ANNALES • Ser. Iiist. nat. ■ 12 • 2002 • 1 izvirni znanstveni članek DDK 581.5:632.5(497.4-15) prejeto: 2.0. 4. 2002 OKOPAVINSKA PLEVELNA VEGETACIJA V BREGINJSKEM KOTU (ZAHODNA SLOVENIJA) Soško ČUŠIN Biološki inštitut ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enoti Tolmin, SS -5220 Tolmin, 8tunov drevored 13 Urban ŠILC BioloSki inštitut ZRC SAZU, 51-1000 Ljubljana, Gosposka 13 IZVLEČEK V Breginjskem kotu smo preučevali pievelno vegetacijo okopavin. Popisno gradivo srno primerjali z opisi iz Slovenije in sosednje furla ni je-julijske krajine. Sestoje uvrščamo v asociacija f c h i n oc.h I oo-Se ta r i et n iti pumilae Feifo!dy 1942 coir. Muc/na 1993 (Stellarietea mediae). Asociacijo smo členili v višinsko formo, ki jo označuje razlikovalna vrsta Galeopsis tetrahit. Ključne besede: pleveli, Stellarietea mediae, Breginjski kot, Slovenija MALER8E DI TERRENÍ ZAPPAT1 NEL CANTONE DI BERGOGNA (SLOVENIA OCCIDENTALE) SINTESI GH autori hartno analizzato le malerbe dei tsrreni zappati ne! cantone di Bergogna. I camptoni sono risultati appartenenti all'associazione Echinochloo-Setarietum pumilae Felföldy 1942 corr. Mucina 1993 (Stellarietea mediae). II materiale è staro messo a confronto con gli elenchi delta vicina regione del Friuli-Venezia Giuíia. Parole chiave: malerbe, Stellarietea mediae, cantone di Bergogna, Slovenia 41 ANNALES • Ser. hist. nat. 12 • 2002 • 1 BoSkoČUSiN & Urb.m Š!IC OKOPAVIMSKA «.FVflMA VtCCTACifA V oscginiskf.M KOTU (ZAHOONA SIOVTNIIAI. 4I-S2 UVOD Prebivalci Breginjskega kota v zahodni Sloveniji so se Še pred nekaj desetletji preživljali v glavnem s kmetijstvom. Prevladovala je živinoreja, poljedelstvo je imelo manjši pomen. Ker je pokrajina hribovita, je ravnih površin, primernih za obdelovanje, razmeroma malo. Takšni območji sta Podbelsko (Bejsko) polje, veliki hudourniški vršaj reke Bele na sotočju z Nadižo in Krejsko polje na aluvialnih naplavinah reke Nadiže. V okolici drugih vasi se večina njiv razteza na blagih pobočjih, ki so bila za la namen izravnana in imajo zdaj terasasto obliko. Na teh površinah je bil do neke mere porušen ne samo prvotni talni profil, temveč je celo geološka podlaga, ki je večinoma morena in pobočni grušč, prišla v zgornje plasti obdelovalnih površin. Večje skeletne delce ("grič") so ljudje pobirali Iz preorane zemlje in jih nalagali na robove njiv. O tem pričajo še danes vidni kupčki kamenja, ki pa jih je večinoma prerasla ruša. Tako so bile vse njive pravzaprav le na ravnih, oziroma izravnanih delih in nikjer na zmerno strmih pobočjih, kar marsikje po Sloveniji vidimo še danes, npr. v dolini Idrijce. Njive so do sredine prejšnjega stoletja obdelovali le z lopato. Če si danes ogledamo območje, ki je bilo nekoč obdelovano na tako preprost način, z vso spoštljivostjo pomislimo na marljivost in težko življenje teh ljudi v polpreteklih časih, saj so Kotarji potrebovali kar mesec dni, da so "skopali" (preiopatili) svoje njive. Šele po 2. svetovni vojni so začeli orati s plugom na konjsko vprego. Najbolj pomembni poljščini sta bili krompir in koruza. Tudi danes zasledimo le dva tipa njiv. Koruzne njive so mono-kulture, le ob robu njiv redko opazimo fižol. Na krompirjevih njivah je bilo precej več posevkov. Vsakih nekaj metrov je njivo presekala vrsta fižola, vmes