Demeter Ivanovič Mendeljejev. (Spisal /. P.) I. D. 'emeter Ivanovič Mendeljejev je znan kot jako učen kemik ne le v Rusiji, temveč tudi v zahodno-evropskem omikanem svetu. On je kemijo postavil na neko modroslovno podlago in tako jako povzdignil njeno znanstveno vrednost. Njegovi nauki, katere je priobčil v knjigi „0- snovi Himiji", iznenadili so u-čeni svet. On je prvi pokazal, da je zveza med a-tomskimi težami, kemijsko sestavo in pa drugimi svojstvi raznih tvarin. Ta znameniti mož se je rodil dne 8. svečana 1. i838.vTobol-sku iz Ivana Pav-loviČa in Marije Dimitrijevne Mendeljejeve in je bil po številu 17. otrok. Ded Demetra Ivanoviča, o. Pavel, je bil pravoslavni duhovnik v Mlevi, neznatnem selu tvrske gubernije, in je znan kot učitelj znamenitega grofa Arakčejeva, katerega je poučeval v branju, pisanju in računstvu. O. Pavel je imel tri sinove: Timoteja, Vasilija in Ivana, očeta našega učenjaka, kateri so se vsi izobrazili v semenišču. Po tedanjih običajih so si morali vsi, ki so vstopili v semenišče, premeniti svoj priimek. Ivan Pavlovic si „DOM in SVET" 1894, št. 14. D. I. Mendeljejev. (Narisal Jos. Germ.) je izbral priimek Mendeljejev, katerega je zapustil svojim otrokom. Dovršivši semenišče, odšel je I. P. Mendeljejev v Petrograd, da vstopi tam v novoosno-vani pedagogijski zavod. Ker ni imel tukaj nobenega znanca, obrnil se je po nasvetu svojega očeta na grofa Arakčejeva, kateri bi mu bil lahko pomagal. Mogočni in vplivni grof mu je pa dal samo dva srebrna rublja, drugega ni prav niČ storil za sina svojega starega učitelja. Ko je prebil določeni Čas v pedagogijskem zavodu in dobro dovršil učenje, dobil je I. P. Mendeljejev mesto učitelja ruskega slovstva in latinščine na gimnaziji v Tobol-sku. Kmalu se je oženil z Marijo Korniljevo. Rodbina Korniljevih je bila nekdaj bogata, imela je veliko posestva, steklarno in papirnico, toda je obubožala zaradi požara, ki je bil uničil vse mesto. Iz Tobolska so okoli 1. 1820. I. P. Mende-ljejeva prestavili vTambov za ravnatelja tamošnji gimnaziji, čez pet let pa v Saratov, naposled pa zopet v Tobolsk na njegovo lastno prošnjo. V Tobolsku je ostal do svoje smrti in poleg svoje službe še vodil steklarno sorodnikov svoje 27 418 /. P.: Demeter Ivanovič Mendeljejev. žene. V Tobolsku ga je zadela velika nesreča: popolnoma je oslepel in zatorej moral popustiti službo. Sel se je zdravit v Moskvo, in je res zopet dobro videl; a povrnivši se v Tobolsk, umrl je kmalu za jetiko v 50. letu svojega življenja. Po smrti dobrega moža je Ivana Demetri-jevna sama skrbela za vzgojo svojih otrok. Z nenavadno odločnostjo je sama prevzela vodstvo steklarne, da je svojo rodbino vzdržavala gmotno. Skrbela je pa tudi za primerno izobraženje dece in jej dajala sama s svojo izredno marljivostjo najlepše vzglede. Posebno mlajšega, našega učenjaka, je navajala k delavnosti in pa k ljubezni do znanosti. To učenjak sam priznava v svojem velikem delu: „ Izsledovanje vodnih raztvorov po udjelnom vjese", katero je posvetil spominu blage matere. Mati je dala svojega mlajšega sina v to-bolško gimnazijo. Šestnajstletni mladenič je dovršil gimnazijo in potem odšel v Petrograd, kjer je vstopil v glavni pedagogijski zavod, kateri je začetek bodočega petrograjskega vseučilišča. Ta zavod je imel tedaj dva oddelka: zgodovinsko-jezikoslovni in fiziČno-matematiČni. Kerse je Mendeljejev zanimal za prirodoznanstvo, vstopil je v drugi oddelek. Kemije