Šipa zjutraj ne bo prekrita z ledenimi rožami in prihranili boste nekaj časa, pa še vidljivost bo boljša.
#	Da zjutraj ne bo presenečenja natrite tesnila vrat s smukcem ali glicerinom. Vrata se bodo zjutraj lepo odprla, brez nevarnosti, da odtrgate primrznjena tesnila.
Kaj moramo vedeti o mesu?
#	Meso spada v skupino hranil, ki so telesu nujno potrebna. Zelo je bogato z beljakovinami, brez katerih bi organizem težko shajal. Beljakovine so v večjih količinah še v nekaterih stročnicah, kot so grah in fižol, vendar so te beljakovine manj vredne od živalskih.
#	Hranljiva vrednost različne vrste mesa je prav tako različna. Svinjsko meso, ki je mastno, ima več kalorij od govejega. Vendar je količina kalorij manj važna od količine beljakovin. Teh pa ima goveje meso več.
#	Največ beljakovin je v konjskem mesu. Poleg tega je dobro vedeti, da je hranljiva vrednost različnih tkiv mesa različna. Mišična vlakna, oziroma meso brez žil in ostalega vezivnega tkiva, imajo več beljakovin od žilavega mesa. Najboljše meso je ob hrbtenici, medtem ko so kosi mesa blizu glave manj vredni.
#	Mladi, zdravi ljudje lahko jedo vse vrste mesa. Telo otrok in starejših oseb rabi mlado meso, prav tako okrevajoči. Zanje je najprimernejše meso kokoši, piščancev in ostale perutnine, ker so mišična vlakna tanjša in se tako meso laže prebavlja.
#	Čeprav je meso v ljudski prehrani nujno potrebno, pa se vendar njegova vrednost često precenjuje. Na kilogram telesne teže je potreben samo en gram beljakovin (seveda se nanaša to le na zdrave, odrasle osebe.) Primer: nekdo tehta 78 kilogramov. Dnevno bi torej potreboval le 78 gramov beljakovin. Če to preračunamo na meso in upoštevamo, da so v vsakem mesu tudi vlakna, bi znašalo zaokroženo 90 do 100 gramov ali 10 dkg. Če se k temu doda še beljakovine zaužitega mleka, sira, fižola, organizem nikoli ne bo občutil pomanjkanja beljakovin.
Preveval ga je duh novega spoznanja, kako se s svojo ljubljeno Minko ujema glede teh življenjskih krivic. Krepko ji je stisnil roko. Tako, da ga je osuplo pogledala:
„Te je zabolelo?"
„Kar ti meni narediš, ne more biti bolečina, pa stori z menoj, kar hočeš!"
Za odtenek je Minkin glas milejši. Vsa blažena je podoživljala nekaj, kar je hotela že večkrat Domnu zaupati.
..Pravila sem ti že o svojem očetu. Nekje me zanimajo ljudje, s katerimi ima skrivajne stike. Veš, z Vod-njakarjevimi fanti se dobiva. Kaj vse trdijo. Menda obljubljajo, da nam beračem ne bo prej bolje, da si sami pomagamo ..."
„Da se mora v državi vse spremeniti, da mora biti prekucija revolucija ..."
„Kaj takega se ne sme glasno reči, saj veš!"
..Foltijevi in Maksijevi ljudje pravijo, da se bo kapitalistični voz zapeljal v vojno, potem pa bo konec hoken-krajclarjev in kapitalistov."
Domen se je čudil:
„Kake prerokbe prihajajo iz takih ljubkih dekliških
ust)"
„Da, to ti bom še povedala. Najlepše je prerokoval Vodnjakarjev France, da bo enkrat tako prišlo, ker de-tovni ljudje ne bodo tiho, da bo dobro na svetu. Vsak bo lahko povedal svoje misli, vsak bo imel delo, vsak bo svoboden. Ljudje si bodo izbrali svojo vlado. Vsak bo imel pravico do življenja in do svoje življenjske sreče! Vsak bo dosegel svoj cilj po svoji zmogljivosti, po svojem talentu! A ne bo tako lepo? Bova midva vse to dočakala?"
še enkrat je dodal Domen svoje, kolikor je čut o takih rečeh:
„Da bo svoboda, enakost in bratstvo! To je tudi Fol-tijev in Maksijev evangelij-"
..Kakšne reči danes govoriva!"
„!n vsega niti ne razumeva, zanima naju pa le."
„Malo jih je v naši okolici, ki se brigajo za take reči..."
„To je politika, čista politika. Koliko pa jih je, ki zatrjujejo, da politika ni za vsakogar, sploh pa ne za male ljudi."
„Za velike ljudi pa še manj. Zakaj pa potem ne znajo pravično vladati?"
Minka se je začela navduševati:
..Pomisli, Domen, kako bi bilo lepo na svetu, če bi midva dobila tako delo, kar bi bilo pripravno za naju. Da bi dobro zaslužila, si ustvarila družino, kupila vse, kar potrebuje človek za srečno življenje, da ne bi bilo skrbi zaradi kruha, zaradi čevljev, zaradi vseh lepih, a zdaj nedosegljivih reči na sevtu?"
Zdaj ga je ona stiskala za pesti.
Pravzaprav so to sanje pri belem dnevu, da bi gospoda pustila beračem, nemaničem in delavcem na sploh oblast, si je na tihem mislit.
„Saj se danes ljudje tudi poročijo, četudi nimajo svojega doma, pa grejo pod tujo streho. Glej drvarje! Tudi tvoj oče je tako naredil! In še kmečko hčer je vzel, pa je šla z njim v bajto."
..Potem bi ti tudi šla v bajto in jaz naj grem drvarit?"
„Zakaj pa ne? Kjer bi bila midva, tam bi bila doma najina sreča. Kaj potrebujeva drugega?"