pa je bilo tudi precej korenja in repe. Buče so sadili večinoma na robu njiv, od koder so se širile na "grivo" (nezorani del njive), ki je bila zaradi nakopičenih organskih ostankov, nastalih pri čiščenju in obdelovanju njive, navadno nekoliko dvignjena. Naštete posevke so uporabljali kot hrano zase in tudi za vse živali, ki so jih imeli pri hiši (krave, svinje, drobnico, kokoši). Poskusi gojenja žit se zaradi preveč humidne klime niso obnesli, pšenica je npr. zrasla previsoko in se Še nedozorela prevrnila. Med posevki so se znašle tudi rastline, ki niso bile dobrodošle in so ovirale njihov nemoteni razvoj - pleveli. Da bi preprečili njihovo rast, so koruzo, ko je bila majhna, okopali z moliko, kasneje pa še obsuli z lopato (v novejšem času s posebnim plugom). Krompir so okopali le na začetku, kasneje, ko so zrasli tudi drugi posevki, so morali plevele ročno odstraniti. Z odstranjenimi pleveli so krmili govedo. Najbolj pogosti pleveli imajo še danes krajevna imena. Rogovilček imenujejo "tamažin", zelo trdovratni "slanovrat" je plazeča zlatica, dresni (skupina "podobnih" vrst, ki jih uvrščamo v podrod Persicaria: Po/y- gonum persicaria, P. lapathifolium, P. mite) pa poznajo kot "gejduc". Sama po sebi se ponuja povezava / ajdo (krajevno: "gejda"), ki so jo nekoč gojili tudi v teh krajih. Tisto, kar smo se botaniki naučili, so domačini opazili sami. Zanimivo je njihovo pričevanje, da nekoč niso opažali plevelov i/ rodu Amaranthus, trav (predvsem v rs le dchinochloa cniS-gaHi} m vejicastega rogovilčka -Calinsoga a ¡¡ata (bil je le drobnocvetni - Caiinsoga parviftora). Njive so gnojili izključno s hlevskim gnojem, ki je bi! mešanica iztrebkov vseh domačih živali in stelje. Za steljo so uporabljali predvsem zdrobljene suhe steblike koruze in listje, ki so ga nagrabili pod leskami in črnimi jelšami (od slednjih so uporabljali tudi sesekljane mlace veje). Tla so, razen tistih na flišu (okolica vasi logje), /elo skeletna in peščena in s hlevskim gnojem so tako v zemljo vnesli tudi prepotrebni humus. Pomanjkanje tega opazimo zlasti danes, ko primanjkuje organskih gnojil, zato so tudi mineralna gnojila manj učinkovita, saj se hitro izperejo v podtalje, prst pa je čedalje bolj pusta in peščena. METODE § Raziskovano območje Breginjski kot je najzahodnejši de! Slovenije (SI. 1) n ga po M. VVraberju H 969) uvrščamo še v alpsko fko-geografsko območje, po Zupančiču in sodelavcih (1987) pa v subrnediteransko-predalpski distrik". predalpskega podsektorja alpskega sektorja ilirske florne province. Raziskano območje ima humidno podnebje. Povprečna količina padavin v obdobju 1931-1969 je bila 2725 mm (Pučnik, 1980), v obdobju 1961-1990 pa nekoliko man:, 2593 mm .(Zupančič, 1995). Temperaturnih postaj v Breginjskem kotu ni, najbližji sta v sosednji Benečiji. V vasi Matajur (Montemaggiore, 954 m) so namerili povprečno letno temperaturo 9,2°C, v vasi Njivice (Ve-dronza, 320 m) pa 10, TC (M. VVraber, 1965). Iz teh § podatkov Lovrenčak & Plut (1978) sklepala, da v tem območju glede temperaturnih razmer prevladuje mediteranski vpliv nad alpskim. Geološka sestava Breginjskega kota je precej pisana. V zgornjem montanskem in subalpinskem pasu prevladujejo karbonatne kamnine (triasni in jurski apnenci ter dolomit). Nižji predeli v