se je učil pri Voskresenskem, fizike pri Lenzu, matematike pri Ostrogradskem, botanike pri Ruprehtu, živalstva pri Brandtu, rudninstva pri Kutorgi in zvezdoznanstva pri Saviču. Izprva se je zanimal bolj za živalstvo, ali kmalu je spoznal, da je kemija njegov poklic; lotil se je te krasne vede z vso marljivostjo. Že kot dijak je prvo kemijsko razpravo priobčil v „ Zapiskih Minera-logičeskago Obščestva". Leta 1855. je D. I. Mendeljejev dovršil svoje študije in dal tiskati svoje kandidatsko delo „Ob izomorfizme v zvjazi s drugimi odnoše-njani teh po forme i sostave". Že v prvih delih je pokazal, da je učenjak, od katerega je mnogo pričakovati. Žal, da je delovanje v nezdravem vzduhu v laboratoriju neugodno vplivalo na njegovo zdravje. Bolehal je v prsih. Da si ne bil nakopal jetike, odpotoval je na Krim. Dobil je bil učiteljsko mesto na simferopolski gimnaziji. V Simferopolju pa ni ostal dolgo. Začela se je krimska vojska, šolsko poslopje so pora- bili za ranjence, gimnazijo pa premestili v Odeso. Tamkaj je naš učenjak pridno nadaljeval študije. Posebno je porabljal bogato biblijoteko Ri-Šeljskega liceja, sedanjega novoruskega vseučilišča. Ta Čas je tudi priobčil učeno delo „Ob udjelnih objemah". Leta 1856. vidimo Mendeljejeva zopet v Petrogradu. Vseučilišču je predložil poprej omenjeno delo, katero se mu je bilo tako posrečilo, da mu niso priznali le stopinje magistra, temveč tudi naprosili Šele 2 3 letnega učenjaka, da predava kot privatni docent organsko kemijo na vseučilišču. Od tega časa je Mendeljejev s svojimi deli pridobival vedno večjo veljavo pri učenjakih. L. 1859. ga je vseučilišče poslalo za dve leti v inozemstvo, da se bolje seznani s stanjem kemijske znanosti v srednji in zapadni Evropi. Ko se je povrnil zopet v Rusijo, izdal je svoje „Rukovodstvo organiČeskoj himiji", za katero mu je prisodila akademija znanosti Demi-dovo darilo. Leta 1862. je odpotoval zopet za štiri mesece v inozemstvo. Povrnivši se s potovanja, začel se je pečati s kemijsko tehnologijo, Prepričal se je bil, da je za bogato in obširno Rusijo neobhodno potreben razvitek tehničnih znanostij. Kmalu je priobčil celo vrsto del o kemijski tehnologiji. Leta 1863. je dobil povabilo, da predava kemijo na petrograjskem tehničnem zavodu. Dve leti pozneje si je pridobil doktorstvo in leta 1866. so mu izročili stolico za kemijo na petrograjskem vseučilišču. Sedaj je vstopil „sibirski filozof" — kakor ga imenuje angleški učenjak Torpe, ki je priobčil v „Nature" njegov življenjepis — v dobo svetlega razvoja svojega znanstvenega delovanja in je zaradi svojih izvrstnih del kmalu zaslovel po celem svetu. S predavanjem na vseučilišču je mnogo pripomogel k razširjenju kemijske znanosti v Rusiji. Njegovo predavanje je bilo vedno zanimivo. Trudil se je vedno, da povzdigne svojo znanost.. Razlagal jo je zatorej z višjega modro-slovnega stališča. S tem je kemijski nauk nekako oživil in zanj pridobil marsikoga, ki je poprej preziral to znanost. Dobil je večkrat povabilo iz Londona, da je predaval v kakem angleškem društvu. Tako je dne 31. vel. travna Anton Hriba?-: Nezvenelka. 419 1. 