F. Lasbaher
Verica
Zima.
Sneg je pokril zemljo in je še paclal v deheliii knsmih. ^fama je -sedela pri oknu in krpala. Čisto tiho je bilo v sobi. Verica je izza peči opazovnl«. kako ¦ o si' aarahlo spuseali onstran Šip sneŽni kosmiči na /L-jnljo. ln krr jih ni hotelo biti koncc. je šla k nknu, -i' uaslonila rianje, da bi od bliže gledala to sanjava padaajc. Knkor da beji metuljčki sedajo na zcinljo,-sc fi je zdelo. Zaglcdaia se je v enega in ga sprem-Ijala. dokler se ni vsedel na beln odejo — potem v drugcga. iretjega in ... redno več sc jiK je ustpavalo od nekod. Tedaj se je okrenila k raami:
¦ Mama. kdo pa siplje toliko snega na zemljo?-Mama   ie dvignila glavo od svojega dela in tudi [>ngle(lala skozi okno.
Angelci, Verica! Odejo delajo zemlji, da ji ne bo mraz, ker je zima.«
\n spct jc \erica zastrmela skozi okno. Va bn hladna ta odeja. uiamica, kaj?!«" Za zriuljo dovolj topla, dušica.«
Pa ni Šel Vcrici v glavo ta mamin odgovor. Da bi mogla taka odeja kaj fiicti, pa četudi ju angelci  naredijo. kakor pravijo inama.
Angelci?«
])\igiitla je gJu\ico in pogledala Jia levo in desno nuvzgor. Kakor daleč jt.- M-glo njcno oko, sain padajoci sneg je videla in nič drugega. Zato je vprašala:
.. Mamica, kje pa so angelci?«
\   nebesih, pri ljubein Bogu,« ji je razodela maraa. \ i>dno bolj skrivnostne so se zdele Verici besede mainine, vedno bolj radovcdna je postajala.
Pri  Bogui* Kako pa je tam?« [.t-po, .neizrečeno lepo! In veselo, da kaj!-^
Zakaj pa ne pridejo nič k nam, augolci? Čc pa teta Treza večkrat pridfjo.«
. ko jim je pa pri Bogu tako dobro, da si uič ne želijo na zemljo.< ^fc^ aZakaj pa jim je tako dobro?« ^F »Zato. veš. ker so blizu Ijubega Boga.«
^p      Aericn jt- poglfdala tja gor. odkoder je padel sneg, da l»i videla, kako Hdaleč je to. in je uudaljevala-. I        \lania, ali smo mi  rlaler od   Boga?«
I       Mama jo jc potolažila: ^Nisrao daleč, a angelci so mu bliŽe.« B      Spet sta   inolčali,   mama   zami.šljena   v  svoje   delo.    \ erica   v  sneg   in ¦nngrirt-  ki so biiže Bogu.
TL       Tedaj   je  \erica  narahlo,   boječe   pozvala  inamo:   >Mama, jaz   bi  bila Tludi racla bliže  Bogu.<   Naslonila je glavico na mamino  ramo in  mehka pnamina roka jo je pogladila:
V       : Potrpi. t\eie\  Tudi  ti  boš  še  lahko bliže  ljubeimi  Bogu, (oda  morala feos biti pridna in čakati, da te pokliče.«
Začudila se je Verica: Ali Bog poklite. kadar smerao bliže k njeniu? Joj, ko bi mene poklicalU
*
Maj.
V nedeljo popoldue jt* sedela uiaina pred bišo in brala iz knjige.
>Mama!< jo je naenkrat prekinila Verka. Glejte cvetice! Poln travnik jih je. Rdeče in bele in modre: vsake barve! Fomladno vesela je prihitela Verita s travuika, kjer je z velikiiu veseljein natrgala cvetja cel šop.