Objela ga je okoli vratu, kar je prerada storila:
..Zadnjič sem bila pri teti pred Celovcem. Kar v redu je. Tudi slovensko govorijo pri njej. Vsi stari ljudje v soseski tako govorijo. Mlajši že bolj nemško. Teta hodi v mesto. Tam v mestu ima dobrohotne znanke, ki so iz
Obvrhja. Tedaj menda šele preglasno klepetajo tja čez celovške zelnike. Hiša stoji blizu kraja, kjer pristajajo-eroplani. To je zanimivo. Ko se bova dobila gori v Celovcu, bova poslušala, kako eroplani brčijo in gledala, kako sedajo na tla. V Celovcu bi midva lahko kmalu šla. na svoje .. ..Jaz tukaj predobro čutim, kako me marsikateri Ojstrojčan tako postrani gleda. Saj vem, zakaj! Ker sem pač zanj kapelška beračica! Na drugi strani imata naša dva tudi čudne predstave o kmečkih ljudeh iz kapelške okolice. Vse po vrsti bi najraje včasih zmerjala, tako sta nasajena. Zakaj? ,Vse grunte so zapufali!' Vpije večkrat mati, ,in svojo pogrebščino so v Kapli zapili, potlej pa je bilo dobro. Grof jim pozneje niti odzdravljal ni, ko so mu prej s tako ponižno klečeplaznostjo vtaknili kmetijo v bogataški žep.'
Domen je poslušal in poslušal! Kakšne stare dogodivščine je vedela: Tudi o obvrhškem kmetu, ki je ime! svojo denarnico kar v gostilni ,Pri Mihaelu', kakor so se svojčas norčevati prebrisani in kajkrat tudi zavidljivi, žejni tržani. Popivanje je šlo nekaj časa. Kmetavzar, Garež po domače, ga je kidal po svoje naprej, dokler mu gostilničar ni ,zaprl pipe za vse veke'. Hodil je večkrat na teden ,po opravilih' v Kaplo, po .opravilih', ki so jih začenjali in končavali ,Pri Mihaetu'. Ker si ga je pogosto nabral ,sli-novec' toliko pod klobuk, je še prespal preostali del noči v Mihaelovem hlevu poleg konjev. Čez nekaj let sta gostilničar in Garež .uredila' zadevo in lastništvo se je zamenjalo, Garež pa je ostal za voznika ,Pri Mihaelu'. Končno moraš človek nekaj delati, da preživiš! je uvideval prepozno obubožani kmetavzar. In konec žaloigre? Kot voznik se je Garež pobil do smrti.
(*Dc/;e pr/Z^Jnj/č)
NA POT) DEMOKRAT)ZAC)JE V ŠPAN)J):
Katatoncem in Baskom
se odpirajo vrata avtonomije
s precejšnjo brezposelnostjo:
V dežeii Baskov in v Katatoniji je bi) pred nedavnim izveden referendum, na katerem je prebivatstvo odiočato o avtonomiji teh dveh pokrajin, ki sodita med najvažnejše predete Španije. V dežeii Baskov se je giasovanja udeiežiio 60 % voiiicev in jih je za statut o avtonomiji gtasovaio 90%; v Kataioniji pa je bita udeiežba nekoiiko nižja, namreč dobrih 58 %, vendar je odiočitev za avtonomijo prav tako dosegta 90 % oddanih gtasov. )zid giasovanja v baskovski dežeii pomeni hud poraz za privržence separatističnih skupin — Heri Batasuna in ETA, ker sta ti dve skupini sprožiti srdito kampanjo za bojkot referenduma in je biio pričakovati, da bo ziasti v tej dežeii udeiežba na voiitvah izredno nizka. Zato v potitičnih krogih sedaj poudarjajo, da sta biia referenduma zeio uspešna.
otepa
samo
Petindvajseti oktober 1979 — dan referenduma — bo nedvomno zapisan kot pomemben dogodek v sodobni zgodovini Španije. Na ta dan je namreč stoletja. star sen začei postajati resnica.
Za Kataionce pomeni ta dan korak naprej v njihovem boju za narodnostne pravice, za uresničenje njihovih hotenj, da Se v okviru španske družbe in države postavijo na lastne noge tudi nasproti drugim narodom, predvsem nasproti največjemu — kastiljskemu narodu, da vzpostavijo ravnotežje tako glede jezika kakor tudi glede državnosti, ki ima prav v Kataloniji že svoje predhodnike in potrditve. Ta šestmilijonski narod je pognal korenine pod Pire-neji, med Kastiljci in Francozi, ob obalah Sredozemlja. Ta dežela je danes v Španiji največje industrijsko središče, z največ proletariata, z najboljšo infrastrukturo, z visoko stopnjo politizacije delavstva in drugega prebivalstva ter s svetlimi revolucionarnimi tradicijami iz državljanske vojne.
V	nasprotju s Katalonci pa. Baski-ja in Baski v zgodovini niso imeli takšne sreče, da bi si svoj prostor izbojevali tako kakor Katalonci. Njihova zgodovinska usoda je ubirala čisto druge tokove. Baskovski boj za narodno svobodo je bil veliko ostrejši, bolj grob in bolj krvav. Baski so segali po strelnem orožju, po gverili, pa tudi po nasilju, ki predstavlja v upravičenem narodnostnem boju Baskije najbolj črn anahronizem. Baskija je srce težje industrije, kjer že tradicionalno nastaja materialna podlaga za preraščanje delavskega razreda v glavnega protagonista narodne osvoboditve. Baskija buržoazija pa za razliko od katalonske, ki je imela tudi nacionalni posluh, nikoli mi bila polna naoionalnega ponosa ter odgovornosti pred zgodovino svojega na-toda.
)z sanj v resnico
Katalonci so avtonomijo pričakali bolj ali manj priprvljeni ter bolj ali manj zadovoljni. Obdobje priprav, ki so se začele ob sprejetju nove španske ustanove, so dočakali kot organizirana sila, kot narod pa so pripravljeni za največje napore na poti dio uresničenja optimalnih avtonomnih pravic in dolžnosti. Mesece je tekla ostra in napeta, borbena in istočasno strpna razprava o vsebini statusa o avtonomiji. Iz tega dolgega in utrudljivega boja, ki je prerasel vse druge probleme, so Katalonci izšli razmetoma zadovoljni, četudi niso prišli do cilja, ampak le do polovice poti.