submontanskern in spodnjem montanskem pasu, kjer so naselja, so večinoma iz kredi lega fliša in ledeniške morene. Ob reki Nadiži so aluvialne prodnate terase (glej tudi Buser, 1986, 1987). Terensko vzorčenje Fitocenološke popise smo naredili poleti 2001. Kljub že zelo redkim njivam nam je uspelo najti 19 primernih popisnih ploskev, in sicer večinoma na njivah krompirja, saj so koruzne njive izredno redke. Vegetacijo smo preučevali po standardni srednjeevropski metodi : 42 ANNALES • Ser. hist. «at. -12- 2002 ■ 1 Rosico CUMn « UrUin ŠILC: OKOTAVINiKA PUVCLNA VtCCTAOlA V SRtGIN|SK£.W KOTU (ZAHOONa SlOVtNI|Al, 41-52 SLöVS'JUA ■ . ; -vsnrar FI SI. I: Raziskovano območje. Fig. 1: Study area. (Braun-Blanquet, 1964; Westhoff & van der Maarel, 19731 Pri delitvi asociacije na nižje enote smo uporabili načelo večrazsežne členitve vegetacijski 11 enot (Matusz-kiewicz & Matuszkiewicz, 1981). Statistične analize Numerične analize smo naredili z računalniškima programoma SYN-TAX 2000 (Podani, 2001) in CANOCO (ter Braak & Šmilauer, 1999). Kot pripomoček za opis ekoloških razmer smo uporabili indikacijske vrednosti po Ellenbergu in sodelavcih (1991). Izračun Ellen-bergovih vrednosti srno opravili s programom JUiCE 5.1 (Tichy, 2001). Kombinirane ocene zastiranja in pogostnosti smo pretvorili kot predlaga van der Maarel (1979). Sintaksonorriska nomenklatura je v skladu z delom Mucina in sodelavcev (1993), nomenklaturo praprotnic in semenk navajamo po Marlinčiču in sodelavcih (1999) razen vrst: Centaurea nigrescens Willd., C. weldeniana Rchb., Nicandra physaioides (L.) Gaertn. REZULTATI IN DISKUSIJA V sintetski tabeli (Tab. 2) smo primerjali raziskovane sestoje z že zbranimi iz literature s sosednjih območij. Primerjali smo jih z asociacijami Panico-Chenopodietum (Seljak, 1989), Echinochloo-Setarietum (Seljak, 1989; Pol diru et al., 1998) in Galeopsido-Gali-nsogetum Poldini etal. 1998. Vse tri asociacije so floristično sorodne raziskovanim sestojem, a so ti najbolj podobni sestojem, ki jih uvrščamo v asociacijo Edvnochloo-Setarietum. Od sestojev, ki jih uvrščamo v asociacijo Panico-Chenopodietum polyspermi, jih razlikujejo vrste: Che-nopodium polvspermum, Polygonum lapathitolium in Cerastium glomera(urn. Že Poldini in sodelavci (1998) menijo, da je flo-ristična sorodnost asociacij Galeopsido-Galinsogetum in Echinochloo-Setarietum velika. V sestojih asociacije Ga-leopsido-GaHnsogetum ni vrst \z poddružine Panicoi-deae (s C4 fotosintezo), ki pa jih najdemo v raziskovanih sestojih. 43 ANNALES • Ser. Iiist. nat. ■ 12 • 2002 • 1 BrjSk'j CU»N & urban SliC: OKOP.AVINSKA PLIVflMA VEÜETACIfA V BMGINJSKFM KO ru (ZAHOUNA SlOVIiNllA), 41 Sinsistematska uvrstitev Sinsistematska uvrstitev raziskovanih sestojev je težavna zaradi različne interpretacije asociacij Echino-chloo-Setarietum pumile Felfóldy 1942 corr. Mucina 1993 in Pa nico-Chenopodietvm po lysperm i R. Tx. 1937 v literaturi. Zaradi njune velike sorodnosti in težavnosti razločevanja sestojev, ki je posledica intenzivnega kmetovanja, ju nekateri avtorji združujejo (Topič, 1982; Poldini el al., 1998). Ob tem pa številni avtorji jasno ločujejo sestoje, kjer se pojavlja Chenopodium poly-spermum (Seljak, 1989; Oberdorfer, 1993; Mucina, 1993; Lešnik, 1995; jarolimek ef al, 1997) in jih uvrščajo