>Mama, kdaj ste jih pa nasejali po travniku? Ali tokrat, ko ste sadili tulipane na gredi?«                                                                                               ¦
Ne,«   pravi mama \ erici.   ki inisli,   da vse pomtadno cvetje vsejejo   s Ijudje.  s»Nisem jili  vsejala jaz. Angelci  božjt so jih  vsejali.  da  bi  se jih ini veselili.«
Debelo gleda \eriea inamo. Nikdar še ni slišala. da bi angelci kaj sejali; po traviiikih že celo ne- Zato  vprašuje dalje:
*A kdo jim je dal seme?«
Maraa zapre knjigof ker vitli. da ne bo \ erict* kraalu odpravila. Nato ji razloŽi:
VidiŠ, to je tako. Angelti so zmiraj blizu Boga in ga radi imajo. Zato fcar hitro uhogajo in store, ako jim B<»g kaj naroči. Ko je skopnel sueg in so začeli travniki zelencti, jim je dal Bog semena od različnih cvetic in jim naročil: > Pojdite in posejte to seine po travnikib, da bo vzcvftelo v kras zemlji iu v veselje ljudem<t Angeki so ga ulw>gali iz vzrastlo je cvftte. ki ga imaš v rokah.«
Verica se je usedla k maininini nogaui in potožila svoj Šopek v njeno naroČje. Samo en cvet jt* obdržalu. Zaglfdala se je v njegove belc cvctne listiee in jih začela drugega za drugiui ti-gati. Slisala je namreč. da cvet z zadnjim lističcm pokaže. kam bo prišfl Človek po smrti.
Štiri Hstiče je odtrgala, pa je spet vprašala: sKdo pa je te lističe tako lepo vsadil eiiega poleg dru^ega?«
Tudi to so storili angclci.' ji je odgovorila niama. Ko mi ponoČi spimo, pridejo z nebes angelci z zlatimi kanglicami, pa vse cvetice lepo zalijejo. Potem pa uravnajo njihova stebelca in listice.^
Verica je pozabila na svoj cvet iu na igro. Postala je spet pozorna na angelce:    Ali so to tisti angelci. ki so blizu Buga. kakor sie pravili enkrat?«
*Da prav tisti. Samo pridejo. da izvršijo. kar jim jf Bog naroČil. pa se spet vinejo k njemu. Najrajši so pri njein.^
Sedaj se je Verici spet vzbudila želja, da bi bila blizn Boga: Mamica, jaz bi bila pa tudi rada angeltek. <la bi l>ila zmiraj pri Bogu. Kaj ne, saj mc bo pokiical. ko bom smela k njemu?
Pa \v spet vzela v roko cvct in trgala !ist za lističem. pa ponavliala: pekel. vice. nebesa — pekel. \icc. nebesa ... Ko je utrgala zadnji listič. je rekla: nebesa!
Poletje.
Tadi za Verico je vrofe solnt-e pripekalo. da ni vedfla. kam bi se djala. V mebki travi. na robu scnce košate jablane si je končiio uašla mesto. Trava naj ji bo postelja. mebki ročici vzglavje. senca jablane pa odeja. Na tej posteljci ležeč se je zagledala v sinjc nebo in inodrovala v nebesih in o angelcib in o Bogu.
Ko bi se zdajlc odprla tista sinja stena tam daleč zgoraj! Vsaj toliko, da bi so odprla. da bi vidcla. kako je iam zgoraj! Da bi videla tiste angele.
^i stcljejo pozimi snog na zemljo, in onc. ki scjejo ponoči cvetična scmeiia jji iz zlatih kanglic zalivajo cvetice in njih cvetje uravnavajoU
1 a su ji je zazdelo. tla se je to sinje nebo približalo i» da stoji pred majhnimi vrati. Odpro se iu pretl ujo stojita dva angela. 1'rijazno jo na-^ovorita: -j loidiavljena. \erica! Pricli popeljcva te bliže k Bogu!* \ zameta jo medse, piinieta za rokt1 in jo vodita skozi nebesa. Kaj čuda tukaj vidi Jji sliši! Godbo. vse lepšo ko zadnjič v ceikvi ali pri sosedo\ih, ko w imeli gvatbo. Pftjc! Mama niso nikdar tako lepo zapeli. In vse polno aiigelov, gvetlih ko solnce. lepih ko rožc! Tn jifa siisi moliti veclno isto molitvico: svet, svet, svet! Pa vendar se ji zdi ta pesem tako čudnu lepa. Sama pa gepeče:     K   Bogu.  k  Bogru. k  Bu .. ..t
>Verica!i jo je poklicala mama. Tedaj Jl- \ztrepetala. dvignila (flavo in .gpoznala, da je sanjala o nebesih, o aapelcih, rfa je bila le v sanjah bliže 3oga.