To relativno zadovoljstvo predstavlja v danem trenutku politično stvarnost. Pri tem igra najvažnejšo vlogo prepričanje, da v sodobni Španiji ničesar ni mogoče narediti v naglici, čez noč, ne da bi to zmotilo procese demokratizacije in politizacije življenja v državi. Presekati smeri in težnje tega procesa bi pomenilo toliko kot nacionalni samomor, ker bi to nazadnjaške sile, ki so še vedno na prizorišču, izrabile za razdiralno delovanje, za obračanje koles zgodovine nazaj v komaj zapuščeno preteklost. To bi pomenilo tudi konec dinamičnega ideološkega pluralizma, ki predstavlja sedaj temelj političnih svoboščin.
V	tej stvarnosti velja torej biti realist. Biti realist pa pomeni, vsaj v Kataloniji, malo popustiti v zah-
nomije, s postopnim prenosom oblasti s centralne vlade na pokrajinsko.
Ob tem sorazmernem zadovoljstvu pa je v Kataloniji čutiti tudi zaskrbljenost. Katalonija se med drugim
Težave so tudi v šolstvu. V Kataloniji je kakih 2000 učiteljskih mest nezasedenih, na delo pa čaka dvakrat toliko učiteljev, vendar je osrednja vlada odobrila samo tristopet-desetim. Kako potem ta elementarni problem rešiti z avtonomijo? Težko, dokler bo osrednja vlada kabinetsko proučevala potrebe katalonskega šol--,	.	-	- stva. Zato učitelji stavkajo po ulicah
« f. ° 'menovancm ,,rdečem Barcelone, zato na njihovem čelu ko-° * Barcelone je zdaj dobrih rakajo politični voditelji, izobraženci, umetniki.
Ti pohodi, to izražanje volje in hotenj, to protestiranje ter neznatno, vendar vselej navzoče rušenje centralistične neoporečnosti pomeni začetek avtonomije v Kataloniji.
BASKOVSKE ZNAČ)LNOST)
jih ne zanimajo, ker niso sposobne ,	v Baskiji čutijo enake pro-
reševati osnovnih problemov. Vse	^
^	normjo — vsa; globalno — podobno
kakor v Kataloniji. Pa vendar so tudi razlike. Tako se baskijska buržoazija v primerjavi s katalonsko obnaša zelo nezainteresirano do na-
60.000 brezposelnih. V tej armadi je zelo veliko mladih delavcev in izobražencev.
Po Francovi smrti so mladi Španci množično vstopali v stranke in se politizirali. Zdaj, ko so soočeni s stvarnostjo, kakršna je tudi brezposelnost, pa v teh namerah popuščajo. Skoraj v vseh strankah se število mladih zmanjšuje; politične stranke
Rekordi
iz zgodovine vojn
#	Najdaijia v zgodovini brei-Meviinih vojn je biia tako imenovana „:toietna vojna" med Angiijo in Francijo, ki je trajaia od teta 1338 do 1433, torej 11$ iet. Prekosita pa bi jo tako imenovana „sveta vojna", med katero je biio devet križarskih pohodov: prvi je traja) od ieta 1096 do 1104, deveti pa od 1370 do H91; te vse te pohode računamo kot čas nepretrganih bojev, potem je ta vojna trajata vsega skukaj 19$ iet.
#	Majboij krvava, če jo ocenjujemo po čiovetkih žrtvah, je biia brez dvoma druga svetovna vojna, ki je zahtevata skupno $4,800.000 žrtev med vojaki in civiiisti. Skupno Mevito žrtev v prvi svetovni vojni je znalaio „samo" 9,700.000 oseb aii „ko-maj " 17,7% žrtev druge svetovne vojne.
^ Najboij krvava bitka moderne dobe je biia prva bitka na Somi v Franciji, ki je trajaia od 1. juiija do 19. novembra 1916 in v kateri je biio več kot miiijon mrtvih: okoii 614 britanskih in francoskih ter okrog 430 tisoč nemžkih vojakov.
#	Majvečja bitka v drugi svetovni vojni je biia pri Kursku in Orjoiu. Trajaia je od S. juiija do 33. avgusta 1943; v njej je sode-iovato 1,300.000 pripadnikov rdeče armade s 3600 tanki, 30 tisoč topovi in 3130 ietaii, ki so odbijati napade nemfke armade z 3700 tanki. V končnem zavzetju Beriina od 16. apriia do 3. maja 194$ pa je sodeiovaio
3.300.000	vojakov, 33.000 topov in minometaicev, 7730 tankov in
11.000	tetai.
stranke ustavnega loka v Španiji občutijo nekakšno krizo, ki jo imenujejo krizo socializma v Španiji in celo v svetu. Kako najti izhod? Kam?
Mra"kfž^il^rodgo^7'tudilkoz.i	problemov, d. gosp.dar-
vseh;n„	r.	skega razvoja nacionalne matenal-
vscbino statuta o avtonomiji.
OMEJENE PRtSTOJNOST)
Katalonci bodo imeli po statutu pristojnosti, kar zadeva kulturo, znanost, šport, zdravstvo ter delno informacije in informativni sistem. Majhne ali sploh nobene pristojnosti pa ne bodo imeli v zvezi z ekonomskim sistemom in z zunanjo politiko
ne osnove, do kulture itd. Ne jemlje si k srcu, da gospodarstvo Baskije zastaja v razvoju, da je močno povezano z ameriškimi nadnacionalnimi družbami, da to ..pobratimstvo" iz dneva v dan zmanjšuje tradicionalne in nacionalne gospodarske zmogljivosti in interese ter tako ustvarja prostor za „amerikanizem" v proizvodnji, na tržišču in v razvoju vse to skupaj pa močno vpliva
to bo ostalo v pristojnosti osrednje ^ j-	i r
vlade. O vojski pa seveda sploh Je	"^^^tn. življenje.
kaže govoriti.