v asociacijo Panico-Chenopodietum. Asociaciji uvrščamo v različni zvezi. Asociacijo Panico-Chenopodietum uvrščamo v zvezo Spergulo-Qxalidion Córs in Oberd. et al. 1967, kamor uvrščamo okopavinske sestoje na vlažnih, ilovnatih rastiščih. Asociacijo Echino-chloo-Setarietum pumile uvrščamo v zvezo Panico-Setarion Sissingh in Westhoff et al. 1946, ki združuje sestoje na suhih in topi i h rastiščih. Asociacijo Panico-Chenopodietum razlikujejo vlago-Ijubne vrste razreda Bidentetea (Oberdorfer, 1993). Ktip-pelová (1981) omenja vrste razredov Molinio-Arrhenat-heretea oz. Phragmitetea, ki prav tako nakazujejo vla-goljubnost. Pott (1995) omenja vrste Mentha arvensis, Rorippa palustris in Lythrum salicaria kot razlikovalne vrste asociacije Panico-Chenopodietum. Pojavljanje trav, odpornih proti herbicidom, nakazuje prehod k združbam zveze Digitario-Setarion. V raziskovanih sestojih v Breginjskem kotu se pojavlja tudi vrsta Chenopodium polyspermum, ki pa v njih ne dominira. Asociacija Panico-Chenopodietum se pojavlja na poplavljenih tleh oziroma rastiščih s stoječo vodo (Pott, 1995), česar v Breginjskem kotu ni. Rast nekaterih vlagoljubnih vrst lahko pojasnimo z izdatno količino padavin in antropogenim vplivom (zalivanje vrtov), kar povečuje humidnost združbe. To je bil tudi razlog za našo odločitev, da bomo preučevane sestoje uvrstili v asociacijo Echinochloo-Setarietum pumile. Diagnostično kombinacijo vrst asociacije sestavljajo F.chinochloa Crus-galli, Galinsoga parviflora, Amaran-thus retroflexus, Chenopodium album, Cirsium arvense, Fallopia convolvolus in Setaria pumila (Jarohmek ei al., 1997). Uvrstitev v zvezo Panico-Setarion potrjuje pojavljanje številnih vrst iz poddružine Panicoideae. Sinsistematska uvrstitev sestojev je naslednja: Stellarietea mediae R. Tx. Lohmeyer et Preising in R. Tx. 1950, Chenopodietalia albi R. Tx. (1937) 1950, Panico-Setarion Sissingh in Westhoff etal. 1946, Echinochloo-Setarietum purnilae Felfoldy 1942 corr. Mucina 1993. Floristična sestava V sestojih dominira Galinsoga parviflora, ki pa jo ponekod popolnoma nadomesti Galinsoga ciliata. Kodominantna vrsta je Setaria pumila. Značilni videz sestojem dajejo se vrste Chenopodium album, Echinochloa crus-galli, Polygonum persicaria, Stellaria media, Dig!taria sanguinalis. Pogoste, a z manjšo pokrovnostjo, so še vrste: Capsella bursap as tor is, Lamium purpureum, Convolvolus arvensis in Taraxacum officinale. Horološki spekter (po Poldiniju, 1991) nakazuje srednjeevropski značaj asociacije fSL 2). Gei>?|emf:n1arna veslava jiignv:|io7 60 2-1 7 25 1 7 6 6 43 5Í5 8 4 6 12 20 (2 17 1 3 14 20 12 17 8 6 14 40 8 12 8 4 14 14 4 4 9 13 9 9 9 Î00 75 26 22 49 ANNALES • Ser. Iiist. nat. ■ 12 • 2002 • 1 Boži«) ČUŠ5N & U;t>an SfLC OKOPAVINSKA I'UVllNA VEGfTACI!A V 3RCONJSKF.V, KOTU (ZAHODNA SlOVtNIIAJ, T'-« f itocenoza (Phytocoenosis) ) 2 3 4 Šleviio popisov {Number oí releves) i 4 17 i 6 7... 