Za podok \n kratek čas. Andreju Šunianu v sponiin. III. Da je k takim novim podvzetjem treba bilo več delavcev in več gnoja, 8i lebko vsakdor miali. Kako pa si je Suman tu pomagal ? Tndi na to vpraaanje bočem mladim gospodarjem odgovoriti. Pripraviti si ima skrben gospodar najprej močne živine za vožajo in živeža za delavce. Pri tem odlotuje dobra letina. Ob dobri letini se lebko prihrani ali pripravi živež za več ljudij. V takib letih se najlaže počnejo nova podvzetja. Delavec ne sme etradati, ampak ima se mu lepo postreči, tako radi pridejo na delo. Pri Pamanovi hiši so sploh lehko delavce dobivali in goapodar ingoapodinjastajedla sploh ž njimi in pri njib. Tako je tudi lehko pozvedeti njih mnenja in želje in tožbe. V mlajšib letih je moj oče tudi vedno delal med njimi in jih epodbnjal s svojim izgledom. Pri tem je vsakega prijel s prijazno ali resno ali šaljivo besedo, kakor že je njegov zuačaj zabteval. Od slabotnih ni več zabteval, nego so zamogle njih moči. Dobra volja in veselje pa itak vsakega človeka nagiblje storiti toliko, kolikor more. Kako pa je mogel plačevati delavce ? Zato samo jeden primer. Nad občnim gozdoni — amajna imenovanim —• mn je neki Globet, ki je zdaj uže tudi pokojen, nasadil oni sadunoanik zaatonj, sarao dreveaca je jemal iz domače drevesnice. Kako to? prašaš radovedni čitatelj. Napravila sta ai pogoj tako. Rastel je prej lea in šuma do ceate. Globet je les podrl, šumo izkrčil, zemljo prekopal in glej! Prvo leto ai je amel aejati proso in prosa je vzrastlo v novini taka obilica, da mn je bil plačan ves trud. Poznej mu je njiva okoli mladili drevesc akoz oaem let dosti rodila, pa tudi aad še je pobral prvih oaem let, in v oamih letih je imel Sumau nov aadunosnik v dar. Blizo jednako ae je godilo pri vaeh podvzetjih. Kolikor dnij ai delal, toliko torišča dobiš za lastni nasad okoli mladih drevesc. Za gnoj pa mu je bila velika skrb. Ob pravem času liatje grabljati, da je zadosti stelje, gnojišče si na pravem mestn napraviti, gnojišču aenco prirediti, to je prya potreba. Potem, kedar gnoj izkidaš, akrbi, da se ne poauši. Ob auši je Suman vodo vozil na gnoj. Pozuej je navažal jedno vrsto zemlje in gnojni kup je tako nmetno množil. Pa tudi aicer je vedel ai gnoj iziakati tam, kjer ga drugi Ijudje ne vide. Uže prej imenovani Postič mi je pravil, solze so ga polile od aamega veaelja, ko je videl, kako oče Šuman v okolju, kjer se po dnevu sprenajajo avinje, grablja in spravlja raztrošeni gnoj v kupce in jih rabi v prid, ne da bi jih dež aplavil ali aolnce posušilo brez koriati. Tako vaaj je ravnal Suman v svojih mlajšili letih. Sedaj na stare dni je aeveda maraikaj izostalo. Ni mogel več', pa mu tudi ni bilo treba. Vrli goapodar ne zna aamo orati, ampak zna ai tudi plug popraviti, zna ai aode nabiti, v aode ai pode napraviti, zna ato in sto malih opravil, ki jih den naneae in okoliščine. Vae to je znal naš Suman, učil ae jih je v mladosti sam, bistro mladenško oko kaj zapazi, apretna marljiva roka pa poskuša in posnema, dokler ae delo ne poareči. Da si ima gospodar z vremenom računiti, ima ai vendar v obče za avoja dela poataviti načrt, naert za navadna dela, še bolj pa za izredna dela. V načrt si poatavi ne le čaa, kedaj ae naj delo začne, ampak tudi število delavcev in plačo in od kod boš plaeo jemal. Vaaj tako je ravnal Šuman. Če ae mu tudi ni vse izvršilo po načrtu, kajti povaod pridejo med delom zadržki in ovire, ki jih zvečine ne moreš ataviti v naert, toda glavne poteze v načrtu ostanejo in indi ai pomagaš, kakor moreš in kakor ti čas veleva in okoliačine. Tako sem našel slučajno v papirih očetovih, kako ai je stavil v proračun za moje študije dohodke iz Šent anake in Kremberske gorice. Bila sd pa takrat slaba leta, poatavljeni dohodki ao aegali prvo in dnigo leto, poznej pa ne več in morala je tudi paenica poinagati ali kaj drnga, kar je ravno gospodarstvo noailo. Sinešnica. 5. Žena lotrijevka je imela sanje. \ridela je v njib blazuega človeka ter ga vprašala. katere številke da bi v prihodnjem arečkauju nven priale". Ta jih je troje ji napiaal iu vae ao ven prišle. Na to ae prebudi in čudovite sanje ne dajo ji mirn, zato ae brž opravi ter biti v bližnjo blaznico. Ni ji težko dobili tam dovoljenja, da ae pogovarja z možem, ki je bil sicer nor a v drugem pohlevna duša. ,,Oče". reee mu žena, ,,napišite mi troje tacih številk, ki bodo ven prišle!" ,,Prav rad", odgovori mož ter prec zapiše troje številk. Pokazavši jih lotrijevki, zmečka papir in kakor bi trenil, ima ga v ristib. Požirajoč ga pa ji reče: ,,Te številke bodo gotovo ven prišle."