Prvi začetki torej nakazujejo skromen odmik od centralizma, ki je v Španiji resnično surov in neizprosen, v smeri avtonomije, ki se bo ukvarjala z zadevami v senci gospodarstva. Gospodarstvo v Španiji pa je zdaj,
Druga značilnost Baskije je njen tradicionalni odpor, ki se v najbolj skrajni inačici izraža v terorizmu. Zaradi svoje narave ta terorizem seveda ne sprejema takšne avtonomije; zanj obstaja samo popolna avtonomija ali nobena. Drugi deli baskovskega odpora pa sprejemajo tudi
in tako bo tudi v prihodnje, ključni *°^Kega odpora pa sprejemajo tudi problem. In obstaja še vrsta drugih: 'T"? avtonomijo, kot ,o zagotavlja kako zagotoviti finančna sredstva,	status. Tako je prišlo do ^di-
kako zaustaviti vratolomno konkurenco med velikimi podjetji na eni
fercnciacije v odporniškem jedru Baskov: eni so za avtonomijo, drugi so
strani ter malimi in srednjimi na dru- P^',."KJ. Em si bodo prizedevah gi, ki so v neenakopravnem boju vsak Kraljevati svo, odpor zakonito v dan na robu propada.	^vinh avtonomije, tore, ne vec z
Tako nastaja armada brezposelnih, orožjem, marveč z drugimi sredstvi; Zaostrujejo se protislovja v novi ^.1	poskušal, z okrepljenim,
španski stvarnosti. Buržoazija, ki je akcijami onemogočit, dorečene rezul-obilno pomagala Francu, pasivno gle-	y ,	..	„	,
da na te procese in ne naredi ničesar	avtonomije v španskem
(razen katalonske), da bi se odrekla Pohtičnem življenju pomen, torej nekaterim navadam, kakor je na primer vlaganje kapitala ob zelo ugodnih obrestih v banke in ne v gospodarstvo. Kapital iz teh bank pa izkoriščajo nadnacionalne družbe v boju proti malim in srednjim podjetjem.
V tej stvarnosti avtonomija nima mesta; vrata zanjo so popolnoma
brez dvoma korak naprej v uresničevanju demokratizacije in političnega oživljanja Španije in španskih narodov, hkrati pa je to tudi prispevek k miru in politični stabilizaciji v Evropi. To je tudi korak naprej v rasti politične zavesti slehernega Španca, posebno pa tistih, ki še vedno zahtevajo avtonomijo, kakor so Gali-zaprta in nihče ne more predvideti,	Andaluzijci in drugi, kjer so
kdaj se bodo odprla, kajti ključe
dobno je v zunanji politiki — tudi tu so za avtonomijo vrata zaprta.
leta še močnejša in še bolj izražena kot drugod v Španiji.
(Po
200 mjVi/onov
izide vsairo iefo za ofrc&e
N^jvečj^ založbi! otroš^i/i ^n;/g v svctM je /?rez duoMM „Dets^ajd /ZterdtKrd" v Moskvi, L/ vMibo /e:o iz<Lt povprečno 600 ^Mj/žniZi TMs/otiov f	?M-
^/%6/Z o^o/i 200 tnzhjonof izvodov. To so knjige za we starostne stopnje od 3 do let,- zastopano je leposlovje prav ta^o ^ot pn^hctsti^a in poljudnoznanstvena (iteratnra. 3iroL/ izf?or sega lod romanov, nove/ in povesti pre^o odrskih de/ do prav/jic in pripovedi.
Do tega široko zasnovanega programa je /eta /933 Mstanov/jena za/ož/?a pris/a na pod/agi odgovorov, ^i so ji/i otroci iz ce/otne Sovjetske zveze pos/a/i na poziv znanega pisate/ja A/a&sima Gorkega, naj povedo, Ziaj pričakujejo od književnikov in kakšne knjige že/ijo kra-ti,- Maksim Gorki je preje/ na tisoče pisem, kjer so otroci poveda/i, kaj ji/? zanima — praktično niso izpa-sti/i nokenega področja in zato je otroška za/ožka tadi razvi/a tako širok program svojik izdaj.
Prvo mesto med temi izdajami zavzema /epos/ovje, pri čemer za/ožka skrki, da pri m/adik kra/cik razvija predvsem zanimanje za k/asična de/a. Redno so zastopani ve/ikani rttske književnosti kot so Pnškin, Gogo/j, Lermontov, To/stoj, Turgenjev, Čekov, Gorki in dragi, ki se jim pridr%žijo sodokni avtorji Šo/okov, Gaider, Nosov in dragi. Prav tako vedno spet izkajajo pri/jak-/jena m/adinska de/a iz svetovne /iteratare; od 5wijta m Dejoeja preko Andersena in Grimma do Verna, Twaina, Dickensa, Cervantesa, .Scotta, Sienkietvicza in Londona. V zak/adnico m/adinskik knjig spadajo tadi tevah, zadovoljiti sc s skromnejšimi stvaritve Skakespeara, Scki//crja, Pa/zaca, Heineja, Goe-rezultatti v njihovem uresničevanju, tkeja, Hagoja in Mo/iera.
Tekom /et se je v Sovjetski zvezi razvi/a posekna otroška /iteratara in je samo razam/jivo, da za/ožka ..Otroška /iteratara" nenekno skrki, da de/a najko/jšik avtorjev redno pridejo na knjižni trg in tako postanejo
To zadovoljstvo je omejeno na sklep osrednjih državnih ustanov (vlade in parlamenta), da se v prihodnjih šestih letih postopoma pride do avto-
/ast vsek m/adik kra/cev. To ve/ja za domače avtorje, ve/ja pa tadi za izkor iz književnosti tajik narodov, ki jik sovjetski kra/ci spoznavajo v kva/itetnik prevodi/i.