6 ¡7 12 10 4 Trifolium repens Medicago lupulina Rumex obtusífoíius Rumex crispus Potent)lia reptans Sonchus otvensis Agrostis stolon ifera Piantago tanceolala Lytlrrum salicaria Poa tfivialis Mentha Songifolja Leucanthemum praecox Ranunculus aais Galium niollugo Prunella vulgaris Vicia cracca Achillea millefolium agg. Lolium perenne Symphytum officinale Pastinaca saliva l.athyrus pratensis Daciylis glomei:ata Arrhenatlieruin elatius I otus comiculatus Centaurea nigresceris Holcus lana tus Ci'Ppis Capillaris Lysimachia nummularia Ranunculus sardous Osíale Other Polygonum avicular*? agg Equisetum arverise Poa annua Plantago major Mjcro'rliinum minus Hypericum perforatum Armoracia rusticana Arenaria serpylhíolia Polygonum irritó Veronica ehamaedrys CorniTiftlina communis PJantago major ssp. intermedia Euphorbia latiiyns Galium lucidum Pimpinelln anisurn Centaurea weiden ¡ana Ctepis rhol'ádilolia 21 36 43 21 7 14 14 14 12 6 18 12 31 19 59 b 12 6 14 14 14 14 6 12 12 6 12 20 17 17 17 33 17 17 17 25 17 17 8 50 33 13 33 50 50 100 25 11 — 17 18 13 14 20 17 17 4 13 57 24 25 14 GO 24 58 25 9 21 35 12 57 60 IS 17 33 22 29 12 13 50 ¡ 7 36 12 40 6 3 14 6 b 6 6 6 6 6 40 Legenda (Legend): 1. Oxalido-Chenopodietum (Seljak, 1989) 2. Echinochloo-Setarietum (Seljak, 1989) 3. F.chinochloo-5etarietum julijska pod rasa hladna varianta (Poldini ei si., 1998) 4. fichinochioo-Selarietum julijska podrasa topla varianta (Poldini et aL, 1998) 5. Echinochloo-Setarietum julijska podrasa xanthietosum (Poldini etal., 1998) 6. Echinochloo-Setarietum agroforma Sorghum halepense {Poldini ef at., ] 993) 7. Echinochloo-Setarietum kraška podrasa topla varianta (Poldini et al„ 1998) 8. Echinochloo-Setarietum kraška podrasa hladna varianta (Poldini etal., 1998) 9. Echinochloo-Setarietum julijska podrasa hladna varianta (Čtišin & Šile, hoc loco) 10. Echinochloo-Setarietum julijska podrasa hladna varianta forma Gaieopsis tetrahit (Čušin & Šile, hoc loco) ft. G'aleopsido-Calinsogetum (Poldini eta/.,19981 DA- razlikovalna vrsta asociacije (differential species of the association) CA- značilna vrsta asociacije (character species of the association) DR- razlikovalna vrsta geografske variante (differential species of the geographical variant) DSR- razlikovalna vrsta geografske subvariante (differential species of the geographical subvariant) DS- razlikovalna vrsta subasociacije (differential species of the stibassociation) DV- razlikovalna vrsta variante (differential species of the varirtat) DF- razlikovalna vi sta forme (differential species of the altitudinai form) 50 ANNALES • Ser. hist. »at. • 12 • 2002 ■ 1 Boîko CÛÎÏN & Urban Šli C OKOPÂViNSKA PttVtLNA VCCrTACifA V UfifGrNISKFM KOTU (ZAHODNA Sl.OVÉNIJA), 41-52 ----- WEED VEGETATION OF HOE FIELDS IN THE BREGINJSK1 KOT (WESTERN SLOVENIA) BoHko ČUŠIN Institute of Biology, Science and Research Centre of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Regions) Research Unit Tolmin, SI-5220 Tolmin, Btunov drevored 13 Urban ŠILC institute of Biology, Science and Research Centre of lite Slovene Academy of Sciences and Arts, S1-Î000 Ljubljana, Gosposka Î3 SUMMARY In the article, the weed communities occurring in hoe fields of Breginjski kot are discussed. The stands are dominated by Galinsoga parviflora, which is in places completely replaced by G. dliata. The codominanl species is Setaria pumi la. The synsystematic classification of the studied stands is difficult due to the different interpretation of the associations Echinochloo-Setarielum pumile Felfoldy 1942 corr. Mucins 1993 (Panico-Setarion) and Panico-Chenopodietum polyspermi R. Tx. 1937 (Spergulo-Oxalidion). The