1889. predaval v kraljevem zavodu v Londonu (Royal Institution) o „ porabi jednega načela Newtonove prirodoznanske filozofije v kemiji", 4. rožnika tega leta pa bi bil imel v Faradavjevem društvu citati o perijodičnem zakonu kemijskih prvin. Ker se je pa zaradi rodbinskih razmer moral povrniti v Rusijo, preČital je njegovo razpravo neki angleški učenjak. Obe ti dve predavanji sta vzbudili silno zanimanje za ruskega učenjaka med angleškimi kemiki in priro-doznanci sploh. Od leta 1890. Mendeljejev ne predava več na vseučilišču. Prepustil je to delo mlajšim močem. Vedno ga pa štejejo med vseuciliške profesorje. On je sedaj na Čelu laboratorija za razstre-livne snovi in pripada osobju pomorskega mini-sterstva. To je kratka slika iz življenja znamenitega učenjaka, ki je pridobil ugled ruski znanosti v učenih krogih vsega kulturnega sveta, ki je po mnenju nekaterih za kemijo to, kar je bil Newton za zvezdoznanstvo. (Konec.) sanjala je, sanjala Deva Belodvorska, Da se jej je klanjala Zala cvetka gorska. Nezvenelka. ,Vel postaja že obraz, Vedno bolj se stara, Več ni nežen moj izraz, Nikdo me ne mara.' „Sama zbiraj, slavna hči, Da te kdo ne vara, A povem, da se dobi Tu i cvet, ki stara." K sebi jej je migala, K sebi jo vabila, Divno čašo dvigala, Devi govorila: Velebit še krije noč, Mrak leži v dolini, Deva pa hiti na moč Sama po strmini. Premotriva deva vrt V mnogobojnem cvetju, In iztakne sredi trt Nežen cvet v zavetju. Dojdi, dojdi, devčice, Na vrh Velebita, Tu za take revčice Cvetka bivam skrita. Po kamenju krvave Nožice jej bose, Haljice so jej mokre Od potu in rose. Cvetko v nedro si pripne, Teče z Velebita, In da jim mladost otme, Druge s cvetjem kita. Vila gorska me goji, Grude prerahljava, Me opleva, mi škropi, Da sem nežna, zdrava. Kaj je pot, in kaj če kri, Kaj, če kamen gazi, Samo, da se premladi S cvetjem na obrazi. — Toda nezvenelka ni Cvet ta, brzo vene, Stara lica koj dobi, Kdor ga v nedro dene. Nezvenelka se glasim, Čudežna cvetica, Komur v nedriju čepim, Premladim mu lica. Ko je zlata luč neba Po gorah razlita, Vrtec pleve in rahlja Vila Velebita. Devica sivela je, Starala se lica, Kakor ji venela je Čudežna cvetlica. Deva se iz snu vzbudi, Premišljuje sanje, Bolj ko misli, bolj beži Od očij jej spanje: ,Nezvenelko devici Kaži, zlata Vila, Da se bodo revici Lica pomladila! Še koraka mnogokrat V goro Velebita Nezvenelke si iskat, Cvetka pa je skrita. Vila pa se jej smehlja: „Devče, devče boro, Le ostani, le, doma, Bodi modro skoro. - Nežen cvet prevene koj, Nežno lice tudi, Devče, to je i s teboj, Temu se ne čudi —!" Anton Hribar 27' /. P.: Demeter IvanoviČ Mendeljejev. 453 lahko imenuje vrhunec slovenske zgovornosti. Pozneje je objavil govor v slovenskem in nemškem jeziku v tisku. Kjerkoli je Košar govoril o Slomšeku, hotel je vedno vneti drage mu poslušalce. Imel je pač vedno v mislih Slomšekove ganljive besede: »Prijatelji Slovenci! Rajnih Slovencev posnema bodi naša slava, bodi naše prisrčno veselje!" II. Ivo smo na kratko seznanili Čitatelje z življenjem slavnega ruskega učenjaka Mendeljejeva, izpregovorimo sedaj nekoliko o njegovem znanstvenem delovanju. Ta naloga pa ni lahka, ker je bilo delovanje tega moža jako obširno in raznovrstno; ko bi hoteli natančneje govoriti o tem, spisati bi morali celo knjigo. Pečal se je s čisto znanostjo, pa tudi z njeno porabo. Njegovo delovanje se tiče kemije, fizike, meteorologije, tehnologije, narodnega gospodarstva in mnogih drugih znanstev. Najznamenitejše je pač njegovo delovanje v kemiji; primerjati ga moremo le najslavnejšim kemikom, kakor so bili Lavoisier, Berzelius, Liebig. Njegovo ime je posebno zaslovelo v učenem svetu, ko je odkril perijodiČni zakon, za kar je dobil v Angliji