Ve/ik de/ svojik knjig izdaja za/ožka v okvira naj-raz/ičnejših knjižnik zkirk, ki jik je trenatno več kot 30 ter so prikrojene posameznim starostnim stopnjam a/i raznim področjem. Najstarejša med temi zkirkami je „5o/ska knjižnica", v kateri izkajajo de/a, ki so namenjena /iterarncma poaka. Ta zkirka je v pomoč z/asti šo/skim knjižnicam, ki tadi odkapijo večji de/ nak/ade. Svoje poznanstvo s knjigo začenja otrok v Sovjetski zvezi s pomočjo zkirke „Mo;e prve knjige". V tej zkirki izkajajo najko/jša de/a, napisana za m/ade kra/ce. Vsako /eto izide v tej zkirki do 23 novik nas/ovov, in sicer v nak/adi /.S00.000 izvodov na vsako knjigo. „V sveta /cpega" je nas/ov zkirki, ki m/adega kra/ca seznanja s posameznimi področji ametnosti. Najko/jša de/a iz sovjetske književnosti izkajajo v zkirki „Z/ata knjižnica". Tosekne zkirke so namenjene po/jadnoznanstveni /iteratari, kjer izkajajo tadi Hgjrgz/iČMcjši priročniki, encik/opedije, s/ovarji in podokne pak/ikacije. O po-memknik dogodkik iz živ/jenj% v Sovjetski zvezi pri-povedajejo knjige, ki izkajajo v zkirki ,,/anaki našega časa",' najnovejša zkirka pa ima nas/ov „Ljadje, čas, ideje" ter zajema knjige, ki okravnavajo zgodovino ji/ozojije in njene sodokne tokove.
Za/ožka ..Otroška /iteratara" se pri razvijanja svoje kogati? dejavnosti povezaje tadi s sorodnimi astanova-mi v dragik državak. Tako na primer skapaj z za/ož-kami iz Francije, zlng/ije, Zakodne Nemčije in Amerike sode/aje v okvira Mednarodne knjižnice po/jadno-znanstvene /iteratare za otroke in m/adino, kjer vsako /eto izkrana knjiga izide v prevodik vsek ade/eženik držav.
Domislice
#	Najiskrenejši ijudje so )ju-dožerci.
#	V živijenju ni pomembno, aii imaš denar; pomembnejše je, ati ga imajo drugi.
#	Če je satirik neha) pisat), pomen), da je priše) k pameti aii pa na dober po-tožaj.
#	Hudomušnik jih ima za ušesi.
#	Branje je živčna navada, da se izognemo misiim.
#	Čeprav ima priktenjen pes odveč kosti, jih drugemu ne prepusti.
#	Najstabša sprava je bo)j-ša kakor najbotjša pravda.
#	Kakor dih pihtja ijubezen, kamor hoče in kjer je dahnita, tam se skuša vtetesiti.
#	Namečka se še otrok ve-seti.
#	G)ad je hud, hujša je žeja.
#	Kadar nas ima v svoji ob-iasti ijubezen, tahko z gotovostjo rečemo: Zbogom razsodnost.
#	Peči se od dateč ne pozna, da je vroča.
#	Preveč nakita raztrga uho.
#	V geniju se bori ange) ustvarjanja z demonom uničevanja.
#	Naša modrost izvira iz naših izkušenj, naše izkušnje pa izvirajo iz naših neumnosti.
#	Za srečen zakon sta potrebna dva, ki znata dobro odpuščati.
#	Vmesna pripomba je največ, kar tahko naredi moški, kadar se pogovarjajo ženske.
#	Čudežni otrok je majhen otrok, ki ima starše z ve-)iko domištjijo.
#	Poceni pritožnost je stvar, katere uporabo morate še)e uganiti, ko ste stvar že kupiti.
#	Debata je diskusija, ki ima dve strani in nobenega konca.
#	Kotikor je predmet večji, totiko )aže ga je najti; z idejami je ravno narobe.
#	V siti spoznaš prijatetja, v btagostanju prijatetjico.
#	Čtovek nosi v sebi zver; gtej, da ji zakteneš dver.
#	Takten je mož, ki ve, da so ženske vedno mtajše od svojih tet.
#	Mnogo je umskih taten-tov, ki iz prihodnosti drugih popravtjajo sebi pre-tektost.
#	Mavrica je nebeška obtju-ba v barvni tehniki.
#	Lenoba zamuja pritožno-sti do groba.
#	Kdor se statno boji sprememb, ne bo ničesar spremeni).
#	Ne so)i pameti tistemu, ki je nima.
#	Da bi bi) čtovek nepristranski, mora imeti mnogo denarja v žepu.
#	Kdor hoče pretepsti psa, si bo patico že oskrbe); toda patica ima dva konca.
#	Kar vesta dva, je med tema; kar vedo trije, je med vsemi.
#	Čudež je dogodek, ki so ga opisati tisti, katerim so ga opisati tjudje, ki ga niso videti.
S - Štev. 45 (1952)

Nacetovškem sejemskem razstavišču gradijo
Komaj leto dni je minulo, ko je bilo sejemsko razstavišče v Celovcu obogateno z novo zgradbo — sejemsko dvorano oziroma halo 5. Letos avgusta pa se je vodstvo celovškega sejm lotilo nove gradnje oziroma posodobitve srednje ladje sejemske hale 12. Južni in severni del te hale so renovirali že v preteklih letih. Do otvoritve sejma gastronomije in turizma Gast 80 v času od 21. do 26. marca pa bo gotovo tudi že pritličje srednje ladje, tako da bodo tam že razstavljali prehrambene artikle in naprave za hotelerijo.
Da so se lotili te investicije je pripisati predvsem dejstvu, da so celovške sejemske prireditve lepo uspele in da je želja tako vodstva sejma kakor seveda tudi razstav-Ijalcev, da se sejemsko organizacijsko dejavnost čim bolj modernizira in to tudi glede oskrbe z dodatnimi napravami kot so to električni tok, voda, telefon itd.
Posebnost pregradnje omenjene hale je zreduciranje od sedaj 20 obstoječih podpornikov na štiri, kar odgovorja posebni betonski nosilni konstrukciji. Do sedaj je ni hale v Avstriji, ki bi bila zgrajena na ta način. Z realizacijo prve gradbene etape se bo v prvi vrsti
okrepilo koroško gospodarstvo za 10 milijonov šilingov. 9,2 milijona šilingov je že bilo oddano na deset koroških podjetij. Celotni projekt, ki predvideva še izgradnjo prvega nadstropja z restavracijo in razstavnimi prostori bo znašal 20 milijonov šilingov.
S temi vsakoletnimi investicijami ima celovški sejem poleg sejemske funkcije tudi pomembno vlogo investitorja za koroško gospodarstvo.