association Panico-Chenopodietum is differentiated by hygrophiious species of the class Bidenletea (Oberdorfer 1993). The species Chenopodium polysperrrium also occurs in the studied stands of Breginjski kot but does not dominate the stands. The association Panico-Chenopodietum occurs on flooded soil or sites with standing water (Pott, 1995), which is not the case at Breginjski kot where such sites cannot be found. Therefore it was decided to classify the studied stands into the association Echinochloo-Setarietum pumile, class Stellarietea mediae. The diagnostic species combination is composed of Echinochloa crus-galli, Galinsoga parviflora, Amaranthus retrofiexus, Chenopodium album, Cirsium arvense, Fallopia convolvolus and Setaria pumila Qaroiimek et al., 1997). Poldini and collaborators (1998) studied the weed vegetation of the neighbouring region of Friuli-Venezia Giulia with numerous relevés, and their subdivision was taken into consideration. Communities under consideration are classified into the southeastern-Alpine geographical variant, Julian subrace and, within it, into the cold variant. Within the studied stands, the altitude variability was recognised, which is the reason v/hy we decided to separate the altitude form characterised by Gaieopsis tetrahit as its differential species. It is found at an altitude between 550 and 680 metres above sea level. Key words: weeds, Stellarietea mediae, Breginjski kot, Slovenia LOKACIJE POPISOV 1. 9.8.2001, Podbela, Pod zidom, krompir, rendzina na produ, x~381423, y=5123388 2. 9,8.2001, Podbela, MrakČeva njiva, krompir, rendzina na produ, x=381300, y=5123483 3. 9.8.2001, Podbela, Kolarjeva njiva, krompir, rendzina na produ, x-381444, y-5123465 4. 9.8,2001, Podbela, v Gošči, krompir, rendzina na produ, x~381487, y=5123445 5. 9.8.2001, Robidisče, krompir, fižol, zelje, pokar-bonatna rjava tla, x=377999, y=5120195 6. 9.8.2001, Logje, krompir, fižol, distrična rjava íla na flišu, x=379317, y»5122105 7. 9.8.2001, Logje, krompir, fižol, distrična rjava tla na fiiSu, x=379327, y=S122132 8. 9.8,2001, Logje, pod Korindo, krompir, fižol, distrična rjava tla na flišu, x=379635, y=5122106 9. 9.8.2001, Breginj, ledeniška terasa, krompir, rendzina na moreni, x-379415, y=5125207 10.9.8.2001, Breginj, pred Mostičarko, krompir, rendzina na moreni, x=379644, y=5124958 11.9.8.2001, Borjana, krompir, rendzina na moreni, x=382433, y--5129900 12.30.9.2001, Staro selo, vzhodno od vasi na severni strani ceste, krompir, evtrična rjava tla na produ, x=387026, y=5124038 13.30.9,2001, Staro selo, pri pokopališču, fižol, evtrična rjava tla na produ, x=388195, y-5123459 14.30.8.2001, Kred, proti Koritom, krompir in fižol, buče, evtrična rjava tla na produ, x=385339, y—5123809 15.30.8.2001, Robič, pod Molido, krompir, evtrična rjava tla na produ, x=386926, y=5123370 16.30.8.2001, StanoviSče, stara vas, krompir in fižol, rendzina na moreni, x=381645, y=5124891 17.30.8,2001, Homec, krompir, rendzina na moreni, x-381129,y=5124385 18.26.10.2001, Robidisče, pokarbonatna rjava tla, x=377833, y~5120338 19.26.10.2001, Logje, distrična rjava tla na flišu, x=379455, y=122150 51 ANNALES • Ser. Iiist. nat. ■ 12 • 2002 • 1 Boäfco CUSIN & Urban ŠILC: OKOPAViNSKA Pl.fVRI.NA VČCti AC||A V BRtGINISKEM KOTU