visoko odlikovanje — Davvjevo svetinjo. Pred Mendeljejevom so že nekateri kemiki opazovali, da je neka zveza med atomnimi težami in fizičnimi pa kemijskimi svojstvi nekaterih prvin in da se v tem oziru dade prvine razdeliti v več skupin. Take skupine so klor, brom in jod, žveplo, selen in telur, litij, natrij in kalij. V teh skupinah je atomska teža srednje prvine skoro jednaka polovici vsote atomske teže dveh bližnjih prvin. Demeter IvanoviČ Mendeljejev je to stvar dalje zasledoval in našel po mnogih težavnih preiskavah, da se v tem oziru dado razdeliti vse kemijske prvine v osem velikih skupin. Podlaga tej razdelitvi prvin je bilo to, da so se najprej vse znane prvine postavile v dolgo vrsto po atomskih Ta dragoceni opomin bodi i nam v vspod-budo, ko zremo na Kosarja! On naj nam sveti z velikimi Čednostmi in svetlim vzgledom na potu narodne omike. Da pa dosežemo stotere — stotere uspehe, za to prosi, naš nepozabljivi slavljenec Košar, gori nad zvezdami za svoje ljube Slovence! težah, pri čemer se pa vodik ni jemal v poštev. Prvi člen te vrste je bil litij z atomsko težo 7, poslednji pa uran z atomsko težo 240. Ko se je ta vrsta pregledala, opazilo se je, da se ponavljajo vsakikrat elementi s podobnimi svojstvi, ako se atomska teža povekša za 16. V vsaki teh perijod se polagoma preminjajo kemijska in fizična svojstva. V začetku so prvine s kovinskimi svojstvi, na koncu z nekovinskimi. Na jednem koncu se prvine rajše spajajo s kisikom, na drugem z vodikom, in sicer opazujemo, da se kovine, ki so na jednaki stopinji v perijodi, spajajo z jednakim številom atomov-vodika ali kisika. Jednaka pravilnost se kaže glede na kemijsko sorodnost in glede na spojine z drugimi prvinami. Iz prvin, ki stoje na jednakem mestu v sledečih perijodah zaporedoma, sestavil je Mendeljejev prej omenjenih osem skupin. V vsaki tej skupini se zasleduje zopet neka pravilnost v svojstvih vanjo spadajočih prvin. Prve skupine so redkejše, mnogokrat plini, poslednje gostejše, trda telesa. Prehod pa se vrši le polagoma. Od plinov se preide namreč na tekočine, potem š«ele na trda telesa. Pri sestavljanju tega sistema je Mendeljejev imel večje težave, kakor bi si kdo mislil. Več prvin še ni znanih, in tako ni mogel izpolniti vseh mest v perijodah in skupinah, da bi bil sistem popoln. Prepričal se je, da tu in tam nedostaje še te ali one prvine. Po svoji teoriji je precej določil, kakošno svojstvo bi imela do-tična prvina. Če je pa Mendeljejeva teorija trdna, morale so se najti prvine s svojstvi, katere je Demeter IvanoviČ Mendeljejev. (Spisal /. P.) (Konec.) 454 /. P.: Demeter Ivanovič Mendeljejev. zanje zahteval ta sloveči učenjak. Sijajno se je to tudi potrdilo. Tako ni bilo v tem sistemu kositru podobne kovine, in res sta se našla ger-manij in galij, ki imata zahtevana svojstva. Ta iznajdba se sme po pravici primerjati odkritju Neptuna v zvezdoznanstvu, kateremu so izračunali poprej mesto, kjer mora biti, nego so ga zasledili. Lani so dobili v Gorenjem Egiptu neko kamenje, masrit imenovano; o tem se je pokazalo, da se nahaja v njem neka prvina kalcijeve skupine, katero je pogrešal že Mendeljejev. Ta teorija torej se je pokazala jako plodovito. Ta zakon spada gotovo med najvažnejše v kemiji. Pokazal je neko zvezo v sestavi teles v prirodi, da je vse urejeno po trdno določenih zakonih, da ni nič slučajnega. Kemiji je dal nekak filozofičen temelj, na katerem se bode gradilo