Gorko ji je bilo pri srtu. na poti v hišo pa jo je nekaj stresel inraz. r^i)a zemlji, od deŽja premočeni, je poina leŽala.
Jesen.
Hladno jc Žt* postalo. Jutranja siana po tratah je oznanjala. da se bliža ¦čas, t» J>o zcmlja sput rabila odeje.
\ erica je že ranogokrat potožtla mami, da jo boli g]a\a. Mama so bili T skrbfb, kaj to poracni. Ko je čtrz nekaj časa začela pokašljevati ifl tožiti. da jo tudi zebe. in spet, da se poti. so jo spravili v posteljo. ;Tako! Lepo leži, jaz ti boin pa skuhala čaja,« so dejali, >pa bo spet dobro.« Pa ni bilo dobio. Glava jt* \erico bolela in spct jo jv kuhala vročina in zjutraj je bila vsa potna.
Foklicali so zdravnika. Zdravnik je tolažil mainu. da ne bo nič hudega. a vendar tutli resno svarit naj pazijo na deklico. ker h'\ lahko dobila jetiko. 1 Morebiti jo je takrat žc imcla? V par dneh se je namrcČ izkazalo:  \ erica je jetična.
Mama je raolila vsa v skrbeh in prosila Boga. da bi \erica ozelravela. Obljufiila je, da jo bo poljala \  zahvalo k Materi božji v Petrovce. StrepJa ,-je "\ erici, kolikor je inogla. Toda zdelo st* je. da je vsc prizadevanjf zastonj. Ko  je   mati   nekcga   večera   sedela  nb   \ eričini   posteiji.   z  desjiico   na lajeneni vročein čelu. jo je deklica naenkrat poklicala: >Mama. štiri peruti |ima. Zakaj pa ima štiri peruti?e
Maina ni razuinela. o kom dekle ptovori. »Kdo pa. Verica?« Ni  dobila  odguvora.
Pu kratkem mnlku je deklica spet dejala: : Zakaj zapirata vrata? Samo [jnalo bi pogiedala.*
^¦Moj Bog. bletle.« je spoznala mama in bila še bolj vzufiuirjcna. Ixi \ericB je bledla vso not- o angelih in tveticah. Za pai* Irenutkov je revica zatisnila oči. pa spet začela govoriti. A nič več sc ni odzvala inami, r na nobono vprasanje ui odgovorila.
¦ Ljulii Bog. usniili se ine! O Mati l>ožja. prosi za mojo \crico!«: jf ino-lila mama.
Sele proti jutru se jc rfcklicu pomirila in zaspatti. Ko .ic pa solncc Cpogicdalo skozi okno. jo jc vzbudilo. \se sile jc zbrala. tla bi se (lvignila [v postelji. --Mama.-f je rekla s koiruij slišnira glasom, solnce. solnce!« S ["trepetajočo bledo ročico je pokazala proti oknu.
;Da solncc. ^crita! Zdaj i\ ho bol.jc. šr par clni. pn boš spet Šla \on iit& solnce.^
:Ne, mama. Rajši k Eogu! Lesketajoče oei je uprla v strop. Ali ste slišali? Ljubi Bog rae je poklical. Sedaj sinera bliže k njemu. — An-gclci...
Sedaj je utihnila. Začfla je počasi zupirati očesca, u^tnice pa so se narahlo širilc v sladek smehljaj.
Vroče solze so padle ttiami na Veričino roko.
;O \ erica, \erica]   \li >i rv* otJšla k Bojcu?'