Od 29. septembra pa do 2. marca je na razpolago drsališče v sejemski hali 6. tako zš hokej na ledu kakor tudi umetnostno drsanje ter ljudsko drsanje. Obisk je zelo dober. Da je temu tako se je zahvaliti neizpremenjenim cenam. Otroci plačajo 7 šilingov, odrasli pa 20 šilingov. Znižane vstopnice (petkratni obisk) znašajo za otroke 30 šil. za odrasle pa 80 šil.
Drsanje za javnost je vsak dan od 14. do 16. ure. Dvakrat tedensko in sicer v torek in petek je možnost drsanja na ledu zvečer, razen seveda če ima KAC na programu tekmo. Ob nedeljah in praznikih je še dodatna možnost drsanja in sicer od 10. do 12. ure.
Lutke Mladje in oder Mladje KDZ ter lutkovna skupina KPD Šmihel in KKZ vabijo na
SREČANJE
ki bo v nedeljo 11. novembra 1979 v mladinskem centru na Rebrci
ob 10.00 uri prihod na Rebrco ob 10.30 uri maša za mladino
ob 11.30 uri nastop lutkarske
skupine KPD jz Šmihela z lutkovno igro Jgrazaporedneie*
ob 12.30 uri kosilo
ob 14.00 uri mladinska igra
.Čudežni pisalni strojček" — nastopa oder Mladje KDZ
ob 15.30 uri lutkovna skupina lutke Mladje KDZ .Mojca Pokrajculja" in,Lisica tatica*
Sledi splošni razgovor med vsemi sodelujočimi in vabljenimi gosti nato družabno srečanje ob rebrški zakuski.
PavHhova pratika
za telo t9M() je že tzšta
Važna vest za ljubitelje zdravega humorja: PAVLIHOVA PRATIKA za leto 1980 je že Izšla. Tudi tokrat je po debelosti kar zajetna „knjiga", saj obsega 450 strani; priročni žepni format pa omogoča, da jo imamo lahko vedno „pri roki", kadar se hočemo nasmejati.
Kajti PAVLIHOVA PRATIKA je spet bogata zbirka najrazličnejših veselih in zabavnih prispevkov v besedi in sliki. Iz njene pestre vsebine navajamo ie nekaj podrobnosti: poleg koledarskega dela s pristnimi pavlihovskimi sličicami prinaša zanimivosti iz starih časov in iz zgodovine Slovencev; govora je o prometu in prometnih predpisih; koristni bodo nasveti o zdravju, posebej glede krvnega pritiska; „naj-krajši tečaj tujih jezikov" nam omogoča, da nekaj gostilniških šal spoznamo kar v štirih jezikih: poleg slovenskega tudi še francosko, nemško in angleško besedilo; tudi o športu in olimpiadi bomo našli marsikaj privlačnega, 100-dnevni trim pa nam bo pomagal, da bomo postali iz dneva v dan bolj gibčni; zvedeli bomo ža povezave med zvezdami in zdravjem ter spoznali ljudsko napovedovanje vremena; seveda tudi horoskop ne sme manjkati, ugankarjem pa je namenjenih kar 23 strani.
Med vse te in številne druge prispevke pa so na gosto posejani kratki utrinki iz mednarodnega humorja — iz Srbije, Slovaške, Vzhodne Nemčije, Francije, Anglije, Češke, Švice in Amerike...
Kljub temu PAVLIHOVA PRATIKA tudi tokrat stane samo 25 ši-iingov. Kupite ali naročite jo v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Paulitschgasse 5—7. Toda pohitite, da je ne zamudite, kajti potem se bodo na vaš račun smejali tisti, ki so vas prehiteli.
RAD!0 — TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE RADIA CELOVEC

ŠPORTNI VESTNIK
SAK bil navdušeno sprejet od gledalcev v VVolfsbergu
ATSV Wo!fsberg - SAK 1:l (1:0)
Kar z dvema omnibusoma (kar je bilo še skoraj premalo) so se pripeljali navijači SAK v Labotsko dolino, da bi podprli svoje moštvo. In to jim je odlično uspelo. Z močnim glasom in s transparenti so podprli naše aktiviste in s tem odločilno posegli v igro ter pomagali SAK-u odnesti eno važno točko proti prvemu lestvice domov. Nasprotnik je zelo močno začel in že v teh prvih potezah pokazal da ne leži zastonj na prvem mestu lestvice. Ta nasprotnik ni imel slabe točke v svojem moštvu in tako je bilo zelo težko za naše igralce najti svojo linijo. V prvem polčasu je tudi uspelo golgeterju nasprotnika uspešno zaključiti akcijo svojega moštva in četudi je stal v off-sidu je prizna) sodnik, ki se ni ravno kazal s svoje najboljše strani, gol. A naši se niso nehali boriti in predvsem v konterju jim je uspelo nevarno priti pred nasprotnikov gol. Toda do polčasa se na rezultatu ni več kaj spremenilo. V drugem polčasu pa je SAK pokazal, da za nič ne stoji za moštvom iz Labotske doline in po napaki golmana je Golcu uspelo iz ostrega kota zabiti žogo v mrežo. Po tem golu se je pokazal SAK s svoje najboljše Strani in le s težavo je nasprotniku uspelo držati svoj go) čist. Osem minut pred koncem pa je dal sodnik več kot dvomljivo enajstmetrovko proti SAK-u. a nasprotnik to priložnost ni znal izkoristiti. Ostalo ie pri remiju. Četudi ie imel nasprotnik več od igre, je imel SAK vsebolj lepše priložnosti za zadetke, a moremo reči, da gre rezultat 1:1 v redu. Pohvaliti pa je treba vsakega posameznega igralca, ker naši še sigurno nikoli nisto pokazali tako izredne borbenosti kot v nedeljo. Sodnik pa je bil vse drugo kot hvalevreden, kajti skorai bi odločil tekmo, in to ne v prid SAK. Zahvala pa tudi vsem naviiščem, od katerih si želimo, da bi prišli tudi k naslednji tekmi v tolikšnem številu.