dalje. Pred vsem je ta zakon dal povod misli, da je le jedna prvotna snov, iz katere so se vse druge razvile z različno sestavo posamičnih delcev, da izvira vse iz nekega gibanja v prirodi, kakor je Mendeljejev jako bistroumno pojasnjeval na nekem predavanju v Londonu. Vsekako je pričakovati, da znanstvena odkritja Mendeljejevova odpro pot nadaljnemu napredku kemijske znanosti, da poprej pridemo do tistega smotra, po katerem teži novejša kemija. Ta smoter pa je: da dobimo neki občen zakon, po katerem se bodo dali pojasnjevati vsi kemijski pojavi. Mendeljejev pa nima zaslug le za teoretične znanosti, temveč tudi za praktično življenje. Že po svoji materi je podedoval teženje za zboljšanje obrnosti v Rusiji. Večkrat je pisal, da Rusija ne sme biti samo poljedelska država, ampak naj skrbi tudi za obrte. Kazal je, da ima Rusija v prirodi neusahljive vire, katere je treba porabiti. Nekateri domoljubi so mu celo očitali, da skoro prezira kmetijstvo, ko priporoča obrt. Posebno veliko zaslug ima ta učenjak za pridobivanje nafte in premoga. Nafte (surovega petroleja) ima Rusija več kakor Amerika, a dolgo se ni za to nihče zanimal. Kupec Ko-korjev se je pečal prvi s pridobivanjem nafte in prvi naredil zavod za pridelovanje petroleja iž nje. Toda ni mu šlo ugodno. Ta obrt se je povzdignil šele tedaj, ko je vlada vzela to stvar v roke. Sestavila je v ta namen posebno komisijo in poklicala vanjo tudi Mendeljejeva: Naš kemik ji je bil — rekli bi — duša. Sel je sam v Ameriko, da je videl, kako se v Ameriki pridobiva in uporablja nafta. Kar je videl v Ameriki, izpopolnil je s svojim znanjem in uvedel v Rusiji. Pred Mendeljejevom so obče mislili, da izvira nafta iz rastlinstva, kakor premog. Mendeljejev je pa dokazal, da izvira nafta iz rudnin in da se nahaja zlasti ob vznožju gorskih hrbtov. Njegovo domnevanje se je potrdilo vseskozi. V Evropi in Ameriki se nahaja nafta v večji množini le ob vznožju gorskih hrbtov. Kakor je pospeševal Mendeljejev pridobivanje nafte, tako tudi premoga. UČil je, kako se spozna, kje se nahaja premog. Leta 1888. je potoval po donski kotlini in je ondu zasledoval premogove žile. Od tega Časa kopljejo v onem kraju premog. Mendeljejevovo delovanje je bilo sploh jako mnogostransko. Zanimal se je za vse prirodo-znanstvo in njega uporabo. Tudi kmetijstvo mu je bilo pri srcu; trudil se je, da bi se znanje vremenskih prememb obračalo v prid kmetijstvu. Kakor je ljubil vsako pravo znanost, tako je pa sovražil vsako sleparijo. Bil je posebno odločen nasprotnik spiritizmu. Leta 1875. je predlagal v fizikalnem društvu petrograjskega vseučilišča, da se sestavi komisija za preiskovanje spiritistiških pojavov. Komisija se je osnovala iz prvih profesorjev vseuČiliških. Spiritizem so najbolj zagovarjali kemik A. M. Butlerov, prof. N. P. Wagner in pa A. N. Aksakov. Najhuje pa ga je pobijal Mendeljejev. Po devetnajstih jako burnih sejah se je komisija izrekla, da je spiritizem le sleparija. Mendeljejev je bil tudi v zdravstvenem svetu, tarifni komisiji itd. Povsod je bil izmed najde-lavnejših členov. Tako smo ob kratkem opisali delovanje tega učenjaka. Na znanstvenem polju bomo še dolgo Čutili njegovo delovanje. Na podlagi njegovih naukov se bo kemija povzdignila še do večje znanstvene veljave. Zato lahko trdimo, da je naš Mendeljejev poslavil tudi slovansko ime med učenim svetom, kakor je sebi pridobil neminljivo slavo v znanstveni zgodovini.