Donau mladina — SAK mladina 1:2
Menjava denarja
Stanje v sredo 31. oktobra 1979
Za 100	din dobite	57.-	šil.
Za 100	din plačate	64.-	šil.
Za 100	lir dobite	1.52	šii.
Za 100	lir plačate	1.61	šil.
Za 100	mark dobite	709	šil.
Za 100	mark plačate	725.30	šil.
WOLFSBERGPOD23-SAKPOD 23 3:1
vpr-
Po razmeroma izenačeni igri vem polčasu, smo doživeli v drugem polčasu povsem zmedeno igro našega drugega moštva. Posamezniki sploh vedeli niso kje naj igrajo in tako je, trdo povedano, stal eden drugemu napoti. Še ene tepe poteze ni bilo videti in brez borbe tudi ni mogoče zmagati. Častni gol pa se je izdal po težki napaki nasprotnikove obrambe, da) pa ga je Hobel Sigi.
LESTVICA PODLiGE
1.	Wolfsberg	12	8	3	1	24-10	19
2.	Borovlje	12	7	1	4	28-23	15
3.	Breže	12	6	2	4	25-20	14
4.	SAK	12	5	4	3	20-15	14
5.	Velikovec	12	5	3	4	21-18	13
6.	Kotmaravas	12	4	5	3	13-10	13
SELE - KRIVA VRBA 3:0 (0:0)
V	nedeljo so se Selani pred lepim številom gledalcev, zbralo se jih je okrog 300, po nepričakovanem porazu v Bilčovsu zadnjo nedeljo, pomerili z moštvom iz Krive Vrbe.
Prvi polčas je bil zelo miren in slaba tekma obeh moštev. Šans za gol ni bilo. Drugi polčas se je začel podobno kot je potekal prvi. Videti je bilo, da se moštvo iz Krive Vrbe že docela strinja z remijem. Toda to jim ni uspelo. Po zelo lepem strelu iz kakih 20 metrov je Olip Stanko povedel na 1:0. Po tem golu je nasprotnik moral seveda preusmeriti svojo taktiko in s tem v zvezi se je razvila tudi bolj živahna in borbena tekma. Po podaji Toševskega pa je Jug Flori z izvrstnim strelom zaključil akcijo in povedel na 2:0 za Selane. Kratko pred koncem pa je Mohorčič poviša) rezultat na 3:0.
S to zmago se Selani nahajajo trenutno pravtako na drugem mestu kot prejšnji teden. Prvi na lestvici tega razreda pa je moštvo iz Galicije, ki je zmagalo v Hodišah proti tamkajšnjem moštvu z rezultatom 4:1.
V	nedeljo igrajo Selani svojo zadnjo prvenstveno tekmo v jesenskem prvenstvu in to v Škofjem dvoru. Škofji dvor se nahaja trenutno na zadnji polovici lestvice, kar kaže, da se Selanom ne bo treba bati, da bi oddali točko.
Izdajatelj, raloinljk In lastnik: Zveia slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 32 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
PETEK. 9. tt.: 14.00 Celovški radijski dnevnik — Zabavna glasba — Spominjamo se (I. Virnik: 160-letnica smrti Žige Zoisa, mecena in pteporoditelja slovenske književnosti).
SOBOTA, 10. 11.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDEtJA, 11. 11.: 7 05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 12. 11.: 1410 Celovški ladijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo (Dr. Zmaga Kumer: Grem pr Žili, dov po Dravi).
TOREK, H. 11.: 9 50 Dežela ob Dravi — tand on der Drau — 14.10 Celovški radijski dnevnik — šport — ..Otroci, poslušajte!"
SREDA, 14. 11.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Veseliva!.
ČETRTEK, 15. 11.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Glasbeni mojstri.
		A V S T R ! J A 1
H		PETEK. 9. 11.: 9 00 Za pred-šotske otroke — 9.30 Ruščina
— 10.00 Na razstavi — 10.30 Prosim k mizi — 10.55 Kiub seniorjev — 11.35 Film s Petrom A)exandrom — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Deset pujskov
—	17.50 Slike naše zemlje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum —
18.25	Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19 50 Casvs!iki— 20.15 Oddaja XY — 21.20 Ozri se nazaj in smej se — 22.10 šport — 22.20 Odprta družba — odprt vesoljski svet.
SOBOTA, 10. 11.: 15.25 Zaključni akord
—	17.00 športna abeceda — 17.30 Pinocchio
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske— 19.30 čas v sliki in šport — 20.15 Eden bo zmagal — 22.05 šport — 22.25 Andre Heller — izjave nekega zamišljenega — 25.10 Poročila.
NEDEUA, 11. 11.: 11.00 Ura tiska — 15.05 Teta Frieda — 16.30 Pri Araucancih Ruca Choroya — 17.15 čebelica Maja — 17.40 Otrokom za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi —
18.00	Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki in šport — 20.15 Otroška tragedija — 21 45 Poročila.
PONEDELJEK, 12. 11.: 9 00 Za predšolske
otroke — 9.30 Nihče naj ne bo naslednji
—	10.00 To so Benetke — 10.50 Zaključni akord — 17.00 Za predšolske otroke —
17.25	Zgodbice o igračkah — 17.30 tassie
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 2i-vall pod vročim soncem — 18 25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije— 19.30 čas v sliki— 20.15 Pone-deljski šport — 21.05 Trije angeli za čar-lija — 21.50 Večerni šport.
TOREK, 13. 11.: 9 00 Za predšolske otroke — 9.30 Angleščina za začetnike — 10.00 Kaj bi lahko postal? — 10.50 Trije mušketirji— 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Tudi pošaliti se je treba — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TonyRandail v: ..Kako je bilo v resnici"— 18.25 Pregled spo reda — 18 30 Mi — 19.00 Slike Iz Avstrije
—	19.30časvsliki — 20.15 Vcentru— 21.00 Idiot v ozadju — 21.45 Zakonska šola.
SREDA, 14. 11.: 9.00 Tudi pošaliti se je treba — 9 30 Dežela in ljudje — 10.00 Rastlina in ml — 10.30 Nevesta prišla po povzetju — 17.00 čarobni kristal — 17.25 Rdeči avtobus— 17.55 Otrokom za lahko roč
—	18.00 Pustolovščina na Rdečem morju
—	18.25 Pregled sporeda — 18.30 Ml — 19.00 Slike Iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki — 20.15 Dekliška leta kraljice.
ČETRTEK, 15. 11.: 9 00 Za predšolske otroke— 9.30 Francoščina ^ začetnike—
10.00 Obraz stoletij — 10.30 Dekliška 'eta kraijice — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Pan Tau — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregred sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Budden-brooki — 21.45 Pacient narava — 22.00 šport.
A V S T R t J A 2
PETEK, 9. 11.: 17.25 Pregtod sporeda — 17.30 Tečaj za angieščino— 18.00Nihčenaj ne bo nasiednji — 18.30 Orientacija —
19.00	Vi ieiite — mi igramo — 19.30 čas v stiki — 20.15 Knjiga sveta — 21.00 Mojzes — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Gospodje Drakuta.
SOBOTA, 10. 11.: 17.00 Onedtnova iinija
—	17.50 impresije iz Singapura — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trai-!er — 19.30 Čas v siiki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Motiere — 22.10 Zadnji viak z Gun Hiita.
NEDEUA, 11. 11.: 13.30 Mednarodni reti
—	Telovadba Kitajcev — 16.50 Pregted sporeda — 16.55 Pat and Mike — 18.30 Ckay — 19.30 Čas v siiki — 19.50 Tedenski pregied — 20.15 Trije mušketirji — 22.00 Šport — 22.15 Coiombo.
PONEDELJEK, U. 11.: 17 55 Pregied spo reda — 18.00 Angieščina za začetnike — 18.30 Po Avstriji — 18.55 Kviz iz svetega pisma — 19.00 Vzgoja — 19.30 Čas v siiki
—	20.15 Edward in Mrs. Simpson — 21 05 Puščava aii iedena doba — 21.50 Deset
20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Petro-cetii, serijski tiim — 21.50 Dnevnik — 22.05 Nočni kino: Prišii so ponoči.
SOBOTA, 10. 11.: 8 00 Poročiia — 8.05 Jakec in čarobna iučka — 8.20 Vrtec na obisku — 8.35 Vrček se razbije — 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.20 Pisani svet — 9.55 Dokumentarna oddaja — 625 — Trnova pot, TV nadaijevanka — 15.45 Poročiia — 15.50 Miadinski tiim — 17.35 Mozaik — 17.40 Sagarmatha (Vzpon na Mont Everest) — 18.35 Naš kraj — 18.45 Čtovek naš vsakdanji — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 London je moj — 20.50 Kakoseobtačimo — 21.00 Zvezda je rojena, ameriški tiim — 23.15 informativna oddaja — Kai^ \
NEDELJA. 11. J.: 9.00 Poročiia — 9.05 Za nedeijsko dobro jutro — 9.30 Kažipot — 9.50 Korenine — 10.40 Dekiica in deček
—	Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30Poročiia — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19 30 TV Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20 00 Beii zid — 21.10 Propagandna oddaja — 21.15 Dokumentarna oddaja — 21.45 Dnevnik — 22 00 Giasbena oddaja — 22.40 športni pregied.
PONEDELJEK, 12. 11.: 8.55 TV v šoti — 17.15 Poročiia — 17.20 Giasbena pravijica
—	17.35 Botanik, dokumentarni fiim — 18.00 Deiitev osebnega dohodka po rezuitatih deia — 18.20 Zivijenje in deio Josipa Ressia — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik
—	18.45 Miadi za miade — 19.15 Risanka
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Semena večnosti — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 Dnevnik.
TOREK, H. 11.: 9.15 TV v šoti — 17.25 Poročita — 17.30 Praznični dnevi sioven-skefotkiore v Piranu — 18.00 Pustotovščina
—	18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Po stedeh napredka — 19.15 Risanka —
SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK vabi na prvenstveno tekmo
SAK - Kotmara vas.. .. u
SAK „pod 23 " — Kotmara vas „pod 23 "	ob 12.15 uri
ki bo v nedeijo, dne 11. novembra 1979 na domačem (Koscha-tovem) igrišču v Ceiovcu
Navijači in prijatelji SAK prisrčno vabljeni!
pred deseto — 22.20 Po vsej verjetnosti hudič.
TOREK, J!, tt.: 17.55 Pregled sporedo —
18.00	Dežela In ljudje — 18.50 Alpe-Jadran mogazin — 19.15 Novo — 19.50 Cos v sliki
—	20.15 Ugonke — 21.05 Kobinet kuriozitet življenskih eleksirjev — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
SREDA, t4. tt.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Francoščina za začetnike — 18.50 Brez nagobčnika — 19.50 čas v siiki — 20.15 Cafe Zentral — 21.05 Prusi Azije — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Plovoiec. ČETRTEK. 15. 11.: 17.55 Pregled sporeaa
—	18.00 Ruščino — 18.50 Poto k umetnosti
—	19.15 Golerijo — 19.50 čas v sliki — 20.15 Trič trač — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2.
19.20Cikcak — 19 50 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Aktualna oddaja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 človek hoče navzgor — 21.50 Dnevnik — 22.05 Komorna glasba skozi stoletja.
		JUGOSLAV! JA
K		PETEK, 9. 11.: 8.55 TV v šoti — 17.15 Poročita — 17.20
Usoda nekega Charlieja — 17.55 Raznašplci časopisov — 18.00 Rock koncert — 18.50 Mozaik — 18.55 Obzornik — 18.45 Varovalni refleksi in zavestne kretnje — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20 00 Zabavno glasbena oddaja —
Dijaški dom S$D vabi na
KULTURNO PRiREDiTEV
ki bo v ponedeijek 19. novembra 1979 ob 19. uri v Kot-pingovi dvorani v Ceiovcu.
Za pester in zanimiv program bodo poskrbeie gojenke pobratenega doma srednjih šoi „Lizika Jančar" iz Maribora z „MODNO REVtJO" ki je dei njihovih domskih interesnih dejavnosti.